Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko mladino. Nabral in priredil Anton Kosi, učitelj. V Ljubljani, 1894. Izdal in založil JANEZ GIONTINI. G>s.o^^ /f‘\\ J S Ljubljana^) HoJh c& Tiskal Rudolf Milic v Ljubljani. I. Iz vsakdanjega življenja. i* Kaj v šoli dela. „Tako majhen, pa že hodiš v šolo, ljubček moj!" nagovore gospod župnik majhnega učenca, ki gre iz šole. „1 kaj pa vender delaš v šoli?“ „ čakam, da gremo spet iz šole,“ odgovori učenček. To je druga. Mati pošljejo Tončeta k peku po dve žemlji. Tonče pride in prinese le jedno žemljo., „Kje pa imaš drugo žemljo?" vprašajo mati. „To je druga," odgovori Tonče. „Pa sem ti rekla, da prineseš dve žemlji," reko mati, „kam si dejal drugo?" „Jedno sem snedel, to pa je druga," odgo¬ vori Tonče. Razločno. »Kako daleč pa si spremila teto?" vpraša oče svojo hčerko. „Do drevesa, na katerem je sedel golob," odgovori mu hčerka. 6 Vzrok. Deklica (učenka): »Škoda, da ni naša šolska soba okrogla!“ Mati: „Zakaj pa dete moje? 11 Deklica: »Tedaj bi mi ne bilo treba v šoli stati v kotu.“ Strup za podgane. Deček pride v prodajalnico in zaželi strupa za podgane. »Za koliko?" vpraša ga trgovec. »Gospod, tega pa res ne vem natanko, pa kakih trideset jih je že," odgovori deček prosto¬ dušno. Barometer ni padel. Oče: »Andrejček idi in poglej, je li baro¬ meter padel?" Andrejček sluša, a ko se vrne, reče: »Ne, oče, barometer ni padel, vedno še visi na istem mestu pri oknu!" Spodaj jim je prav. Franček je prinesel očetovo palico k stru¬ garju, naj bi je nekoliko odrezal, ker jim je pre¬ dolga. »Toda morate jo odrezati zgoraj, ker jim je previsoka, spodaj jim je čisto prav," naroči Franček strugarju. Kako se pošteno deli. Jakec, ta-le kos kruha si lepo pošteno raz¬ delita s Tonetom," reko mati svojemu sinku. 7 „Kako pa se deli pošteno?“ vpraša Jakec. „Tako, da večji kos daš bratcu. “ »Tedaj pa naj le brat pošteno deli / 1 odvrne Jakec. Servus. Jurčka so poslali v lekarnico po zdravila. Lekar mu jih da in pravi: „Servus*) Jurček!“ — Ker te besede Jurček še ni slišal, vpraša jed- nega svojih tovarišev, kaj pomeni beseda „servus“. Tovariš pa, ki tega sam ni vedel, reče mu šaljivo: „,Servus 1 , to se pravi ,tepec 1 .“ Jurček se razjezi, vrne se brž k lekarju in vpije skozi odprta vrata: „Servus, servus, — pa še je d en kr at servus, to imate sedaj!" Pisma. Dijak, ki je dobival hrano z doma, pisal je svojim roditeljem, naj mu kaj pošljejo. Naslov na ovitek pa je napravil tako-le: Pošljite hitro to pismo mojemu očetu, ker sem zelo lačen! Drugi sinček — dijak pa je poslal svojemu očetu nastopno pismo: Ljubi oče! Danes v ponedeljek Vam pišem; jutri v torek oddam pismo na pošto; v sredo Vi pismo prejmete; v četrtek mi odpišete, in če v petek Servus = sluga. 8 ne dobim nič denarja, odpravim se v soboto na pot in v nedeljo bodete imeli svojega sinčka doma. — Servus! Tretji sin pa je napisal očetu to-le pismo: Dragi oče! Noč in dan se moram učiti, zatorej ne uteg¬ nem mnogo pisati. Prosim pošljite mi 10 goldi¬ narjev, drugič Vam pišem več. Vaš sin Modrijan, mlajši. Oče odgovori sinu: Dragi sin! Tudi jaz ne utegnem pisati mnogo; pošljem. Ti 2 goldinarja, drugič menj! Tvoj oče Modrijan, starejši. Slama v glavi. Pepček iz šole domov prišedši, odloži torbieo, steče k očetu ter vpraša: „Oče, kakšno slamo pa imate vi v glavi? Meni so danes gospod učitelj rekli, da imam ajdovščino!“ Radoveden učitelj. Mala Anica, prvič iz šole domov prišedša, pravi opoldne pri mizi: „Mama, ko bi vi vedeli, kako radovedni so naš gospod učitelj — vedno in vedno izprašujejo — vse bi radi vedeli.“ 9 Ni se bati. Kukcu je pri kosilu nekoliko zaletelo. Lukec’ dober prijatelj njegov, hitro ga pokrega, rekoč: „Le zadavi se no, potlej pa porečeš, da sem bil jaz kriv.“ Beseda besedo prinese. Mati je imela sina, ki je bil pravi butec. Nekega dne mu reče, naj gre h kumici. „To bi bilo vse lepo,“ odgovori sin, „ali po¬ vejte mi vender. kaj naj porečem, kadar pridem tja?" „Reci tak6-le: Zelo me veseli, da vas vidim zdravo; potem pa že beseda besedo prinese," po¬ uči ga mati. Sin odide in res reče tako-le: „Zelo me ve¬ seli, da ste zdravi, potem pa že beseda be¬ sedo prinese." Kaj mu je najljubše. Strijc: „No, Janezek, kaj ti je v šoli najbolj všeč?" Janezek: „Petje, strijc!" Strijc: „In zakaj ravno petje?" Janezek: „Zato, ker nimam posluha in sem petja oproščen?" Premeten dečko. Gospod: „Zakaj se jokaš, fantek?" Dečko: „Izgubil sem dva krajcarja, zdaj bo¬ dem pa tepen." Gospod (da mu četrtak): zakaj pa še jokaš? Dečko: „Da nisem izgubil dveh krajcarjev, imel bi jih sedaj šest." 10 Huda muha. Mati (majhnemu Nacku): „Kaj pa ti je, da se že spet jočeš?“ Nacek (ihteč se): „0h, mama, ta-le muha me tako hudo gleda. 11 Koga viče. Venogačev Ivanek ni nikogar vikal. Pride nekega dne k gospodu župniku, ki ga vprašajo tako-le: „Ivanek, povej mi no, koga ti vičeš?“ Ivanek naglo odgovori: „ A t e j a, mamo in tebe. 11 Zakaj cunj ne kuhajo. Gospa pride h prijateljici. Razgovarjata se o gospodinjstvu. Na vrsto pride tudi perilo. Gospa pravi: „Jaz imam navado, da cunje pred perilom vselej nekoliko pokuham. 11 Majhna domača hčerka to sliši in se hitro oglasi: „Naša mati pa cunj ne kuhajo, ker jih pri nas ne jemo. 11 Najugodnejša smrt. V družbi je bil pogovor, kakšna smrt je naj- ložja in najugodnejša. „Jaz mislim, 11 reče mlado budalo, da je naj¬ bolj, ako človek zmrzne; zakaj človek sedi, zaspi in ko se prebudi, vidi, da je mrtev.“ 11 Otrokova želja. Otrok, ki je strl steklenico, jokal se je in dejal: „0 joj, škoda je storjena, ko bi bila že tudi kazen prebita!“ Zakaj bode dobila drugo kožo. Mati, ki je pekla gos in videla, da je nekdo snedel vso gosjo kožo, poklicala je sinka, češ, to je gotovo storil on in nikdo drug. Sin pa mater potolaži, rekoč: „Le denite gos zopet v peč, bode že dobila drugo kožo; saj se je naredila tudi pri mleku še vselej nova koža, če sem jo tudi deset¬ krat pojedel." Dobro ga je zavrnil. Dijak v društvu pripoznavši svoj pregrešek, reče: „Res je, da jaz izposojene knjige rad zadr¬ žujem." „To vam verujemo brez zagotovila," odgo¬ vori neki gospod, „zakaj lože je zadržati knjigo, nego li to, kar je v nji." Prepoved. V vasi se je vnel prav velikokrat ogenj za¬ radi tega, ker so ljudje v hlevih tobak kadili. Zu¬ pan izda to-le prepoved: „Ker je že tolikrat ogenj v naši vasi pokončal najlepša poslopja, največ zato, ker so nekateri tobak kadili v hlevih, in da se odslej obvarujemo take nesreče, prepoveduje se ostro, da nihče ne sme nastiljati živini z gorečimi pipami in smod kam j." 12 Prava istina. Nekoč umre mož, kateremu je bilo 106 let. Nekje so se temu zelo čudili, le nekovi gospej se to ni zdelo čudno. „Moj mož,“ rekla je, „imel bi sedaj že 115 let, ako bi še živel." Uradna vnetost. Mestni policaj teče za nekim gospodom in ko ga dohiti, mu reče prvi: „Vi, gospod, bodete plačali kazen, zakaj seboj pse na sejem jemati, to je prepovedano." Gospod: „Kaj me briga pes, saj niti moj ni!“ Policaj: „No, zakaj pa potem vedno za vami teče!“ Gospod: „Vi tudi tečete za menoj in vender niste moj.“ Napačno umel. „ Sedaj, 1 * zagrozi župan porednemu ponoč¬ njaku, ko ga privede predenj občinski sluga, „se- daj bi bilo že čas, da se poboljšaš, če ne, pa do¬ biš drugič 24 ur.“ Porednež: „Prosim oče, kakšnih pa, srebrnih ali zlatih?" Izjema. Policaj: „Stojte, gospodje, ujeti ste! Ali ne veste, da je župan še le nedavno strogo zaukazal, da se mora po noči mirno hoditi domov? 11 — „Res je, gospod policaj, toda mi ne gremo domov, ampak v drugo krčmo. 11 13 Dober izgovor. Gospod zapazi v mesečni noči tatu, ki hoče po nastavljeni lestvi zlesti ravno nekam v hišo. Gospod (zakriči): „Česa iščeš tu gori, lopov, takoj se mi poberi doli! “ Tat: „Pst, pst — gospod, ne dra¬ mite me, mesečen sem ! 4 Premastno vino. Kmet prinese župniku pismo. Župnik je ravno dobre volje in da prinesti kmetu kupico vina. Ker pa je že precej temno, zgrabi kuharica po nesreči ono steklenico, v kateri je bilo olje ter natoči kmetu mesto vina olja. Kmet požre enkrat, ali ker mu pijača ne ugaja, ne pije več. Župnik to zapazi in reče: „Ali ti moje vino ne tekne ? 11 „Ne posebno , 11 odgovori kmet, brisaje si usta, „ker je nekoliko premastno . 11 Marljivi kmet. Kmet, kateremu ni dišalo delo, poprijemal se je dela samo toliko, kolikor je moral. Gospa, idoč mimo njegovega polja in opazivši, da nič ne dela, reče mu: „No, oče, kako to, da vi zmerom le stojite ? 11 „Je li res, gospa ? 11 odvrne ji kmet, „no če je temu res tako, pa bodem sedel . 11 Siromak pogorelec. Pogorelec je prosil vbogajme in povsod pri¬ stavljal, da mu je ogenj pokončal vso imovino. 14 Nekdo ga vpraša, ali se more izkazati pismeno, da je res pogorel. — „0 jaz siromak sem tako nesrečen," 'od¬ govori pogorelec, „da mi je celo pogorelno izpričevalo pogorelo.