I N F O R M A TOR I **+\£±K0NCERN' GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN I gor enj« RAZVOJ, finance MALI GOSPODINJSKI APARATI, naravno zdravilišče, družbeni standard, ipc. Velenje, 8. apnila 1992 Leto XX\/i Številka H °ebniPr®Ureieni lin|j' za proizvodnjo pečic v Kuhalnih aparatih Go-^I^Gospodinjski aprati ^ majhnimi koraki 0,0 velikih prihrankov *0 v Gorenju Gospodinjski S(,arV' z majhnimi koraki do-**, /epe uspehe pri racio-,'^ciii svoje proizvodnje, no/ * * * * v'd,mo ria primeru teh-on °alfe Posodobitve izdelave ratihl(e Peč'ce v Kuhalnih apa- 2^[lreureditvi oddelka dodelave v 'dvinskem obratu Kuhalnih let®r®,ov smo poročali po novo-l6k lh Praznikih. Tedaj so odde- |ošk>ieUredil' P° •ehnično tehno-K|ri zahtevah na osnovi vred-Caslne analize. Ob koncu mese-p *ebruarja letos so predali v končUSno °bratovanje še stroj za cni upogib zadnje stene peči-vna rnedlem ko je redna proiz-NaanJa stekla 23. marca 1992. an 0Sr|ovi ponovne vrednostne p a 'Z6 so že ocenili sedanjo tovi'|ZVOdni° Panskih pečic in ugo-vk..1 znatne prihranke tudi po ^ IPtitvi novega stroja. Poročilu o izvedbi tehnološke £i Sod°t>itve izdelave plinske pe-e Jo vodja mehanske tehnolo-lit|e Kuhalnih aparatov Franc Pi-p da*ančno opisal posamezne Drv i0s,i Preurejene linije. Po otnem stanju je bila zmogljiv-Se . okrog 500 pečic na izmeno, g aal pa se je povečala kar za odstotkov. Zanimiva je tudi izdelavnem času, cer pa je tudi porazdelitev dela sedaj enakomerna, kar pri stari tehnologiji ni bilo možno (vodilni čas, ročno točkanje sten na obod). Pomembna je tudi menjava polizdelkov na liniji: iz plinske pečice na električno in obratno jo opravijo v 10 minutah, izvedejo jo hkrati z zamenjavo palet. Torej jo je možno izvesti med kratkimi odmori, kar so tudi načrtovali. "Zelo dobro in hvala vsem sodelavcem!" je na kratko komentiral ta uspeh direktor programa Ku-halni aparati Iztok Omladič. Mi pa lahko dodamo pregovor, da se tudi počasi daleč pride. H.J. Proizvodnja v marcu 1992___________________ V mesecu marcu 1992 so v Gorenju Gospodinjski aparati skupno izdelali 120.084 velikih gospodinjskih aparatov in s tem delovni načrt uresničili stoodstotno. Kar precejšen del proizvodnje (104.330) je bil namenjen za izvoz! V programu Kuhalni aparati so skupaj izdelali 54.404 izdelke, od tega 48.432 za izvoz. Tudi v Pralno-pomivalnih aparatih so marčevski delovni načrt uresničili 100-odštotno, od 19.800 skupno izdelanih strojev pa jih je bilo za izvoz narejenih 14.439. V obratu Zamrzovalne omare Hladilno-zamrzovalnih aparatov so prav tako večino izdelkov proizvedli za izvoz (od skupaj 23.020 za prodajo v Sloveniji le I. 422). V obratu Zamrzovalne skrinje so skupaj izdelali 11.036 aparatov, od tega za domači trg 2.705, še višji delež izvozne proizvodnje pa so imeli v mesecu marcu v obratu Hladilniki (skupaj II. 824, za Slovenijo 294). V poročilih o proizvodnji v mesecu marcu je še vedno prazen prostor, kamor bi morali vpisati podatke za proizvodnjo v ostali del bivše Jugoslavije. V prvih treh mesecih leta 1992 so v Gorenju Gospodinjski aparati skupno izdelali 338.639 izdelkov, v enakem obdobju leta 1991 pa 468.095. Edino v proizvodnji Kuhalnih aparatov so letos presegli proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani. ^erjava po ____________ se je več kot razpolovi saj so - J Potrebovali za izdelavo tisoč dai 'C več Ko* sto delovnih ur, se-bpj Pa manj kot 50. Ob bistveno 'act delovn'h pogojih po work Pr 4r me,odi merjenja dela so sli tudi na manj delavcev, si- TAMPONSKI TISK — Kot smo v Informatorju že poročali, so v začetku aprila začeli v obratu Plastika gumbe za štedilnike tiskati s pomočjo stroja za tamponski