Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob. 3. popoldan., Posamezna številka stane 10 vinarjev. RIBOnSHI DELAVEC Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno . 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schinidererjeva u-lica št. 5. Telefon 3|VI. Letnik 2. Maribor, torek 21. januarja 1919. Štev. 16. Vandalizem. Vandalizem imenujemo početje Vandalov, tistega divjega naroda, ki jo še pred Kristovim rojstvom postal znan p<» tem, ker je ša mesta in vse kulturn zgradbe sev ni Afrike n drugih krajev popolnoma uničil. In zdaj v 20. stoletju ižomike imamo tudi v naših vrsbh vandale, in sicer prav otročje neumne ljud , ki mislijo, da bodo r. šili domovino' s tem, če razbijajo kipe, kakor Tegetthoffov ali oni cesarja Jožefa, daije s tem, da v stfeijajo skozi okna kavarn in stanovanj,, da snemajo table i. t. d. Da najpreje povem: sram me je teh mojih rojakov, in sram naj jih bo do dna duše. • f Res je, da prej*- Nemci sploh niso imeli prilike do vandaiizma, ker kipov naših ljudi nismo smeli nikjer stav,ti. ‘ A če so bili kje diugje Vandali, ali-jih moramo posnemati? A zdaj maščevati se z vandalskimi dejanji, to je neumno, sramotno početje. Nismo občutljivi, da bi sniatrali vsako stvar tragično, a če nam danes kdo poreče, da smo Vandali si ne moremo tega utajiti. Brezdvoma si torej delamo s tem sramoto in si škodujemo ne samo v kulturni smeri, temveč tudi politično. Ne mislim, da bi se z Nemci morali bratiti, a gotovo je, da jim moramo pokazati, da znamo biti dostojni in strpni. Ali pa je morda komu morda bolj , všeč',’ da mu Nemec upravičeno reče: ti si nedostojen in nesti pen barbar! Prepričan sem, da je večina sorojakov mojih misli in da je samo to pa podivjanih ljudi, menda tudi vojakov takih, ki jnislijo, da s tem delajo za domovino, za red, za kalerega jih je vojaška oblast pozvala in jili za to tudi plačuje, ne pa za to, da uganjajo in počenjajo stvari,, kakoi preteklo noč. Zvedeli smo, da je vse to početje celo organizirano in pod vodstvom tajiozvaiiih' »inteligentnih" mladičev. Sramot il In če jih je polic ja opozorila na red, so jo nagnali, in človek si n ti ni življenja varen, ako svariš pred takim početjem. Pom sij mo torej, koliko si s tem škodujemo, dalje kakšno težko stališče ima potem naš mestni komisar, ki ne more več nositi odgovornosti proti tem divjim tolpam. Vojaško oblast-pa poziv jemo, da maj z vso stpgostjo nastopi proti vandalizmu, d. ne bo mit* la ona. glorija, s katero so se orisovale tzorne ‘ razmere Maribora! Preočlta trojica. Iz meščanskih krofov Smo pnjcli in priobčujemo: kako ponosni mik 111 o biti, da imamo na čelu naše ogrožene obmejne trdnjave odloč- nega, delavnega, skrbnega* tudi pri nasprotnikih spoštovanega ali vsaj tivaževanega moža,, kot je naš general Majster. To nas eden še le uvidi, če piide v Ljubljano, kjer je še danes’vse narobe, zlasti pa kar še tiče razuzdanosti vojaštva. Tam, kjer j. bilo ob času žalostnega razsula avstrijske armade, ysega v izobilju, je danes morda slabeje, kot je bilo sredi najhujše vojne dobe. Skoro bi rekel, s »cukrčki« morajo vabiti našo nežno mladinb iz šol; še to malo, kar je nam vojska zdravega pustila, pošiljajo v očividno pogubo. Nasprotno pa je po ulicah in gostilnah polno zrelega vojaštva, ki čas, denar in zdravje ter ugled zapravlja, kot. bi bilo vse ponorelo In kar se godi zunaj po kranjskih vaseh, o tem sploh bolje, da molčimo. Vsaj tudi-po naših va-Seh ni mnogo bolje. Ali za naše vojaške potrebe — tako vsaj zatrjujejo — imamo dovolj človeškega mater ijala. 