P^i c-Jnbičevicei/d vil Ina vladt. Pretekli teden v srcdo je demokrat Timotijevič vrnil kralju poverilnico za sestavo poslovne vlade, ker so radikali na povabilo za vstop v to vlado tako odgovorili, da z njimi ne bi bilo mogoče sodelovati. Kialj je namreč poveril Timotijeviču, naj sestavi tako vlado, ki bo nadaljevala dela v duhu prejšnje Davidovičeve vlade. Radikalski odgovor je temu poverilu ali mandatu v vseh glavnih točkah nasprotoval. Radikali so sicer povdarjali, da so tudi oni vedno gojili bratsko ljubezen v državi SHS, da bi tudi oni hoteli na vladi nadaljevati započeto zakonodajno delo in da bi končno hoteli zakon izvajati proti vsem enako ter da bi se s pomočjo zakona morala zavarovati državna oblast in posebej še vojska prcti vsaki žalilvi ali omalovaževanju. Kako so radikali »gojili bratsko Ijubezen«, o tem ni treba govoriti, znaeilno je pa, da pri vsem tem, kar vedo povedati o svojem sporazumu, niti ne zmislijo na Slovence. Zakonodajno delo v parlamentu, pod katerim se v prvi vrsti razume zakon proti korupciji, invalidski zakon in zakon o poljedelgkih kreditih, si radikali tudi predstavljajo čisto po svoje. Zakon proti korupciji so mislili uveljaviti samo v bodoče, da bi ostale vse že izvedene umazanosti in goljufije pokopane in korupcijonisti zavarovani, zakon o invalidih in poljedelskih kreditih pa ne bi izvedli sporazunmo s prizadetimi, kakor je začela to Davidovičeva vlada, ampak popolno samovoljno in iz vidika slrankarske koristi. Kar se tiče zakonitosli in uporabe zakonov, je pa gotovo, da so hoteli po svoji stari navadi cele narode pioglašati za protidržavne ter preganjati vse svoje politične nasprotnikrf Da bi vse to lažje izvajali, so še stavifi kot pogoj in zahtevali deset najvažnejših mest v novi zvezni vladi. Da takih pogojev Jugoslovanski, demokratski in muslimanski klub niso mogli sprejeti, je jasno in tako je bil poskus Koste, Timotijcviča končan. V trenutku, ko je Thnotijevič vrnil vladarju svojo poverilnico, sta nastali od vseh prejšnjih možiiosti samo dve: Prva možnost bi bila vlada parlamentarne večine, ki bi z večino od ljudstva izvoljenih zastopnikov labko delala v splošno korist. Druga možnost bi pa* bila volilna vlada s Pašičem in Pribičevičcm na čelu. Skupinam, ki v parlamentu ne morejo delati, se po drugih državah le tedaj poveri volilna vlada, če ni nobene druge skupine, ki bi lahko delala v parlamentu. To ni samo običaj, ampak pravo načelo napredno urejenih držav. Z ozirom na to načelo bi se pri nas morala pričakovati izbira in izvedba prve možnosti, lo je vlade parlamentarne večine, izbiralo se je pa drugače in v sredo o polnoči smo dobili Pašič- Pribičevičevo vlado, ki bo do konca februarja izvedla volitve, do tedaj pa vladala brez parlamenta. Dne 27. julija je bila sestavljena Davidovieeva vlada, ki je kot prva razpolagala s pravo parlamentarae večino. Komaj je ta vlada končala najnujnejše priprave za rešitev 11 ijpotrebnejših vprašanj države, to je trajnega sporazuma, pobijanja korupcije, uvajanja zakonitosti in rednega upravnega poslovanja, je pa nastopila s 15. oklobrom kriza, ko je vlada na kraljeva željo podala svojo ostavko. Ko je kralj sprejel ostavk» Davidovičeve vlade, je pa izrazil željo, naj se politika odstopivše vlade nadaljuje šc na širši podlagi, ko bi s« k novi vladi pritegnili tudi radikali. Da radikali pod pritiskom znanih korupcijonistov niso in ne morejo bibi za politiko poštenosti in zakonitosti, kakoršno si je za-črtala Davidovičeva vlada parlamentarne večine, je jasno dobrim dvem tretjinam jugoslovanskih državljanovvolilcev. V Beogradu so pa le delali poskus z radikabio« stranko v tej smeri in poskus je trajal od 15. oktobra pa do 5. novembra, ko je po dolgih pogajanjih radikalski poslanski klub podal svojo izjavo in svoje predloge, ki naravnost nasprotujejo sparazamu in dragiin državnim potrebam.