tisk. Pomembna je plamenska pred-obdelava gumbov. Odločitve ob sprejemu lastninske zakonodaje V ospredju razgovora poslovodnih delavcev Koncerna Gorenja in direktorjev podjetij Gorenja s predstavniki sindikata, ki je bil v petek, 3. aprila 1992, so bile možne oblike lastninjenja družbenega kapitala v povezavi s preobrazbo Gorenja. O elaboratu o pripojitvi družbenikov h Gorenju Koncern, ki pomeni nadaljevanje uresničevanja Projekta internacionalizacija Gorenja in s katerim je bilo med drugim predvideno, da se opravi lastninjenje družbenega kapitala skozi eno mesto, to je skozi Gorenje Koncern, je uvodoma spregovoril predsednik poslovodnega odbora Koncerna Gorenje Mitja Jenko. Elaborat sta obravnavala upravni odbor in po njegovem predlogu še Skupščina, ki pa se zanj ni soglasno opredelila. Je pa skupščina soglasno sklenila, da ostanejo do sprejema lastninske zakonodaje kapitalske povezave znotraj Gorenja takšne, kot so bile zadnji dve leti in, da družbeni kapital ostaja v podjetjih do sprejema lastninske zakonodaje njihova (Nadaljevanje na 3. strani) Borzne novice Po dvomesečnem premoru se borzne novice vračajo na strani našega Informatorja. Borzno svetovanje, posredništvo in seveda poročanje z Ljubljanske borze bo odslej izvajal v Gorenju Finance diplomirani pravnik Brane Šibakovski. Ob sodelovanju na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev bo borzni svetovalec Brane Šiba- kovski na voljo delavcem Gorenja vsako sredo med 12. in 14. uro v sejni sobi št. 250 Gorenja Koncern, ali po telefonu 856-334 in 853-231, interna 261 in 380, vsak ponedeljek, sredo in petek. Pri borznem svetovalcu in posredniku bodo lahko zainteresirani delavci Gorenja kupili ali prodali vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi (obveznice, delnice, blagajniški zapisi). Borzne novice pa bodo vsak teden še na straneh Informatorja. D.Z. Povezovanje industrije pri reševanju problematike odpadkov Spomladi leta 1990 je bila pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovljena delovna skupina za reševanje problematike odpadkov. Skupino sestavljajo strokovnjaki s področja varstva okolja iz 19 slovenskih podjetij, in sicer od kovinsko-predelovalne industrije, kemične industrije, rudarstva, metalurgije, cementarstva, kemične industrije do proizvodnje zdravil. Predsednica komisije je Pece Vilma iz Gorenja Gospodinjski aparati. Osnovni namen delovanja te skupine strokovnjakov je, da se na slovenskem področju celovito in z domačim znanjem rešuje problematika odpadkov. Skupina se sestaja v podjetjih - članicah skupine, kar omogoča, da se pri posameznem gostitelju seznanijo tudi s tehnološkimi postopki, z ekološkim položajem in si hkrati ogledajo proizvodnjo. Zadnja seja te skupine je bila ob koncu marca letos v Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so poleg članov skupine sodelovali tudi predstavniki proizvodnih programov Gorenja Gospodinjski apa- rati ter gostje iz Avstrije, in sicer predstavnika Gospodarske zbornice iz Celovca ter direktor podjetja Peter Seppele, ki se ukvarja z odstranjevanjem posebnih odpadkov. Obravnavali so predvsem tri večja področja, na prvem mestu pa sežig nekaterih vrst odpadkov v cementni rotacijski peči. Soočili so se še s problematiko odpadnih olj, gošč in oljnih emulzij, posebej pa še spregovorili o zajemanju, zbiranju in reciklaži CFG. V razpravo pa so se vključevali tudi gostje iz Avstrije, ki so predstavili pravno-organizacijski in operativni vidik obravnavanih tem pri njih. S problemom negativnega javnega mnenja se srečujejo tudi v Avstriji, vendar imajo izredno dobro rešeno pravno organizacijsko področje, je sestanek v Gorenju ocenila Vilma