1 Red v Mariboru — četudi od strani vojaštva ni vedno preveč vzoren — je vsaj v splošnem tak,, da smemo biti nanj ponosni, že zato, ker ga vzdržujemo sami. Ce se spominjamo nazaj na začetek tega preobrata, moramo priznati, da je to npplaČljiva zasluga zopet le našega prvega jugoslovanskega, tudi sicer idealno navdušenega generala M a j s t r a, ki je današnjo stavbo reda takore oe iz nič vstvoril: In ravno zato, ker tega ne le po rasti, temveč tudi po vidnih dejanjih naravnost velikega moža tako visoko spoštujemo, smo v skrbeh, če je pot, ma kateio ga njegova | stalna okolica zavaja, tudi prava za bodpči končni. uspeh njegovega tako krasno začetega velikega dela Nam, ki stojimo daleč proč od. vsega tega sijaja okoli našega generala, se hoče zdeti, da je to, kar imenujemo »bližnja okolicu« velikih mož, tudi za naše politične razmere nekoliko preveč enostransko postalo. Zgodovina res velikih mož uči, da so prejenjali biti veliki, v onem jtrenoiku, ko so se pri važnih odločitvah naslanjaliv samo na eno stranko. Da, ne gremo predaleč po izgledo. V sobotni izdaji ljubljanske »Jugoslavije« čitamo sledeče poročilo: »Ljudski tabor v Lučanah. V' Lučanah, ob naši skrajni severni meji, se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m. velik ljudski tabor, na katerem bodo govorili gon. M a j s t e r, dr. H o h 11 j e c in urednik Zebot.« Ko snio to čitali, smo se nehote vprašali : ali ni baš ta trojica namenjeita govoriti, n;i velikem ljudskem taboru na zadnji naši trdivjavi nekoliko preočita? Preočita, posel n6, če se uva-žuje. da to poročilo izgleda nekako kot uradno obvestilo! In preočita, ker se v spremstvu generala nahajata dva znana pristaša in politika samo ene stranke. Zakaj se v tem spremstvu ne na-h ijajo tudi zastopniki drugih strank? Vsaj verujemo, da se tu ne gre za kak strankarsko političen shod, marveč za kaj višjega, da, za nekaj kar je za nas najvišjega pomena, za oznanjenje narodnega evangelija našim ogroženim sobratom na' skrajni naši meji. Ali uprav zato je tako odbrana trojica preočito preenostransko vsaj ofici-jozno bila prbglašena za ta tabor. Res je, da je vojna zaglusila preje preglasni strankarski. boj med nami, toda kdo hoče trditi, da če je gladina morja mirna, da za to- že ni več morja pod njq ? Tudi pri nas obstoje še stranke, morda, celo še pomnožene. Če se to danes še ne občuti na površju, je to le dokaz, da se ostale stranke skupnemu višjemu narodnemu cilju na ljubo, ne vsiljujejo v ospredje, najmanj tam, kjer bi se morale najprej opaziti. Ali znamenj različnih govori za javno razširjeno mnenje, da se zunaj glavne trdnjave sicer najmočnejša, v mestu samem pa najšibkejša stranka preko tega skupnega idealnega cilja po spretni začrtani taktiki gradi tudi pot do političnih uspehov. Ta znamenja so danes že tako očita, da. jih berete v vsaki številki vseh v Cirilovi 'tiskarni izhajajočih listov, Političen pregled. Naša severna meja. , Ljubljanski korespondenčni urad javlja: Na Koroškem in Štajerskem nič novega.'Položaj je neizpremenjen. Pogajanja v Gradcu. Uradno poroča dunajski korespondenčni urad Ker pogajanja z Nemci in Jugoslovani na Koroškem niso imela uspeha, se je sklenilo obojestransko, da določi ameriška misija začasno mejo. Polkovnik Miles se je zahvalil za to zaupanje, ki je ne sprejma za svojo osebo-, ampak za ameriško državo, katero zastopa, ter je izjavil, da se bo z vestnim in nepristranskim izvrševanjem svojega posla izkazal tega zaupanja vredčn. .Poljaki zahtevajo del kolonij. Krakov, 18. t. m. „Goniec krakowski“ zahteva za poljsko državo en del nemške