“ Graščak in kmet. Graščak je poklical kmeta k sebi in ga za¬ radi neke malenkosti prav grdo ošteval. Kmet dolgo posluša mirno; ko se mu pa naposled ven- der že zdi preveč, stopi na noge in reče: „Gos¬ pod, ako ne jenjate, povem vam nekaj, kar vam gotovo še ni rekel nihče." „No, pa reci, porednež!" zavpije graščak? „ Veste kaj, gospod graščak? Vi ste prav doberčlovek!" odgovori kmet, prikloni se in odide. Pametno vprašanje. Nekdo je pripovedoval, da je treba človeka, ki je zmrznil, drgniti s snegom. Nato vpraša nekdo: „Kaj pa bi bilo, ako bi se kaj takega zgodilo poleti ?“ Prebrisan vrtnar. Laški plemič pošlje svojega novega vrtnarja na vrt delat. Da bi se pa sam prepričal o nje¬ govi umetnosti in pridnosti, pride kmalu za njim. Ali kako se začudi, ko vrtnarja nikjer ne zapazi. Gleda semtertje, a zaman. Naposled ga vender najde prav sladko spečega pod drevesom. „Ti grdoba lena!" zareži nanj, „vreden nisi, da te solnce obsije." „Prav pravite, gospod," odgovori vrtnar urno, „prav zato sem legel v senco." 15 Pameten konj. Kmet pride spomladi v hlev, da bi vpregel konja ter šel ž njim na njivo. Toda kljuse je le¬ žalo stegnjeno in je bilo mrtvo. Kazjezf se kmet in reče: „Seveda, tako je dobro konj biti, vso zimo lenariti in dobro žreti, na po¬ mlad, ko se prične delo, tedaj se pa stegnit i.“ Žena z vranom. Stara žena si je kupila vrana. Ko zve o tem soseda, vpraša jo, čemu ji bode ta grdi ptič. Starka ji odgovori: „Lep vran res ni, toda ker pravijo, da živi ta ptič do 700 let, zato bi se vender rada prepričala, je li to res ali ne.“ Ne mudi se. „Oče, brž se napravite, sosedje vas že ča¬ kajo pred vrati, 11 reče hčerka očetu, ki se prav po malem opravlja, da gre s sosedi v bližnje mesto na semenj. „No, ako me čakajo, to mi ni treba prav nič hiteti," reče oče in se opravlja še počasneje. Pogodba. Prijatelja sta si kupila konja. »Kadar bo¬ dem jaz jahal, bodeš ti hodil, a ka¬ dar bodeš ti hodil, bodem pa jaz ja¬ hal. Drugi je bil s to pogodbo popolnoma zado¬ voljen. 16 Slabo tolažilo. Zajec ugleda lovca in vidi, da ne more po¬ begniti. Zato se poslovi od svoje družice, licice, rekoč: „Oh, sedaj se pa ne vidiva več!“ Toda lisica ga potolaži, rekoč: „No, če prej ne, pa pri krznarji, ko se bodeta sušili najini koži.“ Luč sveta. V velikem mestu sreča ponoči mlad človek s svetilko v roki imenitnega gospoda in se mu ponudi za spremljevalca. „Ne potrebujem, da bi mi kdo svetil, zakaj jaz sem sam luč sveta," reče gosilbd. — „No, če je pa tako!" odgovori prvi, „bilo bi pač dobro, da bi vas kdo obesil na ogel one hiše, zakaj ravno tam je zelo tema." Čudno povelje Nekje na Francoskem je ušel županu lep kanarček iz kletke. „Takoj mi zaprite mestna vrata, da mi ptiček vsaj ne uide iz mesta!" zapove župan svojim služabnikom, ki se mu pa debelo smejejo v pest. Skopuhov dar v časniku. Skopuh podari beraču kos potvice. Berač vzame potvico in se zahvali. Ko pa vidi na mizi nek časnik, seže ponj, da bi vanj zavil potvico. „Ne, pusti časopis, ker ga še nisem prebral," reče skopuh. „Nič ne de," odgovori berač, „to, kar daste vi ubožcem, treba je, da pride v časnik." 17 Modro. Bogat skopuh, ki je izgubil svilnat robec, reče svoji ženi: »Pojdi in daj oklicati, da sem iz¬ gubil robec, a reci, da je bil robec pavolnat, zakaj sicer ga ne vrne, kdor ga je našel. “ Skopuh in hlapec. Skopuh zapreti svojemu hlapcu, da ga da zapreti, ako mu ne povrne neke male škode, ka¬ tero mu je storil. „Zgodi se po vaši volji,“ reče hlapec žalostno, »samo to vas prosim, „da me ne zaprete v svojo železno ,kaso‘, zakaj iz te bi me nikoli več ne bilo na dan.“ Skopuhova prevejanost. Skopuh pouči soseda, kateri mu v jednomer toži, da mora posojevati denar, tako-le: „Naredite, dragi prijatelj, tako, kakor delam jaz. Za denarje imam dve mošnji, prvi se pravi ,neki‘, a drugi ,ves svet*. Vse svoje denarje spravljam v prvo mošnjo, v drugo pa ne denem niti krajcarja. Ako pride kdo k meni in me prosi, naj mu posodim denarjev, brž mu pokažem prazno mošnjo ter pra¬ vim, da v vsem svetu niti krajcarja nimam, in ako potrebujem denarja, moram tudi jaz iti k ne¬ komu, da mi ga da. Glejte, tako delam jaz in ni¬ koli se ne zlažem, pa si tako ohranim denarje in prijatelje. 11 Ni pretiral. „Jaz popijem čez leto in dan več žganja nego kaki sod,** reče šaljivec, ki ni nikoli pil mnogo žganja. 2 18 „0j ti lažnik, ti!“ reče mu jeden sosedov, še bokal ga ne popiješ vse leto." „In vender sem govoril resnico, zakaj sod ga niti bokala ne popije,“ odreže se šaljivec. Kje pa je sin ? Ubožen kmet prosi domačega župnika, da bi mu pomagal iz potrebe „Prosim lepo" — pravi kmet, „ker nam je pošel kruh!" Župnik mu reče: „Dam ti nekoliko merni¬ kov žita, ako se'prekrižaš." Kmet poskusi pa se žal, prepriča, da se je že pozabil prekrižati. Župnik je radi tega zelo ne¬ jevoljen ter ga odpravi, rekoč: „Idi, pa ko se na¬ učiš prekrižati, pridi zopet po žito!" Drugi dan na vse zgodaj pride zopet kmet ter se prekriža, rekoč: „V imeni Boga Očeta in svetega Duha — amen." „Kje pa je Sin?" zavpije župnik. „Doli čaka z vrečo," odgovori kmet, misleč, da ga vpraša gospod po njegovem sinu. Pogovor. * „ Dober dan, kum!“ „Bog ga daj!" „Od kod prihajate, kum?" „Kravo ženem na semenj." „A koliko cenite kravo?" „Ravno izpod Turna prihajam." „Kum, vi ste gluh!" ' „Zato pa grem tukaj po cesti, kjer ni muh!" 19 „Vi, kum, niste drugega vredni, kakor da bi vam jih 25 nabrisal." Že so mi jih doma dajali 26, pa je nisem hotel dati. 11 Rokopis z nogami. Pred nekaterimi leti je razkazoval na Dunaji mož brez rok razne umetnosti z nogami. Bril se je, pisal itd. in vse to z nogami. Nedavno je pokazal nekdo tujcu, ki se je mudil na Dunaju, pisavo tega moža, rekoč: „Vi¬ dite, tukaj-le je rokopis onega moža, ki je pisal z nogami!" Priporočilno pismo. Arabec pošlje prijatelju lepega konja, da bi ga rabil pri posebni slovesnosti. „ Tukaj Ti pošiljam" — tako mu je pisal — „zahtevanega konja in Te prosim, ravnaj ž njim tako, kakor želiš, da bi drugi ravnali s Teboj, ako bi bil Ti sam konj!" Vesten kažipot. Na deski, ob stezi na drogu nabiti, čitali smo ta-le napis: „Ta steza je bližnjica v vas, a kdor ne zna čitati, h,pdi naj rajši po vozni cesti, da ne zaide! Uljuden strežnik. „Kaj ne, da sem že zelo star?" reče gospod svojemu slugi, ko ga ta zjutraj oblači. — „Kaj si hočemo," odgovori sluga mirno, Jaz sem še starejši osel, nego vaša milost!" 2 * 20 O Veliki noči. »Gospod doktor, prosim vas, zapišite mi nekaj za pokvarjen želodec!“ »Kako dolgo pa že imate pokvarjen želodec? 1 * »Sedaj ga še nimam, a jutri, ko se najem povitic . 11 Odkritosrčno. Zdravnik vpraša bolnika, kako kkj diha. »I, tako, noter pa ven, ako sem na mrazu, pa celo meglo diham ! 11 odgovori bolnik. Koze staviti ne pomaga nič. »Jaz nikakor ne verjamem, da bi koze (osep- nice) staviti kaj pomagalo , 11 pravi prebrisana žena. »Ravno lani sem dala jednemu svojih otrok sta¬ viti koze, a drugi dan pade skozi okno in pri tej priči obleži mrtev. “ Nevarnost. Zdravnik, poklican k bolniku, zapazi majhno rano in zaukaže, naj hitro pošljejo hlapca v lekarno po mazilo. Bolnik se ustraši in reče: »Oh za Boga, gospod, mislim, da še ni taka nevarnost ! 11 »Velika nevarnost je . 11 odgovori zdravnik; »zakaj, ako ne prinese hlapec hitro ma¬ zila, bode se rana prej zacelila . 11 Pameten bolnik. V bolnici so vsak dan drgnili strežniki bol¬ nikom trpečim na protinu bolne ude, kar jim je 21 provzročalo tolike bolečine, da so razven jednega vsi kričali in stokali. Ko vprašajo tovariši voljnega bolnika, kako tolike bolečine prebiva tako mirno, odvrne jim smeje: »Kako ste neumni! Ali mi¬ slite, da jim nastavljam svoje bolne ude, da bi jih drgnili? Kaj še? Kaj dela zdravnik. Tonček: „Kdo pa ti zdravi bolni prst ? 11 Franček: „Ljubi Bog!“ Tonček: „Kaj pa zdravnik?“ Franček: „Ta ga hodi samo gledat . 11 Pri zdravniku. Kmet pride k zdravniku. „ Prosim, gospod doktor zapišite mi nekaj!“ Zdravnik: „Kaj vam pa je ? 11 Kmet: »Dobro mi ni!“ Zdravnik: »Kje vas boli ? 11 m Kmet (položi roko na srce): „Tukaj me boli, ako se primem ! 11 Zdravnik: „Pa se ne smete ondu pri¬ jemati . 11 Kmet: „Saj res, gospod zdravnik. Lepa hvala in z Bogom ! 11 Možgani niso trpeli. V krčmi se fantje stepo. Jeden izmed njih dobi veliko rano v glavo. Ko pride zdravnik, da bi preiskal, ali so tudi možgani ranjeni, reče kmetski fante: „No, možgani niso trpeli nič, zakaj, ko bi jaz imel khj možganov, ne bi bil šel v pretep ./! 