Fece, vodja ekološkega oddelka v Gorenju Gospodinjski aparati. Po končani seji so si člani delovne skupine z gosti ogledali proizvodnjo gospodinjskih aparatov, seveda s posebno pozornostjo na ekološko stanje. H.J. Jubilanti dela V Gorenju Gospodinjski aparati je v mesecu januarju 1992 svoj delovni jubilej izpolnilo 61 delavcev, od teh jih je bilo 17 s tridesetimi leti skupnega dela, 24 z dvajsetimi in 23 z desetimi leti dela. Kuhalni aparati Obrat Štedilniki 30 let dela: Marija Čander, Karolina Polšak, Ludvik Polak, Marija Ramšak 20 let dela: Vera Brglez, Antonija Cesar, Julijana Legner, Ida Nadvežnik, Vida Vazner 10 let dela: Senaid Hankič, Hajrija Musič, Irena Kotnik, Vojko Plečko, Darja Pustinek Obrat Galvana 30 let dela: Terezija Hojan 20 let dela: Obrat Zamrzovalne omare 20 let dela: Marta Bedenik, Vera Kova# Jože Pečečnik, Jožica Rupp 10 let dela: Avgust Cerovec Obrat Plastika 20 let dela: Edo Jurko, Stanislav Vtič Vzdrževanje in investicije 30 let dela: Antonija Jeseničnik, Marija Mari11 20 let dela: Ivan Drev, Marko Podkrižnik' Zvonko Remenih Skupne strokovne službe 30 let dela: Elizabeta Korošec 20 let dela: Brigita Jurič, Marija Strupeh PONOVNA UPORABA ODLAGANJE ODPADKI TERMIČNA OBDELAVA OBDELAVA B, F/K LEGENDA: IKROS GZS - CZG PRIPOROČUIVA SMER ----- MANJ PRIPOROČUIVA SMER ----- POMOŽNA SMER B BIOLOŠKA OBDELAVA F/K FIZIKALNO KEMIJSKA OBDELAVA V marcu 104 %! V Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so meseca marca izdelali skupaj 150.080 izdelkov in mesečni delovni načrt presegli za 4 odstotke. Izdelali so 42.402 kavna mlinčka, 41.553 mešalnikov, 36.776 rezalnih strojčkov, 7.192 metalnih rezalnih strojčkov, 6.943 sekljal-nikov, 3.400 tehtnic. Poleg teh pa so v marcu naredili še nekaj podstavkov mešalnika, varilnih strojčkov in ur budilk. Skupaj v prvih treh mesecih letos so proizvedli 443.667 malih gospodinjskih aparatov, v enakem obdobju leta 1991 pa 609.804. Alojz Kompan Pralno-pomivalni aparati 30 let dela: Viktorija Fišer, Marija Kotnik, Ana Slatinjek, Vera Maurer, Jožica Zaponšek, Erna Sojč 20 let dela: Marija Gotovnik, Marta Križanec 10 let dela: Slobodan Miljkovič, Franc Nerat, Mirko Ravnjak Hladilno-zamrzovalni aparati Skupne službe 30 let dela: Marija Potek 20 let dela: Marija Čerenak Obrat Hladilniki 20 let dela: Marjana Fajdiga, Ljudmila Žnidaršič 10 let dela: Milica Klisarič Obrat Zamrzovalne skrinje 30 let dela: Magdalena Kumerc, Neža Obu 20 let dela: Peter Kristan, Dragica Laznik 10 let dela: Romana Herlah 10 let dela: Dušica Ferme, Renata Poc4' Jože Rozman, Marjan Semp11' možnik, Leon Verdnik Kompresorji, Črnomelj 10 let dela: Anton Sedlar, Zofija Šebalj, Lidij3 Švajger, Franc Volf Vsem iskrene čestitk Odslej brez dietnih blokov V Gorenju Družbeni standa^ so se odločili, da v bodoče n? bodo več naročevali tiskani3 dietnih blokov in jih za mesa3 maj tudi ne bo več. To pa ne pomeni, da ne bodo pri' pravljali dietnih malic. Delavced1 bosta na razpolago dva menij3 Drugi bo predstavljal varovaln0 dieto, kakršno so pripravljali doS" lej. Torej, odslej za malico enotn' bloki. Odločitve ob sprejemu lastninske zakonodaje (Nadaljevanje s 1. strani) as*'. lastninjenje pa opravi po Prejemu zakonodaje vsako pod-'le 2ase. Podjetja so namreč samostojna in v celoti odgovorna a svoje poslovanje, zato bo tre-a vložiti izjemne napore, da bi as varili možnosti, da bodo imeli eiavci enakopraven dostop do i u.*bene9a kapitala, tako v pod-' !|lh kot tudi v sestavljeni obliki reruzevanja v Gorenju. ^aloga poslovodnega odbora orenja Koncern in njegovih ri n Vnih služb pa ie' da ustva' J optimalne pogoje za lastnin- , nie obstoječega družbenega Pitala in pripravijo predlog o ohrv l