vzhodne Afrike in Kameruna, v meri 100.000 km2 z obalo in vsaj I pristanom. V Berlinu je bilo ob zadnjem špartakovs-kenrpuču doslej naštetih mrtvih 140. Wilson o zvezi narodov. Pariš, 17. t. m, Wilson je po kablu sporočil v Ameriko, da je sedaj mtjogo upanja, da se doseže zveza narodov. Maribor, dne 21. januarja 1019. Mariborski delavec. Štev. 16 Mariborske novice. Urednika iščemo za naš list, ki se bode razširil. Zglasiti se je pri trg. V. Weix-lu. Odborova seja jugosl. soc. dem. stranke se vrši v sredo 22. t. m. ob y27. uri zvečer v Nar. Domu, klubova soba. Pridejo naj tudi vsi zaupniki 1 Amerikanska misija v Mariboru. Prispeli so v Maribor amerikanski oberstlajtnant Miles, zastopnik Coolidge-jeve komisije, ki ima sestaviti na podlagi lastnega opazovanja poročilo o narodnostih razmerah in mejah. naše države. Vodili so ga general Maister, g. podpolkovnik Ankert in kot tolmač gg. dr. Rapoc in od graške komisije dr. Kaan, dr. Kamniker in dr. Beran. Amerikanci so se osebno informirali pri prebivalstvu o sedanjih razmerah in tudi Nemci so radi izjavili, da je doslej vladal največji red in mir. Komisija se je tudi izjavila, da je dobila najboljši utis o slovenski upravi. Zastopstvo mesta in sicer nemško kakor slovensko bo dalo amerikanskemu emisarju memorandum o občni želji prebivalstva glede bodoče narodne pripadnosti, o narodnem značaju okolice, dalje približno razmerje narodnosti in o dosedanjem razmerju med Slovenci in Nemci. Memorandum se predloži mirovni konferenci v Parizu. Bili pa so že v Cmureku, in Radgoni. V sredo se odpelje amerikanski zastopnik v družbi slovenskih in nemš.dh zastopnikov na Koroško da tam spozna vsa sporna vprašanja. Oberstlajtnant Miles se odpelje nato tudi na italjansko-slovensko mejo, da tudi tam preišče razmere. Razpuščena občinska zastopništva na Štajerskem. Poverjeništvo za notranje zadeve je raspustilo nastopna Občinska zastopništva ter postavilo za vodstvo občinskih poslov gerente, in sicer: v Bohovi (gerent Franc Frangež, posestnik ravnotam), v Cirknici (Franc Lilek, posestnik r.).vv Činžatu (Andrej Hauptmann, posestnik r.), v Črešnjevcu (Simon Pušnik, veleposestnik r.), v Jelovcu (Franc Hiter, posestnik r ), v Kamnici (Ivan Čepe, učitelj in posestnik r.), v Kaniži (Jožef Muršeč, posestnik rv Laiters-bergu (Andrej Janžekovič, posestnik r ), v Oseljn (Martin Kresnik, posestnik r.), v Podbrežju (Jožef Kock, posestnik r.), v Pohorju (Karel Visočnik, posestnik r.), v Radovanju (Matevž Potočnik, posestnik r.), v Rančah (Ivan Grahornik, posestnik r.), v Razvanju (Franc Rečnik, posestnik r.), v Rogozi (Franc Malajner, posestnik r.), v Slatinskem dolu (Jožef Šerbinek, posestnik na Plaču), v Slemenu (Blaž Urbas, veleposestnik r.), v Sme-rečnem (Janez Ačko, posestnik r.); v Spodnjem Jakobskem dolu (Friderik Zinauer, učitelj in posestnik r.), v Studencih (Srečko Vokač, posestnik r.), pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah (Radoslav Kopic, nadučitelj r.), pri Sv. Lorencu nad Mariborom (Alfonz Pernat, veleposestnik r.), pri Sv. Marjeti na Pesnici (Mirko Vandi, učitelj in posestnik r.), na Teznu (Stefan Gselman, posestnik r.), v Zgornji Sv. Kungoti (Martin Volavšek, posestnik v Murski grabi) in v Gorenji Veličini (Franc Vogrin, posestnik n). PostnI*dnevI v Mariboru. Preteklo je še yeč ko teden dni, ko nismo več pri mesarjih dobili govejega, niti drugega mesa. Da ni govejega, bog pomagaj, a da bi vsaj bilo.dru-ega mesa. A glej, v Ljubljani: Kakor tabaka, obiš mesa, kolikor hočeš in kadar hočeš. Jugoslavija je pač na enkrat še zelo