1 22 Širokoustneži. Znano je, da so nekateri ljudje tako vajeni vode, da ne utonejo v nobeni vodi, naj si je še tako globoka. V Plepelčevi krčmi je pravil nekdo, da je šel na Laškem pol ure daleč v morje, pa da mu voda ni sezala više, nego do prsij, z levo roko je pušil tobak, hotel je reči, da je držal pipo, z desno pa plaval. „To so majhne reči,“ oglasi se drug, „v zadnji vojski je šel ves bataljon rdeče-plaščarjev čez reko Reno, ki pa ni plitva voda, in bili niso više mokri, nego do kolen, “• Sedaj se oglasi tretji: „Ali je to tako čudno? Saj so prehodili tisti dan, da so prišli do Rena, nad 20 ur. Zato so se jim naredili taki mehurji na nogah, da se niso delj pogreznili v vodo nego do kolen. “ — Dobro jim je povedal. Ceno kosilo. V krčmo pride dobro opravljen gost. Kratko in osorno zahteva dobre juhe za svoj denar. Po¬ tem zahteva še kos govejega mesa in solato, vse za svoj denar. Uljudno ga vpraša krčmar: „Pro- sim, ali želite tudi kozarec vina? 11 — „Seveda“, pravi gost, „če dobim kaj dobrega za svoj denar..“ Ko se tujec dobro pogosti, potegne ogoljeno desetico iz žepa in pravi: „Tukaj, gospod krčmar, je moj denar. 11 Krčmar pravi: „Kaj pa to pomeni? Ali mi niste dolžni 75 krajcarjev? 11 Gost odgovori: „ Jaz nisem zahteval za 75 kraj¬ carjev jedi in pijače, ampak za svoj denar. Tu 23 je moj denar. Več nimam. Ako ste mi dali pre¬ več, kdo je kriv? »Zviti ste kakor grča,“ pravi krčmar, zaslu¬ žili ste kaj drugega. Toda dam vam kosilo zastonj in še desetico po vrhu, če bodete molčali in greste k mojemu sosedu ter mu storite ravno tako. 11 To je pa rekel zato, ker je bil v kregu s svojim so¬ sedom, s krčmarjem „pri debelem volu 11 . Zavidala sta si kruh in si delala sramoto in škodo, kjer sta le mogla. Naš zviti gost smeje seže z jedno roko po desetici, z drugo po kljuki, želi krčmarju „Z Bo¬ gom!' 1 in pravi: „Pri vašem sosedu, krčmarji „pri debelem volu 11 sem že bil, in prav ta me je po¬ slal k vam in nikdo drug. 11 Tako sta bila prekanjena oba krčmarja, zviti gost si je pa gladil trebuh. Krčmarja sta se iz tega veliko naučila in se kasneje sprijaznila. Mož se je spravljal zvečer s težkimi škornji na nogah v posteljo. Žena ga vpraša: „Kaj za Boga, ali si se s pametjo skregal? Mož, tebi se blode! 11 „0 ne, 11 reče mož, „že dve noči se mi je sanjalo, da hodim po steklovini, in to je bilo strašno — nocoj pa vem, da se minibatini- česar ! 11 Kakeršno vprašanje, takšen od¬ govor. Nekdo vpraša prijatelja, kaj misli takrat, kadar ničesar ne misli. Oprezen mož. 24 Prijatelj mu odgovori, da misli, kako bi od¬ govoril tistemu, ki ga ničesar ne vpraša. Prevejan hlapec. Dva gospodarja sta vsak s svojim hlapcem kosila travo drug blizo drugega. Opoldne sede prvi gospodar s svojim hlapcem ter je in pije, kar si je prinesel z doma. Drugi gospodar reče svojemu hlapcu: „Se- diva tudi midva; naj ona tam mislita, dajeva tudi midva. „Dobro,“ pravi sluga. Oba sedita tako dolgo, dokler dna dva jesta. Ko se dna dva okrepčata in vstaneta, vzdigneta se tudi ta dva. Gospodar začne zopet kositi, a hlapec vrže koso od kosišča (držala) pa maha po travi s samim kosiščem, kakor da res kosi. Na vprašanje gospodarjevo, kaj dela, odgo¬ vori: „0 nad v a naj si mislita, da kosim travo. “ Napredek. Ni še dolgo temu, kar so se kmetje pogo¬ varjali o sedanjem čudnem napredku, kar se tiče strojev, sosebno poljedelskih. Na obče začudenje pripoveduje nekdo o novim stroju za mlatvo, mlenje in peko, češ, na jedni strani se meče neomlačena pšenica v stroj, na drugi strani pa že pridejo pe¬ čeni hlebi in žemlje iz njega. „No,“ pravi drugi, „to vse ni nič. To sem jaz tedaj na dunajski svetovni razstavi videl stroj, v katerega so devali na jedni strani grozdje, na drugi strani pa sta že krčmar in hlapec metala pijance iz stroja!" 25 Pravi osel. Bila je krčma „pri zelenem oslu". Koj zra¬ ven je imel tudi sosed svojo krčmo, a tej se je reklo „pri vinski trti". Krčmar „pri zelenem oslu" je imel vedno mnogo gostov in je prav dobro točil. »Pri zeleni trti" pa je bilo vse prazno. Toda bo¬ gati krčmar »pri zelenem oslu" si je dal zaradi časti narediti drugo znamenje nad vrati, in reklo se je odslej »pri zeleni raci", ker se mu je prej¬ šnji napis »pri zelenem oslu" zdel preneumen. Sosed krčmar pobere zavrženo znamenje in ga obesi nad svojo krčmo namesto prejšnjega napisa »pri vinski trti". Odsihdob je hodilo vse k sosedu v krčmo, a »pri zeleni raci" je bilo vse prazno. To je krčmarja »pri zeleni raci" zelo jezilo, da hodi vsakdo le k sosedu, ko je prej zahajalo vender vse k njemu. Da bi ljudi zopet privabil nazaj, dal si je narediti nad vrata zopet drugo znamenje, in sicer z napisom: »Tukaj-le je pravi osel!" Iz krčme. I. .. Mestni gospodič stopi v kmetsko krčmo, kjer je vse polno muh. Nejevoljen reče krčmarju: »dajte vender tudi lačnim muham kaj jesti!" »Hitro jim prinesem," reče krčmar, »le uka¬ žite prej, da sedejo!" 26 II. Krčmar: „No, kako ste kaj zadovoljni z mojo postrežbo, gospod baron ?“ Baron: „Drago je pri vas vse tako, kakor v kakem velikem mestu. Da je tudi vaša po¬ strežba, hrana in pijača taka, ne bilo bi razlike med vašo krčmo in velikimi mest¬ nimi gostilnami . 11 III. Gost pride v krčmo in si da prinesti skledico juhe. A toliko da mu krčmarica prinese naročeno jed, že zamrmra in zavpije: „To je pa vender preveč, krčmarica, poglejte, tri muhe ste mi pri¬ nesli v juhi ! 11 „Kaj, samo tri?“ odgovori krčmarica; ko sem nesla juho iz kuhinje, bilo jih je pet, kam li sta prešli drugi dve?“ IV. V veliki gostilni, kjer je bil skupen obed, zgrešili so srebrno žlico. Vsak gost je bil pri volji, da mu preiščejo žepe. Krčmar pa, zvita glava, tega ni hotel, nego rekel je: »Potolažite se, dragi gostje, žlica se že najde, samo nekaj bi vas prosil, in to je, da utak- nete vsi glavo pod mizo.“ Gostje slušajo. Ko že vsi drže glavo pod mizo, vpraša krčmar s povzdignjenim glasom: „Ali imajo že vsi gospodje glavo pod mizo ? 11 „Da,“ odgovore vsi jednoglasno. »Tudi dni, ki je ukradel žlico ? 11 vpraša krčmar dalje. 27 »Tudi" oglasi' se jeden izmed gostov. „No, če imate vi žlico, “ pravi na to krčmar dotičnemu gostu, „pa mi jo lepo vrnite." Gostje so se vzravnali, krčmar pa je zopet dobil ukradeno žlico. V. V krčmo pride gost ter zahteva vrček piva in golaš. Pivo je bilo dobro, ali v golašu najde košček cunje. Hitro jo natakne na vilice, jezno pokliče krčmarja, pokaže mu cunjo in reče: »Krčmar, kaj ste ini to prinesli?" Krčmar pa odgovori prav hladno: „1 no, cunja je, cunja, saj vender ne bodete za¬ htevali, da vam prinesem v golašu za bo¬ rih dvanajstkrajcarjev celo suknjo! VI. Gost: „Krčmar, v tem vinu je pa vender ne¬ koliko preveč vode." Krčmar: „Baš nasprotno, dragi prijatelj, v tej vodi je le premalo vina!" VII. Gospod: „Natakar, koliko pa stane kos zajčje pečenke?" Natakar: »Šestintrideset krajcarjev!" Gost: „Kaj pa omaka?" Natakar: »Omaka ne stane nič!" Gost: »No, pa mi dajte porcijo omake, kruh sem s seboj prinesel!" VIII. Gost: »Natakar, natakar! Ali nimate ušes?" Natakar: »Da, prešičeve s kislim ze- U Anton gostilničarju: »Imate li kaj mastnega?" Gostilničar: »Imam telečjo glavo." Anton: »Tako, pa res še nisem opazil." X Truden potnik pride v krčmo in si da pri¬ nesti mleka in kruha. Oboje dobi' kmalu. Toda ko začne jesti, vidi, da je mleko posuto z muhami, kakor da je z ocvirki zabeljeno. Brž pokliče krčma¬ rico in ji reče: »Veste kaj, mati! Drugič mi prinesite mleko posebej in muhe po¬ sebej !“ Godci niso ljudje. Kočevar misli iti v krčmo, prej pa še vpraša štiriletnega Šimeka stoječega na pragu, če je kaj ljudij v sobi. Šimek odgovori; »Pet ljudij in dva godca!" Pri peku. - Kmetica: »Dajte mi za dva krajcarja žemljo!" Pek: »Ne, mati, ne, po novem se pravi vi¬ nar!" — Kmetica: »Kaj, vinar? Ne več žemlja?" “29 Čudovita premetenost. »Mojemu psu, “ pripoveduje zvit lovec, »dajal sem vsaki dan po 2 novčiča, da si je šel k peku po žemljo za zajutrek. Ker si nekaj dni ni prinesel žemlje, zdelo se mi je to čudno. A glejte! Peti dan ga vidim, kako koraka od mesarja s klobaso v gobci. Uboga živalca si je pet dni hranila one novce, da si je kupila klobaso za 10 novčičev!" Dobrovski škorec. Še škorcu časih koristi, ako se kkj nauči, kako ne bi človeku! Dobrovski čevljar je imel škorca, katerega je čevljarski učenec vadil govoriti. Škorec se ni naučil samo tistih besed, ki jih je učil njegov uče¬ nik, govoril je tudi, kar je ujel od svojega gospo¬ darja ; na pr. 1 a 1 a 1 a , ali pa: g 1 i h a vkup š tri ha," ali pa: »Bodisi, kakor Bog hoče," ali pa: »Ti teleban!" Tako namreč je večkrat gospodar počastil svojega učenca, kadar je prišil krpo narobe, ali če je potegnil mesto po usnji, le po lesu, ali če je zlomil šilo. Sčasoma si je zapomnil škorec vse te govore. Ker je bilo dan na dan mnogo ljudi pri čevljarji — zakaj točil je tudi žganje >— bilo je časih mnogo smeha, če so se gostje pogovarjali resno in je škorec zinil kakšno vmes, ki je bila na pravem mestu, kakor bi vedel, kaj govore. Časih, če ga je deček vprašal: »Anžek, kaj počenjaš?" odgovoril je: »Ti, teleban," in ljudje v okolici so si vedeli mnogo povedati o Anžku. Nekega dne pa si misli škorec, ko so mu pristrižene peruti zopet zrasle in je bilo okno od- 30 prto in zunaj lepo vreme: „Naučil sem se že to¬ liko, da bodem iz lahka živel na svetu!" in smuk, potegne jo skozi okno. Zletel je na polje, kjer se je pridružil drugim ptičem. Ko se dvignejo, zleti tudi on ž njimi, mislčč: „Le ž njimi, ti bolje vedo, kako mora biti." Toda po nesreči zlete vsi v nekovo mrežo. Škorec pravi: „Bodisi, kakor Bog hoče." Ko pride ptičar in vidi, kako je lov dober, vzame ptiča za ptičem iz mreže, zavije jim vratove in jih pomeče na tla. Ko zopet seže po jetniku, zakriči jetnik: „Ti, teleban! Jaz sem do¬ brovski škorec!" Ptičar se ustraši in misli, da to ni samo na sebi, ko se pa oddahne, toliko, da ne poči od smeha. „Ej, Anžek," pravi mu, „tu- kaj bi te ne bil iskal, kako pa si prišel v moje zanjke?" „Gliha vkup štriha,“ odgovori mu Anžek. Ptičar nese škorca h gospodarju in dobi dobro nagrado (plačilo). Čevljar je pa dobil mnogo obiskovalcev, zakaj vsakdo je hotel videti čudnega Anžka, in kdor po¬ trebuje čevljev, pride od daleč k dobrovskemu čevljarju. Po Heblu. Ni dobro, ako misliš na glas. Jaka je imel navado, da je vedno govoril sam v sebi. Nekoč jaha osla mimo češnjevega dre¬ vesa; na njem ugleda vse polno najlepših češenj. Zelo ga mika žlahtni sad. Ustavi torej osla, stopi mu na hrbet in se izteza za črešnjami, katere tudi doseže. Veseli ga, ko vidi, kako mirno stoji živinče. Ali zdajci mu pride na misel, kako nerodno bi telebnil v trnje, ako bi kdo oslu naglo zaklical: 31 „Hec, hec! a Toda pri tem se zopet spozabi ter po svoji stari navadi zakliče na glas: „Hec, hec!“ Osel se gane, Jaka pa pade med trnje. Ves krvav in odrapan se komaj in komaj prikobaea iz njega. Čuden brivec. Gledališki igralec pripoveduje ta-le dogodek: „Leto in dan je minulo, kar sem prišel na poto¬ vanji v Draždane. Neko jutro, ko sem bil sosebno dobre volje, napravim se kot brivec ter grem po vseh sobah, kričeč: ,,Gospoda, kdo se da obriti?“ Mnogo se jih oglasi. Tako jih namažem dvanajst in vsakemu rečem, da sem spodaj nekaj pozabil. Ko namažem vse, stečem v sobo, urno se preob¬ lečem, namažem še sebe in grem potlej na hodnik ter začnem razsajati in vpiti, kje je tisti brivec, ki me je namazal, sedaj pa ga nikjer ni. Na moje vpitje pridejo vsi drugi namazani na hodnik, jeze se, kriče ter pravijo, da jih je imel brivec za norca. Jaz seveda sem se jezil najbolj. Nihče pa ni vedel, da sem jaz oni brivec. Sedaj, ko je že leto dnij od tega, treba mi ni več molčati . 11 Zadnji vlak. Popotnik pride na mariborski kolodvor s potno torbo in vpraša drugega potnika: „Prosim vas, kdaj gre zadnji vlak na Dunaj ..? 11 „Zadnji vlak?“ ponovi vprašani potnik mirno, ,,dragi moj, tega midva gotovo ne doživiva! Ne umejeta se. Potnik, grede skozi mesto L., vpraša kmeta na cesti: „Prijatelj, koliko ur je od tukaj do Ljub¬ ljane ? 11 32 „Ur?“ odgovori kmet, „skoraj v vsaki hiši je vsaj po jedna, po nekaterih hišah sta celo po dve . 11 „Ne mislim tako 11 reče potnik, „ampak vedel bi le rad, koliko računjajo iz vašega mesta do Ljubljane; samo to prosim mi povejte!“ „Koliko računjajo? I no, če greste peš, ni¬ česar, ako se pa želite peljati, plačate osem gro¬ šev,“ odvrne mu šaljivec. Trajno blago. Trgovec je hvalil svoje blago tako-le: „To vam je blago za večnost in potem je še lahko daste obrniti . 11 Kdaj ni vroče. „Oče,“ nagovori potnik kmeta, ki stavi ves v potu oves v križe — „oče, ali je pri vas zmerom tako vroče ? 11 „Ne, gospod , 11 zareže jo kmet, „ne, po zimi je tudi mrzlo . 11 Iz kuhinje. Dekla je pobila skledo, gospodinja se zato močno jezi in pravi: ,,No, kako si vender mogla pobiti tako lepo. skledo ? 11 Nato zgrabi dekla drugo skledo, vrže jo ob tla, da se razleti na drobne kosce, in reče: „Mati, tako-le se je zgodilo!“ 33 Dober odgovor. Prišel je nekdo pred cerkev in debelo gledal novo pozlačenega petelina nad zvonikom. „Oče,“ vpraša mimogredočega vaščana, „ po¬ vejte mi no, zakaj imate na zvoniku petelina, ne pa kokoš?" „Zato,“ odgovori mu vaščan, „da bi se ne strlo jajce, katero bi kokoš znesla." Pogovor dveh tujcev. Prvi tujec: „Dovolite gospod, je li to solnce ali mesec, ki vzhaja tam za goro?" Drugi tujec: „Ne zamerite, tega vam pa res ne vem povedati, ker sem sam tujec v tej deželi." Uštela se je. Mica: „čujte soseda, posodila sem vam dve jajci, vi ste mi pa vrnili le jed n o." Majda: „Glej, glej, sem se pa uštela." Klinov močnik. Vojak pride k ženi v hišo in jo prosi, naj mu da kaj jesti. Ona pa mu odgovori, da nima ničesar. Nato pravi vojak: „Daj mi vsaj ponev in nekaj vode, da si napravim klinov močnik!" Žena mu da, česar je prosil. On vzame ponev, dene vanjo železen klin, nalije vode in postavi vse nad ogenj, Ko se voda segreje, hoče imeti od žene ne¬ koliko soli, katero tudi dobi; potem osoli vodo. Ko voda zavre, hoče imeti nekoliko moke; žena mu dd tudi to, samo da vidi, kakšen bode vander ta klinov močnik. Vojak posiplje moko v 3 34 ponev in jo dobro pomeša. Potem reče za jajca, in tudi ta dobi ter jih razbije v ponev. Naposled reče še za maslo; ž njim si lepo zabeli. Nato vzame ponev v z ognja, potegne klin iz nje ter poje močnik. Žena pa je sedaj vedela, kakšen je klinov močnik. Tehten vzrok. Stotnik: „Ali sme vojak prodati svoj kruh V “ Rekrut: „Ne sme ga.“ Stotnik: „Zakaj ne?“ Rekrut: „Ker si civilisti (nevojaki) ž njim želodce pokvarijo. 11 « Tri vprašanja. Tri vprašanja s primernimi tremi odgovori je moral vbiti korporal vsakomur v glavo, da je dobro odgovarjal generalu, kadar je prišel nad¬ zirat: 1. Koliko let služiš? Odgovor: Dve leti! 2. Koliko imaš let ? Odgovor: 20 let. 3. Ali ži- živita oče in mati? Odgovor: Oba. Nekoč pride general in vpraša prvega vojaka : „Koliko let služiš?" Ta mu pa v naglici odgovori: „20 let! 11 General: »Koliko pa že tedaj imaš let? 11 Vojak: „Dve leti! 11 General (nejevoljen): „Sedaj pa res ne vem, ali sem jaz blazen ali ti? 11 Vojak: „Oba!“ Vojakovo pismo. Vojak je moral prvič v boj. Njegovi roditelji so bili v velikih skrbeh za njega življenje. Nekega dne jim piše novinec nastopno pismo: 35 Ljubi roditelji! Ne skrbite preveč zame. Jaz sem, hvala Bogu, še zdrav in vesel, in naši častniki pravijo, da ne dobimo sovražnika še tako hitro pred oči. Ako bi pa bila božja volja, da bi moral umreti v boji, poročim Vam to, kakor hitro mi bode mogoče, da bodete vsaj vedeli, ali sem živ ali mrtev. Tolažba častniškemu slugi. Častnik je izgubil v boji nogo. Njegov sluga je zato močno plakal. Ali častnik ga tolaži, rekoč: „Ne jokaj se, dragi moj Ivo, saj bode za tebe lože, zakaj treba ti bode snažiti lej e- den čevelj!" Vojak in papiga. Vojak gre mimo okna, iz katerega mu za¬ vpije papiga: „Dobro jutro ! 11 Prestrašeni vojak naglo vojaško pozdravi in reče: „Ne zamerite, mi¬ lostni gospod, mislil sem, da ste ptič ! 11 Novinčeva starost. Novinca vpraša častnik, koliko mu je let. Novinec odgovori: „Jeden in dvajset; pa bi mi jih bilo že dvaindvajset, toda j e d n o # leto sem bil bolan . 11 Olajševalni razlog. Stotnik (slugi, ki briše z žepnim robcem go¬ spodovo kupico): „Gnus, kako moreš z žepnim robcem brisati kupico ? 11 3 * 36 Sluga: „Prosim ponižno, gospod stotnik, saj jo brišem s svojim robcem!" Ne zgodi se nikdar. Korporal: „Če pride vojak s puško in z vo¬ jaško torbo k predniku v sobo, da bi mu kaj na¬ znanil, in mu ta ponudi kupico vina — kaj naj stori v tem slučaji vojak?" Novinec: „Tega pa ne vem, gospod korporal, ker kfij takega se ne zgodi' nikdar." Ni obetal. Korporal novincu: „Odkod prihajaš tako pozno in še brez puške ? Ali nisi slišal, da sem vam vsem sinoči naročil, da morate biti že vsi ob petih pri¬ pravljeni na ,marš‘?“ Novinec: „Res, gospod korporal, rekli ste to, rekli, a jaz vam nisem obetal za gotovo!" Kje se je učil plavanja. Major novincu: „Ali znaš plavati?" Novinec: „Znam, gospod major!" Major: „Kje si se učil?