pristranska mati svojim otrokom. Enemu preveč, drugemu skoro nič. Zakaj se žigosajo bankovci ? Na vprašanje, zakaj se žigosajo avstio-ogrski bankovci, priobčujejo srbski listi tole pojasnilo: Bankovci se žigosajo edino rad( tega, ker smatra naša država te krone, glede katerih Avstro-Ogrska ni bila upravičena, da jim daje prisiljefi kurz, kot nekake rekvizicijske nakaznice nemške in avstro-ogrske države. Z ozirom na to bo naša država na mirovnem kongresu zahtevala, da ji neprija-teljske države izplačajo te krone po kurzu, po katerem so jih spravljale v promet v Srbiji, t. j. po 2 dinara za vsako krono. Radi tega je bilo potreba, da se ti bankovci odvojijo od ostalih Nežigosane krone zadene ista usoda, kakor ostal" krone v Avstro-Ogrski. Predcenzura spet uvedena. O zlata svoboda kako smo'te bili veseli In hoteli smo biti pametni in lepo mirno pisati. Pa smo mislili, da so z nami zadovoljni, -da jim nič ne delamo težav in nevarnosti. A glej strela z jasnega: bogzna koga naj bi bila zadela Zdaj smo tudi mi zadeli! Res je, da je demokratizem tak, da zahteva enake pravice za-vse, a žal, tu ne gre za pfavico, tem več za stari avstrijski sistem,-da so ljudem zavezavali jazike, ' dokler se niso oglasile skale, ki so to barako podrle. O, pozdravljena, ti ljuba predcenzura! Vožnja po južni. železnici. Včeraj zj. ob 5. uri sem se pripeljal iz Ljubljane, na pol živ. Na pol sem namreč zmrznil in sem se le še rešil s tem, da sem vstal in se zgibal, da se ogrejem. Opozarjamo železniško vodstvo, da naj napravi tu red. Niti v prvih vozovih za strojem ni bilo ni ake gorkote. Treba torej popraviti cevi, kar gotovo ne bo težko. Potovanje preko nemško-štajerske meje je z današnjim podvrženo pooštreni kontroli. Vsakdo bodisi vojak ali civilist, mora pred odpotovanjem imeti od »Vo!kswehr-Kommando« v Gradcu izrecno dovoljenje za prehod meje, določen' na gotov dan, na bivanje v gotovem času, in se mora seveda zavezati, da ne bo špi-joniral. Tako energično postopajo Nemci proti nam. In mi? O mi smo kavalirji! K nam grne priti vsakdo brez zadržka od koder hoče in dela med nami kar hoče. Mi se moramo celo vklanjati n pr oficirjem nam tuje, sovražne nemške države in če se proti temu suženjstvu upira naš notranji ponos, tedaj imajo ti nemški špijoni V oficirskih uniformeh pravico, se o nas pritožiti in kakor rečeno, mi se jim moramo vklanjati. Nesreča za vse narode v vseli časih je bila, da so imeli ravno največji možje svoje gotove konjičke, na katerih so trdovratno jahali v pogiibo. Posebej nesreča za nas Jugoslovane pa je bila in je tudi preko vseh britkih izkušenj še ostala, da smo vselej takrat premehki, ko bi morali biti trdi. Delavstvo JDS in stranka JDS. Da sta to dve različni stvari, razvidimo iz sklepa ljubljanskega' občinskega sveta,, ki je mesto nemških odloženih mandatov hotel dati 3 soc. demokratom, enega delavcem JDS t. j. jugoslovanske demokratske stranke in enega str.mki (!) JDS. Človek bi sedaj mislil, torej je stranka JDS nekaj drugega kakor pa delavstvo JDS. Vidi se, da hočejo tudi delavci, ki so prištaši JDS nekako lastno stranko, a pod navedenimi pogoji so pa še vedno čisto včiten privesek JDS stranke. To označevanje se nam torej vidi neutemeljeno, ali pa znači strankarstvo v eni sami stranki. Glavna pošta L v Mariboru ima sicer prav dobrega predstojnika, vendar pa si mi tega predstavim čisto drugačnega: V Mariuoru treba je v prvem oziru predstojnika pošte, ki je mož na svojem mestu, odločen in energičen ter pozna vse razmere do pičice na( tački. Imamo ja v Mariboru tudi starejše poštne ‘uradnike, ki so vedno zahajali v slov. družbe (kjer pa sedajnega n smo ali pa le redko kedaj vide i) in poznajo vse razmere na pošti kaxor na zunaj popolnoma na tanko, in take ljude se je pri imenovanju preziralo. Sicer našemu poštnemu predstojniku nočemo kaj oporekati, ampak nož more biti na svojem mestu, to je splošna zahteva in želja našega, demokratičnega ljudstva. Osemurnik na železnicah. Z 20. t. m. se upelje začasno za vse delavske kategorije pri železnicah burni delavnik. Narodna vlada pozivlje upravo državne in južne železnice, da se glede delavne dobe pri vseh ostalih kategorijah uslužbenstva medsebojno posvetujeta in varujoč prometne in upravne železniške interese našega ozemlja pripravita dogovorno z zaupniki uslužbenstva primerne predloge. 400 vagonov ameriške moke je te dni dospelo v Kotor. Minister za prehrano Jovanovič je odredd, da «e teh 400 vagonov moke prepusti SloVenjji Orožje. Že večkrat se je omenilo v našem listu, da je po‘ deželi še mnogo oiožja med ljudstvom Posebno pa je v tem oziru največ vpažati oiožja v Ptujski okolici. Ce človek tamkaj ponoči kam gre ifiti varen ni svojeg i življenja. Puškini in revolverski streli enemu kar švigajo mimo ušes Tako se v tej okolici klati tudi še. mnogo bivših vojakov iu bi zato kazalo, po orož-ništvu te kraje strogo preiskati, orožje' pobrati in fante ki bi mogli še naši Jugoslaviji služiti pa’ prignati z vso strogostjo v kasarno. Špekulacija s žigosanimi bankovci. Ponovno opozarjamo na to, naj ljudstvo ne prodaja žigosanih bankovcev, ker nežigosanih, ki bi jih dobil za to, ne bo zlahka v večji meri p Grabilo «a nakupovanje,- Razventega ne smemo podpirati škekulantvo iz tujine, ki hoče z žigosanim našim denarjem špekulirati, da bi ob izdaji novih bankovcev zas užili na škodo onih, katerim bodo ostali nežigosani bankovci ! Draginja droži (kvasa). Dandanes se je ta prepotrebna reč tako podražila, da dobiš za eno krono komaj toliko kakor prejšnje čase za 10 vin. Upamo, da bode tudi tukaj aprovi-žacija kaj ukrenila glede cene. Komisije za žigosanje bankovcev. Ker ne bo več treba toliko komisij, za žigosanje, ostanejo le še 2—4 odprte n. pr. ona v krče-vins i šoli za Krčevino in Lajteršper , v slovenski gimnaziji, ena za Št. Peter in mestne okraje, v Pobrežju za Studence in Pobrežje. Ne zanašajte se na zadnje dni! Natančnejša {pojasnila sledijo. • s Več vagonov sladkorja, o kojem smo prinesli v petek notico, da se je našlo pri trgovcev Majer, Har.tinger in Tischler, smo danes prejeli dopis od občinskega prehranjevalnega urada, da ta članek ne ugovarja resnici, ampak je tp le navadna govorica. K temu poročamo, d# smo prvotno notico sprejeli od tukajšne policije in ta do sedaj ta članek ni pre.dicala. , Ovčje meso se bode'oddajalo v sredo, dne 22 t. m. pri mesarju Kirbišu v Vetrinjski ulici št. 7. Kilogram stane 14 K. , —: — ■ -------------------------------- r> 21 v | za vsako delo’ pri dobri kosti rOSlGfla ZCnSKa in dobrem plačilu se išče pri Štumberger, krojač, Melska cesta 1. 3—3 (nbanor tru\rn\ taniše itevilke za &valni sMi iUKanet ICVirnj črni m beli, je v večji množini na razpolago v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22. Juraj Cjredlie, brivec v Tegetthoffovi* cesti 22 se priporoča jugo* slovanskemu občinstvu. Prva jugoslovanska veletrgovina papirja , in galanterije Vilko Weixl Maribor, glavni trg 22 priporoča vsakovrstne razglednice, papir, knjige s povesti za mladino in odrasle, knjige z podolianci, albume, igrače i. t. d. Izdajatelj ih odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.