“ Novinec: „V vodi, gospod major!" Vedel si je pomagati. Nekdo je pričakoval prijatelja doma do de¬ vete ure zvečer, toda ker ga ni bilo, odšel je ter zapisal s kredo na vrata: „Do devete ure sem te čakal, ker te pa ni bilo, odšel sem v gostilno k opici. Pridi za menoj! Ako ne bodeš videl tega čitati, potrkaj na stranska vrata, in dekla ti prinese svetilnico." Župan, a ne prijatelj. V neki vasi vpraša potnik ob cesti stoječega moža: „ Dragi prijatelj, prosim vas, povejte mi, kam drži ta cesta?" „Jaz nisem dragi prijatelj" odgovori le-ta, „ j a z sem župan!" Zakaj ni plašljiv. Vrban: „Kako vam je všeč moj konj, ki sem ga kupil v petek na sejmu?" Tomaž: „Inače je lepa žival, le nekoliko plašljiv in boječ se mi zdi." Vrban: „To pa že ni res. Moj konj ni boječ, ne plašljiv. Saj vender sedaj že tretjo noč sam spi v hlevu, pa ne boji se nikogar." Skriven pomoček. Bogatin je imel v svojem vrtu lep ribnik. Nekega dne zapazi v časniku ta-le oglas: „Pri meni se dobi za 3 cekine prah, s katerim se za- rede ribe. Drugega ni treba, nego da se ta prah vrže v vodo, in za nekoliko dnij bode vse polno rib." Da te hencej, misli si gospod, to bode ve¬ lika sreča za moj ribnik na vrtu. Brž drugi dan odšteje 3 cekine, zapečati jih v pismo in jih po¬ šlje človeku, ki je bil podpisan pod oglasom. Za nekaj dnij dobi pismo od omenjene osebe, v katerem je bilo pisano to-le: Velecenjeni go¬ spod! Žal mi je, da Vam ne morem poslati naro¬ čenega praha za ribe. Moj oglas so bile le limanice za nekatere gospode. Stavil sem namreč z nekimi svojimi prijatelji, da se lahko po časnikih razglasi največja neumnost in da bode vender dosti ljudij, ki ji verjamejo. In glejte, česar sam nisem prav verjel, prepričal sem se in stavo sem dobil. Našel sem res mnogo bedakov, a vi — velecenjeni go¬ spod med njimi ste štirintrideseti. “ Ne vsega verjeti. Baron Knezovič pokliče svojega slugo, ka¬ terega mu je nekdo zatožil, predse in mu reče: „Oj, Janez, kaj sem moral slišati o tebi?" Sluga pa odgovori: „Oh, gospod baron! Jaz sem tudi slišal že marsikaj o vas, pa nisem hotel vsega verjeti." Koliko listov ima drevo. Plemenit gospod je imel šaljivega lovca, ka¬ terega je držal bolj zaradi šale, negoli zaradi lova. Ako je bilo gospodu v samotnem kraji dolg čas, poklical je lovca in šla sta na izprehod okolo doma. Kar mu je gospod zastavil z besedo, vse je lovec odgovoril vselej modro in zelo šaljivo. Nekega dne se je izprehajal gospod z lovcem po drevoredu ter mu naročil, naj prešteje in pove, koliko listov ima največje drevo v drevoredu. Go¬ spod je mislil, da lovec ne bode mogel storiti tega, in radoveden je bil, kako šaljivec reši to nalogo. Ali kako se začudi, ko mu lovec reče, da svojo nalogo reši prej nego v pol uri. „Ukažite samo'" reče lovec, „kje naj začnem šteti, od spodaj ali od zgoraj drevesa." Gospod mu reče, naj začne pri vrhu. Lovec takoj spleza na drevo, a gospod ide dalje. Za četrt ure že pri¬ hiti lovec za gospodom, rekoč: „Liste na drevesu sem preštet" — „No, koliko pa jih je." vpraša gospod. „Od vrha doli jih je ravno toliko, kakor od spodnjih vej do vrha, a števila si nisem za¬ pisal, ker mi tega niste rekli, “ odreže se lovec. Pred sodiščem. I. Sodnik: „Vi torej priznavate, da ste ukradli v gostilni ,pri zeleni muhi 1 pečenko iz kuhinje? Kaj veste povedati v svoj zagovor ? 11 Uzmovič: „Gospod sodnik, prosim, pečenka je bila tako zasmojena, da ni bila nič vredna; še jesti je nisem mogel. “ II. Sodnik (starčku, ki toži soseda, da ga je pre¬ tepel): „Oče, ali je bil kdo navzoč, ko vas je so¬ sed tepel ? 11 Starček (naglo): „Seveda, gospod, jaz sem bil navzoč . 11 III. Sodnik: „Vi ste okrali gospodarja, pri ka¬ terem ste služili; ali si upate tajiti ? 11 Zatoženec: „Dk, gospod sodnik, če mislite, da to kaj pomaga, že utajim ? 11 IV. Sodnik: Obdolženi ste, da ste na trgu ukradli jajca, surovo maslo in moko. Kaj porečete nato ? 11 Zatožena žena: „Prosim, poslušajte, gospod sodnik: Človek ne more vsak dan jesti žgancev, tudi jaz bi rada časih kolač jedla. V moji kuharski 40 knjigi je zapisano: Vzemi moke, jajec in surovega masla! To sem tudi storila. Ako kaj takega ni dopuščeno, prosim, naj slavno sodišče ne dopusti, da bi se odslej tiskale take knjige . 11 V. 'Sodnik: Obdolženi ste, da ste ponarejali de¬ nar, zakaj ste ga ponarejali ?“ Obtoženec: „Ker sem imel premalo pravega denarja." VI. Sodnik: „Saj sem vam vender jasno povedal, da se podpišite čisto pod moj podpis, sedaj ste se pa podpisali prav spodaj v kot.“ Kmet: „Ne zamerite, gospod sodnik, nisem se upal tako blizu vas." VII. Kmet pride k sodišču podpisat zapisnik o neki zemljeknjižni stvari. Sodnik ga. vpraša nekako zaničljivo: „Ali znate vi tudi pisati?" Kmet pokaže nerazločni podpis sodnikov na povabilu in pravi: „če ni treba bolje, nego je to, tedaj znam." VIII. Sodnik: Dokazano je, da ste ukradli trgovcu Robiču > zlato uro z verižico vred. Tukaj je pet prič, katere potrdijo, da so vas videle, ko ste uro jemali." Zatoženee: „Jaz vam pa dovedem, ako že¬ lite, dvajset prič, katere tega niso videle." 41 IX. Kmet je moral pri sodišči* precej dolgo ča¬ kati; da bi si pregnal dolgčas, ki ga je tri, vzel je iz žepa zavoj tobaka in ga rezal na mizi. Urad¬ nik, ki to opazi, razjezi se in zakriči osorno: „To je pa že preveč!“ „Ni preveč ne,“ odgovori kmetič mirno, „ker'j e za ves teden." X. Tat, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, najde listnico z novci ter jo spravi. Bil je zato poklican pred sodišče. Sodnik ga vpraša : „Ali nisi čital v novinah, da je treba listnico vrniti gospodarju?" Tat: „Dk, dk, čital sem, čital, a mislil sem, da se tiče to naznanilo le poštenih ljudi j!" XI. Slaboznan pretepač je bil obtožen, da je v tepeži svojemu tovarišu zdrobil nos. Ko mu sod¬ nik to očita, odvrne zatoženec: „Kaj, jaz da bi mu bil nos zdrobil? To nikakor ni mogoče, raz- ven, če je imel že prej poknjenega!" XII. Sodnik: „Ti si ukradel kravo! Ali ne?" Cigan: „Le verigo, gospod sodnik; toda ve¬ rigo sem vzel s seboj le tako mimogrede; da je visela krava ob nji, tega pa nisem vedel!" 42 XIII. Sodnik reče tatu: „Kako moreš ubogemu krčmarju ukrasti nož in žlico, ko mu nisi plačal ne jedi, ne vina?“ „Da,“ odgovori tat, „prodati sem hotel nož in žlico, da bi bil plačal ubogemu krčmarju jed in vino." Niso doma. „Ali so gospod doma?" „Niso ne; rekli so mi, naj vam povem, da jih ni doma!" „To je res ljubeznivo! No, povejte tudi vi gospodu, da se jim priporočam Zajedno jim re¬ cite, da me ni bilo tukaj Pameten gospodar. „Zakaj so tvoji voli tako pitani, dasi jim po- kladaš le suho slamo?" vpraša kmet soseda, „1 to je lahko," odgovori s^sed, „kupil in nataknil sem vsakemu volu zelene naočnike', kakor jih nosijo nekateri mestni gospodiči, in tako se mojim volom .suha slama zdi zelena. Voli mi¬ slijo, da jim pokladam zeleno sočno travo, in prav dobro se rede." Kmet in prerok. Šaljivec vidi kmeta, ki je splezal na bukev, kako seka veliko vejo, na kateri stoji' z obema nogama. Šaljivec reče: „Bedak, kaj delaš? Stopi na drugo vejo, sicer padeš ti in veja." 43 „Bog me ne prevari! Hodi ti po svojih potih,“ odgovori kmet. Toliko da odide oni človek, že pade kmet z vejo vred na tla in reče: „Duše mi, oni človek je prerok!“ To rekši hiti za njim, pokliče ga in mu reče: „Ti si prerok, ki vse veš, povej mi, kdaj bodem umrl?“ „Takoj, da le tretjič zariga tvoj osel,“ od¬ govori mu dni. Kmet naloži drva in začne na vso silo goniti osla proti domu. Ko ugleda osel na poti drugega osla, zariga, a kmetič naglo odveže svoj pas, omota ga oslu okolo gobca in ga pritegne, kolikor najbolj more, rekoč: „Kaj rjoveš! Ali ti je bilo kaj sile?" Osel ne more dihati skozi no¬ zdrvi (nosnice) in se zaduši, kmet pa razloži raz njega drva in jih nese domov, govoreč: „Treba ti ni bilo rigati; a jaz rajši vidim, da pogineš ti, negoli jaz. p 0 Vuku Vrčeviči. Obrasli zvonik. Nekje, pravijo, da v Šebreljah, bil je že pre¬ cej star zvonik Začela je trava in mah rasti po njem. Mislili so torej Šebreljenci, kako bi spravili travo z zvonika. Izmislili so si pametno, da nam¬ reč potegnejo vola na vrvi gor,- da popase travo. V zvoniku privežejo veliko vrv in na vrv. uatve- zijo srenjskega bika ter ga vlečejo na zvonik. Ko ga nekoliko vzdignejo od tal, začne ga vrv du¬ šiti in vol ponudi jezik iz gobca. Šebreljenci si pa to reč mislijo drugače. Vpijejo na vse pretege: „Le hitro vlecite, kako se mu že zdi do trave; sline se mu že cede po nji, ker moli jezik iz gobca. Le hitro vlecite, da se prej napase!" 44 Kanitferšten. Človek ima vsak dan priliko, premišljevati nečimernost pozemeljskih rečij, tako v majhnih mestih v Celji, Celovci, Mariboru, Ljubljani, kakor v Amsterdamu, in zadovoljen mora biti s svojo usodo, dasi mu ne lete pečena piščeta v usta. Toda slovenski rokodelski pomočnik je prišel po naj več¬ jih ovinkih in zmotah v Amsterdamu do resnice in spoznanja. Prišedši v veliko in bogato trgovsko mesto, ugledal je najprej veliko in lepo hišo, ka- keršnih ni videl od doma do tja. Čudil se je dolgo in gledal dragoceno poslopje, šest dimnikov na strehi, lep napis in visoka okna, večja nego v oče¬ tovi hiši vrata. Ne more si premagati, da bi ne vprašal mimogredočega meščana: „I)obri prijatelj, ali mi morete povedati, čegava je ta hiša z viso¬ kimi okni, polnimi tulipanov, rmenih vijolic in božjih iskric?" Toda vprašani človek, ki je imel morda khj imenitnega vpraviti in ki je toliko, razumel slo¬ venski, kakor naš rokodelec holandski, odgovori kratko in srdito: „Kanitferšten," in jo sopiha mimo. Bila je to holandska beseda in se pravi nemški: „Ich kann nicht verstehen," slovenski: „Ne ume- jem." - Toda naš tujec je mislil, da je tako ime bogatemu možu, po komer je vprašal. „Ko- smata kapa!" misli si, „ta človek je denaren, ta Kanitferšten!" in gre dalje. Iz ulic v ulice gredoč dospe do morja. Tu stoji ladija pri ladji, jambor pri jamboru, da iz začetka ne ve, kako bi pregledal vse to z dvema očesoma, kako bi opazoval in pregledoval vse te znamenitosti. Khr vzbudi njegovo pozornost velika ladja, ki se je pripeljala nedavno iz Indije; prav 45 sedaj izkladajo iz nje. Dolge vrste zabojev stoje druga pri drugi in vrhu druge na bregu, pa vedno vale še druge iz ladje, sode s sladkorjem in kavo, rižem in poprom. Ko jih naš znanec že dolgo gleda, vpraša vender naposled nekoga, ki nese ravno zaboj na rami, kako se pač zove srečni človek, komur je pripeljala ladja vsa ta bogastva. „Kanitfersten,“ odgovori mu dni. „Šentajte,“ pravi sam v sebi, „saj sem vedel! Ni čudo ne, da zida take hiše, komur priplavi morje taka bogastva na kopnico, in deva take rože na okna s pozlačenimi stekli.“ Potem gre nazaj in spotoma žalosten pre¬ mišljuje, kako ubožen človek je on med toliko bo¬ gatimi ljudmi na svetu. Ravno pravi sam v sebi: „Ko bi se tudi meni kdhj godilo tako dobro ka¬ kor temu Kanitferstenu!“ Kar ugleda, prišedši izza nekega ogla, velik pogreb. Počasi in žalostni vlečejo štirje črno oblečeni konji mrtvaški voz, tudi črno pregrajen, kakor bi vedeli, da peljejo mrliča k počitku. Za vozom se pomika dolga vrsta pri¬ jateljev in znancev, po dva in dva, zaviti v črne plašče in tihi. V daljavi zvoni' z majhnim zvonom. Milo čustvo obide našega tujca, čustvo, ki objame vsa¬ kogar, ki vidi pogreb; s klobučkom v roki obstane, da vsi odidejo. Vender se pa loti zadnjega pogrebca, ki baš v mislih računja, koliko dobička kaže nje¬ gova pavola, če bi nastavil cent po 10 gld., prime ga na lahko za plašč in ga uljudno vpraša: „Kaj ne, jeden vaših dobrih prijateljev je bil ta, ki mu zvonček poje, zakaj greste tako žalostni in pobiti!" „Kanitfersten,“ odgovori mu. Dve debeli solzi kaneta našemu potniku po lici. Zdajci mu je tesno pri srci, toda kmalu lože. „ Ubogi Kanitfersten, kaj imaš od vsega svo¬ jega imenja? Kar dobim tudi jaz nekdaj, jaz si¬ romak: kos platna in mrtvaško obleko. Od vseh tvojih cvetlic so ti dali morda le kak rožmarin na mrzle prsi . 11 Tako premišljujoč gre za pogrebom, kakor da je tudi on jeden prijateljev. Spremi jih do groba, vidi, kako pokopljejo dozdevnega Kanitfer- stena, in holandska propoved na grobu ga bolj gane nego marsikatera domača, ki je. ni pazno poslušal — dasi ni umel ni besedice. Lahkega srca gre z drugimi dalje, použije v neki krčmi, kjer govore nemški, svojo južino, in kadar mu pozneje ni hotelo v glavo, da je toliko bogatinov na svetu, da je pa on tako ubog, spom¬ nil se je gospoda Kanitferstena v Amsterdamu, njegove velike hiše, njegove bogate ladje in njega tesnega groba. Po Heblu. II. Iz šole. Iz veronauka. I. Katehet je razlagal krščanski nauk o angeljih in rekel, da so angelji čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne. „Kje jim pa peruti prirastejo?" vpraša ra¬ doveden učenec. II. Deček pride iz šole domov, in oče ga vpra¬ šajo, kaj so brali v zgodbah sv. pisma in kaj mu je bilo najbolj všeč. Sinek odgovori, da mu je bilo izmed vsega najbolj všeč to, kako je egiptovski Jožef, o katerem so danes brali, sedšl gori na strehi. „Kaj, vprašajo ga oče začudeni, „egiptovski Jožef sedel na strehi?! Kje pa je to zapisano?" „Tukaj!" zakliče šolar, odpre knjigo in bere: „In ta (gospodar) ga je postavil čez vso hišo." Oče so nekaj zagodrnjali — menda so rekli: „ Prismoda!" III. Katehet: „Može, ki se odpravijo v daljni svet ter razširjajo med pagani pravo vero, imenu¬ jemo misijonarje." Opazivši učenca, ki ne pazi: „Kako imenu¬ jemo te može? Matijček!" Matijček (naglo): „Komisarje!“ 4 50 IV. Katehet je razlagal v šoli o dolžnostih de¬ liti miloščino. Da bi to dolžnost bolje pojasnil, vpraša dečka, kaj bi naredil, ko bi imel kos kruha v roki in bi srečal berača. „Snedel bi ga!“ odgovori deček naglo. V. Učitelj, (ki je ponavljal v prvem razredu s prvenci veronauk): „ Kdo je ustvaril vse, kar vidiš na svetu ? 11 (Učenec ne odgovori ničesar, ker mu pade isti čas tintnik iz rok na tla.) Učitelj: „No, ali ne boš povedal ? 11 Učenec (zmeden): „To sem napravil jaz — oh, prosim, odpustite, nikoli ne bom več!“ Trije glavni časi. Učitelj je razložil učencem tri glagolove čase. Pri ponovitvi reče: „No, Tomažek, povej mi še jedenkrat, ko¬ liko imamo glavnih časov ? 11 Tomažek: „Imamo tri glavne čase . 11 Učitelj: „Imenuj jih!“ Tomažek: „Dobro jutro, dober dan in dober večer ! 11 Napačno umel. Učitelj je razlagal otrokom, da ima sneg gre¬ jočo moč. „Eh! šmencano delo!“ pravi nekov fantič, pokaj pa naša mati s snegom ne kurijo peči ? 11 51 Slovenski smeh. Nekdaj je bilo slovenskim otrokom prepove¬ dano, da bi se v šoli razgovarjali slovenski. Učenec vstane ter zatoži svojega tovariša, da se ta slovenski smeje. Izdali se so. Učitelj: »Že ves teden hodi nekdo na moj vrt po jabolka; a jaz že slutim, kdo je — da se mu nosu dotaknem s to le palico, takoj ga spo¬ znam . . .“ (Vsi otroci si zakrijejo nosove.) * Pameten šolarček. Učitelj v prvem razredu: „Kako ti je ime?“ Učenec: „Julač Frane.“ Učitelj: „Kaj so tvoj oče?“ Učenec: „Umrli so!“ Učitelj: „No, kaj so pa bili prej ?“ Učenec: »Živeli so." Ni nesreče brez sreče. Učitelj: »Zakaj te ni bilo te dni v šolo ?“ Učenec: »Nisem imel čevljev.' 1 Učitelj: „A kako si prišel danes?" Učenec: »Na mojo srečo so oče oboleli, in obul sem njih čevlje." Marljivi učenec. Učitelj je razkladal, da se človek vedno česa veseli in da to veselje vzpodbuja k delavnosti in marljivosti. 4 * 52 Nato se obrne k učencu, sedečemu v prvi klopi, in pravi: „Pomisli nekoliko, Milko, ali se tudi ti morda česa veseliš ? 11 Milko ne premišlja dolgo, nego reče: „V e- selim se, ker bode šola kmalu minula . 11 Korist mostov. Učitelj: „Naše inesto ima mnogo mostov; čemu so neki ti mostovi?" Učenec: „Da se pod njimi reka odteka." Iz zgodovine. Učitelj: „Kakšne lase so imeli stari Germani (Nemci)?" Učenec: „ Stari Germani so imeli ... so imeli . . . sive lase!" Iz računstva. I. Učitelj: „Nekatere stvari se ne dado sešte¬ vati, recimo, ovca in krava, ker ti dve stvari se¬ šteti nista ne dve kravi niti dve ovci. — Ali kdo mi pove dve stvari, kateri lahko soštejemo?" Tonček (mlekarjev sin): „Mleko in voda, ker dasta liter mleka in liter vode dva litra mleka." II. Učitelj: „Kdo ve, kaj je menica?" Učenci molče. Učitelj: „No, France, tvoj oče so trgovec, to bi že moral znati." 53 France molči. Učitelj: „Recimo, tvoj oče bi morali plačati 1000 gld., pa jih ravno zdaj nimajo, kaj bi tedaj storili?" France: „Dolžni bi ostali." III. Učitelj: „Kaj si pa delal Mihec, da si ra¬ čunske naloge napravil tako -slabo? Prosi drugi¬ krat brata, da ti pomaga pri nalogah." (Drugi dan.) Učitelj! „To je pa vender pre¬ več ! Le poglej, Mihec, niti jednega računa nisi napravil prav; kaj si vender delal?" Mihec: „Zdaj mi je pa brat pomagal!" IV. Imeniten gospod pride v šolo in vpraša učenca: „Koliko velja vagon pšenice, ako velja pet vago¬ nov 40 gld. ?“ „Prosim, gospod," odgovori učenec, „mi še se nismo učili o pšenici, ampak le o krom¬ pirji!" V. Učitelj: »Koliko je 20 menj 20? No, tega ne veš? Pomisli, imel bi dvajsetico v žepu in bi jo izgubil; kaj imaš potem v žepu?" Učenec: »Luknjo!" VI. Precej trdoglav deček si ni mogel nikakor zapomniti, koliko je dvakrat dve. Kolikor more, vbija mu učitelj to reč v glavo; toda brez uspeha. 54 Naposled mu še reče: „No, ti buteljček! Če greš dvakrat v čumnato, kjer imate jabolka shranjena in prineseš vsakokrat v obeh rokah po jedno ja¬ bolko, koliko jih imaš potlej ?“ „Dve,“ odgovori deček. „Kako da le dve? Kje pa ostaneta drugi dve?“ vpraša učitelj. „Dve pa spotoma s n em,“ odgovori umni učenček. Kako nastanejo nevihte. Učitelj: „Odkod prihajajo nevihte?" Učenec: „Nevihte prihajajo iz kosti mojega dedka. “ Učitelj: „Kako to? Ali se ti blede?" Učenec: „Moj dedek pravijo vedno, da so čutili nevihto že tri dni prej v kosteh." Pri šolskem vpisovanji. Deček pride v šolo, da bi ga zapisali. „Kako se pišeš?" vpraša ga učitelj. „Ne vem!" odgovori deček. „No, kako pa naj te zapišem, ako ne veš, kako se pišeš?" Deček: „Ne vem, ne!" Učitelj: „Kako je vender to?" Deček: „Lahko, k er'še ne znam pisati." Razmišljen učenec. Učitelj izprašuje slovnico in opazivši učenca, ki ne pazi, potrka mu na rame, rekoč: „Kaj pa je to?" 55 Predno učitelj izgovori, odgovori- prestrašeni učenec: »Očetova kamižola, kadar si pa kupijo novo, bode ta moja.“ Korist vode. V šoli so dobili nalogo, popisati korist vode. Učenec konča svoj sestavek z besedami: »Voda pa je tudi zato koristna in potrebna, ker bi brez nje ne mogli do otokov.“ Iz spisja. Na višji dekliški šoli so dobile učenke na¬ logo, naj popišejo svoje življenje. Neka deklica je pisala: „Ko mi je bilo štiri mesece, zapustila sem hišo svojih roditeljev in šla v Celje." Pri izkušnji. Pri očitnem izpraševanji vpraša nadzornik učenca, ki je bral zelo počasi in zlogovaje: »Ali ti, Mihec, kadar si lačen, tudi materi praviš: Ma-ti, daj—te mi ma—lo kru—ha?“ Deček odkima, da ne. „No, kako pa vender prosiš kruha?" vpraša dalje nadzornik. „Nikakor," odgovori deček, „ker ga niti ni¬ mamo." Četrti element. Učitelj: „Povej mi, Lukec, koliko elementov ali prvin je? Litkbc: »Elementov je čvetero." w L Učitelj: »Kako se imenujejo?" 56 Lukec: »Prvi ogenj, drugi voda, tretji zrak in četrti . . . četrti . . Učitelj: „No, na čem pa stojiš?" Učenec: „Četrti moji škornji." Učinek gorkote. Učitelj: »Povej mi, kakšna svojstva ima gor- kota?" Učenec: „ Gorko ta vse reči razteza, mraz pa jih krči in stiska." Učitelj: »Povej nam vzgled!" Učenec: „Po leti so dnevi dolgi, po zimi pa kratki." Iz prirodopisja. I. Učitelj: „0 katerih domačih živalih smo se že učili." Učenec: „0 kravi, o svinji, o psu, konji, mački, oslu ..." Učitelj : »Kakšna žival je konj ?“ Učenec: „Konj je kopitovec." Učitelj: „Ali je samo konj kopitovec?" 'Učenec: „Tudi osel in mula." Učitelj: „Ali znaš, kako smo opisali vsako teh živalij ?“ Učenec: „Vse sem si dobro zapomnil." Učitelj : „Povej mi, katera žival je oslu naj¬ bolj v rodu?" Učenec: »Oslica." II. V šoli je bil govor o dvoživkah ali amfibijah. »Prosim, gospod učitelj, kaj je to amfibija?" oglasi se jeden v zadnji klopi. o/ Učitej: „ Vidite ga, zopet kaže, da si ni ni¬ česar zapomnil. Amfibije so živali, ki morejo ži¬ veti v vodi, kakor na kopnini. “ Učenec: „Aha, zdaj vem, to so goske in race!" III. Učitelj: „ Lisica in pes sta si v životu po¬ dobna, ker sta si v rodu, vender pa se razločuje lisica od psa, ali veste, otroci, po čem ?“ Grilčev Mihec (iz zadnje klopi): „Po svojem dolgem repu.“ Učitej: „Kaj pa, če si lisica kje rep odkrizne ali odtrga, n. pr. v pasti? Po čem pa se potem razločuje od psa?“ Vrbljačev Jurček: „Tedaj pa potem, da nima repa!“ IV. Učitelj: „Kdo mi pove tri živali, ki žive v Afriki ?“ Dobečarjeva Marica:,„Dve opici in jedna papiga. “ Iz zemljepisa. Učitelj: „Zadnjič smo se učili o zemlji, o solnci in o luni. Povej mi sedaj, Jernejček, ali nam je solnce potrebnejše ali luna?" Učenec: „Luna nam je mnogo potrebnejša nego solnce, zakaj ona nam razsvetljuje noč, po dnevi pa je itak vedno svetlo! III. Iz zgodovine. Rudolf Habsburški in pekarica. Nekdaj, že na stare dni, imel je opraviti Rudolf Habsburški v vojski pri Moguči. Tu gre nekega dne proti jutru čisto sam v mesto, oble¬ čen kakor navaden vojak. Pri peku ugleda kup žerjavice, katero je pek ravnokar potegnil iz peči. Da bi se nekoliko pogrel, stopi cesar k ognju. Ali pekarica — staro babše — zareži čemerno nanj. Rudolf pa jo lepo prosi: „Bodite vender usmiljeni z ubogim starim vojakom, ki je zadovoljen, da je na gorkem!“ „Kaj?“ zakriči žena, „ti vojaška pokora ti, spravi se! Poberi se k svojemu lačnemu cesarju, ki nam itak hoče vse pobrati in požreti!" „Kaj vam pa je storil ubogi cesar tako hudega?“ „Kaj ?“ zakriči zopet žena, „ne hodi li od mesta do v mesta ter nam s svojimi vojaki dela nadlego? Še jedenkrat ti rečem, poberi se, ali — “ — predno je mogel Rudolf še pekarico zopet po¬ prositi, vlije hudobna starka vedro vode po njem. Ves moker odide domov. Pri kosilu da svo¬ jemu strežniku steklenico najboljšega vina in skledo najboljših jedil, rekoč: „Nesi to stari pekovki v mesto in povej ji, da ji to pošilja dni stari vojak, katerega je danes v jutro z vodo oblila, in da se ji lepo zahvaljuje." — Žena takoj spozna cesar¬ jevega strežnika in od strahu omedli. Ko se zave, odpravi se urno k cesarju, poklekne predenj ter ga prosi odpuščenja in milosti. On pa jo vzdigne 62 in ji da za pokoro, da mora od besede do besede in ravno s tako kislim obrazom ponavljati vse, kakor ga je oštevala zjutraj. — Ali je bil to smeh pri cesarskem kosilu! Črtice iz življenja cesarja Jožefa II. I. Cesar Jožef II. pride nekoč v kaznilnico v Brnu. Tamkaj vpraša vsakega kaznjenca posebej, zakaj je bil kaznovan. Vsak je govoril tako, da se je zdelo, kakor da je čisto po nedolžnem ob¬ sojen v ječo. Naposled pride cesar do jednega, ki solznih očij in ves skesan prizna, da se je dal zavest v toliko zločinstvo in da je kazni v resnici vreden. „Takoj mi odpravite tega maloprid¬ neža, sicer pokvari vso častno in po¬ šteno družb o,“ reče cesar in pomilosti jetnika. II. Meseca novembra 1787. leta sta se sešla ge¬ nerala Lascy in Lavdon na hodniku pri cesarji. Cesar Jožef vpraša Lavdona: „Koliko časa, mi¬ slite, bode treba, da premagate Beli grad?" Lavdon odgovori: „Presvetli cesar, ako je vse pripravljeno, kar je treba za obsedanje mesta, upam si v desetih ali dvanajstih dneh dobiti mesto v svojo oblast." Lascy je mislil, da je govoril Lavdon neko¬ liko preveč, ali cesar ga je prijel za roko in de¬ jal: „Midva, dragi Lascy, morava mu že verjeti, ker nobeden naju še ni premagal kake trdnjave." 63 III. Ko pride cesar Jožef nekdaj na Ogersko, ugleda med ljudstvom, ki ga je privrelo pozdravit, moža, za dobro glavo večjega od drugih. Cesar ga pokliče k sebi in ga vpraša, koliko čevljev ima. Preprosti kmet ne umeje tega vojaškega iz¬ raza in odgovori: ,,Par čevljev in par ško- r enj.“ Cesar se nasmeje in reče: „Na tri cekine, kupi si še par šlap!“ IV. Nekdaj pride cesar Jožef II. v mesto Ver¬ sailles (izgovori Verzajl) pri Parizu. Nekega jutra se preprosto oblečen izprehaja po versaillskem vrtu; naposled si hoče ogledati tudi slovečo me- nažerijo (zverinjak), ki je bila takrat tamkaj. Toda nje lastnik mu reče, naj počaka, da pride več ljudij, zakaj ne izplača se odpirati za jednega člo¬ veka vse oddelke. Cesar ne odgovori ničesar, ampak mirno čaka skoraj jedno uro. Ko se naposled nabere dovolj ljudij, stopi, še vedno nepoznan, v menažerijo ter si jo ogleda. Odhajaje stisne lastniku deset cekinov v roke in šele zdaj spozna ostermeli lastnik, da je moral slavni cesar čakati tako dolgo. Bavarski kralj Maks in gosji pastir. Bavarski kralj Maks je sedel pomladanskega dne preprosto oblečen na svojem vrtu ob tegern- skem jezeru in nekaj bral. Na vrtu je bilo vse tiho, dan je bil soparen, in tako je kralja hitro 64 premagal spanec. Ko se vzbudi, gre na izprehod proti jezeru, da bi pregnal dremoto. Ali pot proti jezeru je držala med travniki, ki so se razprosti¬ rali na levi in na desni strani kraj jezera. Tu se spomni svojih bukvic, katere je po¬ zabil na vrtni klopi. Ne bil bi jih rad izgubil, niti bi ne šel rad po isti poti nazaj, zato mu je bilo po godi, da je ugledal ondu blizu dečka, ki je pasel gosi. Kralj gre k njemu in ga nagovori: „Čuj, dečko! Skoči po moje bukvice, ki sem jih pozabil zgoraj na vrtni klopi. Za trud dobiš Srebrnjak.“ Deček kralja ni poznal in je nezaupno gledal debelega gospoda. „Srebrnjak za tako majhen trud,“ to mu ni šlo v glavo. „Nisem neumen, ne, kakor mislite,“ reče in se obrne. „Misliš, da se šalim ?“ vpraša ga kralj. Od¬ kritosrčni čvrsti deček mu je bil po godi. „A če ponujate za tako majhen trud Sre¬ brnjak !“ odgovori deček. „Novci se ne služijo tako lahko. Ti tam doli“ — dostavi in pokaže s prstom kraljev grad — „radi se šalijo z nami, in vi ste menda tudi kdo izmed tistih tam doli.“ „In ako bi tudi bil?“ reče kralj. „Na dve dvajsetici naprej! a zbeži, pa mi prinesi bukvice." Deček potegne kapico nekoliko na stran in se popraska za ušesi. ,,Hm,“ reče, „rad bi, toda ne smem. Ko bi kmetje slišali, da sem pustil gosi same na paši, spodili bi me, in jaz izgubil bi kruh." „No, torej jih bodem pasel jaz, dokler se ne vrneš." „Vi?“ vpraša deček in pomeri debelega go¬ spoda od nog do glave. ,,Vi se mi ne zdite za 65 gosjega pastirja! In ko bi vara gosi kara ušle, treba bi vam bilo plačati več, nego zaslužim vse leto. Vidite tisto s črno glavo, to je Vrtpkov go¬ sak, hudobna in zvita žival, med vsemi najhujša — ta bi se gotovo ne dala ustrahovati, ako bi ne bilo mene tukaj. Ne, ne smem iti.“ Kralj je komaj zadržaval smeh, vender je rekel: „Zak'aj bi ne mogel enkrat strahovati čede gosij, če lahko strahujem in v redu držim mnogo ljudi)!“ „Tako,“ reče deček in šegavo pogleda kralja. „Aha,“ zdaj vem, učitelj ste. Toda verujte mi, četa učencev se lože strahuje, negoli čeda gosij.“ „Mogoče; no, saj bodeva videla. Ali hočeš iti po "moje bukvice?" „Šei bi, ali . . .“ „Če se naredi v tem kaj kvare, jaz vse po¬ pravim." To je deček razumel. Ukazal je kralju, naj posebno pazi na Vrtnikovega gosaka, zakaj ta uhaja najrajši in vodi še druge gosi za seboj. Ko mu tudi' izroči bič, spusti se v beg, toda naglo obstane in se vrne. „Kaj še hočeš?" vpraša kralj. „Poskusite pokati," reče deček. Kralj po¬ skuša na vse načine, a ne gre. „No, mislil sem si!" reče deček. „Vi bi pasli gosi, a niti pokati ne znate?" Iiekši mu vzame bič iz rok in mu pokaže, kako ga je sukati, da bode pokalo. Kralj je ko¬ maj zadržaval smeh, vender se je trudil, da se nauči tudi tega, kar se mu res skoraj posreči. Potem mu deček še naroči, ako bi katera gos za¬ čela uhajati, naj začne pokati, in zbeži po buk- 66 vice. A kralju je bil ta uk tako po volji, da se je smijal na vse grlo. gUi' so res kmalu zapazile, da niso pod stra¬ hom svojega mladega, a ostrega zapovednika. Vrt- nikov gosak povzdigne glavo, ozre se na vse strani, potem zagaga in kakor bi razpihal veter kup perja, tako se mu glasno gagajoč razprhnejo gosi, predno se kralj zave, kako in kaj. Kralj kriči — a zastonj; pokati hoče, pa mu ne gre, ploska z rokami, teka na levo, na desno a vse nič ne pomaga. Ves upehan in zasope) sede na posekano drevo, kjer je navadno posedal deček, in pusti gosi. „Deček res prav trdi , 11 misli sam v sebi, „da je lože strahovati ves polk ljudi negoli čedo gosij. Ali vsega tega je kriv ta preklicani Vrtnikov go¬ sak . 11 — Deček je v tem našel bukvice ter je vesel pribežal nazaj. Ali ko pride pred svojega namest¬ nika in vidi, kaj se je zgodilo, padejo mu od strahu bukvice iz rok. „Zdaj pa imava ! 11 zavpije in se od žalosti razjoče. „Ali vam nisem takoj rekel, da ne veste nič? Zdaj jih niti jaz ne zberem! Le glejte, da mi pomorete ! 11 Ko ga nauči kako je treba kričati, kako kri¬ liti z rokami in kako žvižgati, zbeži po najoddalje¬ nejše gosi. Kralj stori, kar se da, in tako jih spet zbe¬ reta po velikem trudu. Deček še potem kralja dobro ošteje, kako je neroden in da ne ve ničesar ter sklene: „Dokler bodem živ, ne izročim več ta¬ kemu človeku svojih gosij. Niti ne, ko bi prišel sam kralj . 11 67 „Prav govoriš, dečko,“ reče kralj in se na¬ smeje. „Kralj bi ti naredil tako, kakor sem jaz, zakaj jaz sem kralj." „Vi?! No, to utegnete povedati komu dru¬ gemu, da vam bode verjel, a ne meni! Vzemite bukvice in pojdite svojim potem. Kralj ni tako neroden!“ „Ne bodi hud," odgovori dobrovoljni kralj, ter mu da še dve dvajsetici, rekoč: „Veruj mi, da gosij pasti nečem nikoli več." Deček se zahvali, nekoliko pomisli in še reče: „Kdorkoli ste, dober gospod ste, a za gosjega pa¬ stirja niste!" J. S—a. Jeden ali drugi. Ni ga lepšega, nego če se časih kronane glave ponižajo k ubožnemu kmetu, kakor se je nekdanji francoski kralj Henrik IV. Za tisti čas je jezdil kmetič v glavno mesto Pariz. Ne daleč od mesta se mu pridruži prav košat konjik, kralj sam; njegovi spremljevalci so ostali nekoliko za njim. „Od kod pa, dobri prijatelj?" „Od tod in od tod!" „Kaj ne, v Parizu imate pač opravka?" „To in ono, pa tudi našega .kralja bi rad videl, ki skrbi za nas tako po očetovsko." Kralj se skrivoma nasmehne ter pravi: „Da¬ nes se vam že utegne ponuditi ugodna prilika, zakaj kralj je odšel na izprehod in gotovo kmalu spet prijaha domov." „Če bi le vedel, kateri izmed toliko ljudij je kralj, če bi vedel, na čem bi ga spoznal?" 5 * 68 „To pač ni težko," pravi kralj. „Le dobro pazite, ko pridete v mesto. Kdor jedmi ostane po¬ krit, dočim se bodo drugi častitljivo odkrivali, njega poglejte prav, on je kralj." Tako govoreč prijezdita v mesto Pariz, kralj na levi, kmet pa lepo na njega desni strani. Če more ljuba neumnost storiti kdaj kaj ne¬ rodnega, pa stori, bodisi iz dobrega namena, ali pa slučajno. Kar stori in pove nepopačen in od¬ kritosrčen kmetič, to pove in stori vselej z vso dušo, in ne ozira se po tem, kar njega ne briga. Tako tudi naš kmetič odgovarja kralju na vsako vprašanje; bodisi, kar se tiče poljedelstva ali njegovih otrok in žene, ali njegovega gospo¬ darstva, če more gospodinja vsako nedeljo posta¬ viti piščanca k ognju. Kmetič dolgo ne zapazi ničesar. Naposled se mu pa vender odpro oči, ko vidi, da se odpira okno za oknom in se vse ceste polnijo z ljudmi, ki se umikajo na levo in desno ter se častito od¬ krivajo. „Gospod!“ pravi kmetič in sumnivo pogle¬ duje svojega neznanega tovariša, zmajaje z glavo, „če niste vi kralj, sem pa jaz, ker midva jedina imava še klobuke na glavi." „Jaz sem kralj! Jaz," odvrne jezdec. „Ko spravite svojega konjiča v hlev in končate vse opravke, pridite k meni v moj grad; dal vam bom dobre juhe in vam pokazal svojega Ludovika." »Hvala lepa, svitli kralj! Jaz sem popolnoma zadovoljen, da sem imel srečo ne le videti obličje svojega kralja, ampak ž njimi tudi toliko govoriti. Nikar mi ničesar ne zamerite! Bog živi vaše ve¬ ličanstvo!" 69 In kakor je bil kmetič vesel, da je videl kralja in govoril ž njim, prav tako je bil tudi vesel, da se več ne tovariši ž njim. p 0 Heblu Še jedenkrat. Filip V., kralj španski, prišel je potuje tudi v mesto Montero. Duhovnik tega mesta ga vz- prejme z besedami: „Dolgi govori, vaše veličan¬ stvo, utrudijo govornika in dolgočasijo poslušalca, zato Vašemu Veličanstvu rajši nekaj zapojem." Zapel je torej kralju v čast lepo pesen, ki je Fi¬ lipu tako ugajala, da je vzkliknil: „Š e jeden¬ krat!" Duhovnik ustreže želji, in kralj mu veli podariti 10 cekinov. To y je zopet duhovniku uga¬ jalo tako, da je rekel: „Se jedenkrat!" Srčno se smejaje, velel je kralj izpolniti željo. Moč besede. Časih izda jedna beseda več nego najdaljša pridiga. Sv. Vinko Pavlan je prišel v družbo odlič¬ nih in veljavnih mož; med njimi je bil vojak, ki je imel grdo navado, da je rad klel. Ko je začel tudi pri tej priliki svoj govor z besedami: „Vrag * me vzemi!" vstane sv. Vinko, prime ga rahlo za roko in reče smeje: »Ne, gospod, tega ne dovolim, da bi vas ta vzel, predobri ste;’ jaz vas ho¬ čem ohraniti za Boga." _ To je presunilo vojaka; od tedaj so rekli, da ni več klel. Dvajset vzrokov. Ko je prišel nekdaj kralj Ludovik XV. pred nekovo mesto, oglasilo se je pri njem poslanstvo 70 mestnih mož. Najprej so se opravičevali da ga niso vzprejeli s streljanjem iz topov, rekoč, da so to opustili iz dvajset vzrokov. „Prvi vzrok je, Vaše Veličanstvo, da topov nimamo, drugi 11 — „0 ne trudite se dalje, 11 seže kralj v besedo, „prvi vzrok zadošča tako popolnoma, da vam prav rad opustim drugih devetnajst. 11 Bolje prej. Dvorni šaljivec Franca I., kralja francoskega, tožil je kralju, da mu prete neki sovražniki s smrtjo. Franc mu reče: ,,Če te umore, dam jih pet minut kesneje obesiti. 11 „Veličanstvo!“ zavrne šaljivec, ,,prijetneje bi mi bilo, ko bi jih dali pet minut prej! 11 Neprijatelj sladkim rečem. Med amerikansko vojsko je govornik pri slo¬ vesnosti navduševal poslušalce, naj so srčni, in sklenil z besedami: „Vojskujte in bojujte se, držav¬ ljani, kako sladko je umreti za domovino! 11 „Zakaj pa vi ne umrete za domovino? 11 vpraša radoveden poslušalec. Govornik nekoliko pomolči, potem pa reče prijazno: „Nisem prijatelj sladkim rečem!“ Skrb za jed. Volilni knez saksonski je imel pri kosilu pro¬ fesorja Taubmana, znanega šaljivca. Ko si ta po dokončani jedi vtakne dva piščanca v žep, reče knez, ki ga je videl: „Bratje, ne skrbite, kaj bo¬ dete jedli. 11 71 „Prav, prav,“ odvrne Taubman, ,,j a z tudi nečem skrbeti, zato sem se založil z ž ivežem.“ Najboljša nastanitev. Ko pride v začetku tega stoletja nadvojvoda Karol v neko vas blizu Trsta nadzirat vojake, vpraša nekega kmeta: „Oče, ali ste imeli kaj vo¬ jakov nastanjenih ?“ „Imel, najprej Francoze potem pa Lahe,“ odgovori kmet. „Kateri so bili boljši? 1 ' „1 kaj! Vojak je vojak!“ „Pa katere bi zopet rajši imeli ?“ vpraša nad¬ vojvoda dalje. „Če bi si khj želel, 11 pravi kmet, „dejal bi, naj popadajo vsi Francozje v morje in utonejo, Lahi pa naj bi stali zunaj na obrežji in se jim tako smejali, da bi vsi popokali od smeha. Potem bi bil vseh rešen! 11 Karol Veliki in kovač. Karol Veliki, kralj Frankov, bil je silno močen. Podkovo je zdrobil z jedno roko kakor kos kruha. Moža v železni obleki je vzdignil in držal kvišku kakor igračo. Nekoč jezdi na izprehod. Spotoma se pripeti, da se konj zbosi. Gre k bližnjemu ko¬ vaču, da mu napravi novo podkovo. Ko jo kovač naredi, vzame jo Karol in zdrobi, rekoč: „Ta pod- kova ni za nič! 11 Kovač napravi drugo, a to Karol zopet zdrobi. Tako tudi tretjo, četrto, peto itd. Naposled pri¬ deta do podkve, katera je dosti trdna, in s to pod- 72 kuje kovač, konja. Ko delo izvrši, poda mu kralj za plačilo tolar. Kovač vzame tolar, dene ga med prste in ga zvije kakor košček popirja, rekoč: „Ta tolar ni za nič!“ Tako tudi druzega, tretjega itd. Videč, da ga ne bode mogel plačati, poda mu kralj cekin. Kadar kovač vidi cekin v roki, neče ga zviti, nego spravi ga in se kralju lepo zahvali. Kralj pa odjezdi, veseleč se, da je našel sebi jed- nakega korenjaka. Angleški kralj Jakob 1. in muha. Angleškemu kralju Jakobu I. sede pri jedi velika muha na nos. Ves nejevoljen reče: „Ti spak! Tri kraljev- stva imam, pa ne moreš v vseh treh najti drugega prostora, nego moj nos?“ Miroslav II. v vojaškem taboru. Pruski kralj Miroslav II. pride nekega dne v vojaški tabor in najde mladega vojaka na straži. Nežno, mlado lice vojakovo jako ugaja kralju, zato ga vpraša: „Vojak, koliko časa že služiš?“ Vojak: „Trinajst let.“ Kralj: „Koliko imaš let?“ Vojak: „Devetnajst.“ Kralj: „In si že trinajst let služil?“ Vojak: „Zakaj ne? Pet let sem služil za gosjega pastirja, šest let za kravjega in pred dvema letoma sem prišel k vojakom. 11