DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva ~ novo mesto Če ob prehodu v leto 1982 potegnemo črto in razglabljamo o tem, kaj smo storili v preteklem in kaj nas čaka v prihodnjem letu, bomo lahko ugotovili, da je za nami leto težkih preizkušenj, pred nami pa leto še težjih pogojev gospodarjenja in še večje stabilizacijske naravnanosti. Za nami je prvo leto novega srednjeročnega obdobja 1981—1985. Kako smo izpolnili svoje zadolžitve, ki smo sijih zastavili v srednjeročnem planu? Na splošno vzeto kar dobro, zlasti če upoštevamo hudo zimo, ki je naše delo ohromila za skoraj dva meseca, in če upoštevamo, da smo v mesecu juliju dvignili plan blagovne proizvodnje gozdnih sorti-mentov na poprečje srednjeročnega obdobja, kar ja za nas pomenilo dodatnih 11.000 m3. Ta povečani plan smo v celoti realizirali; v družbenem sektorju je bil presežen, v zasebnem pa je zmanjkalo sape za okrog 10 %, čeprav je bil odkup večji kot v letu 1980. Ker že dalj časa ugotavljamo, da imamo rezerve v glavnem v zasebnem sektorju v drobnih sortimentih listavcev, bomo morali povečati odkup na panju. To pa pomeni, da bodo naše TOK morale povečati število delavcev in tako izkoristiti dane rezerve. Tako pot že uspešno ubirajo na TOK Gozdarstvo Novo mesto, saj so povečani plan praktično dosegli. Pa ne samo to. Zgraditi Vsem članom delovnega kolektiva želimo f||? SREČNO NOVO LETO bomo morali več cest in vlek ter oskrbeti TOK s pravilno mehanizacijo. Vse te razvojne usmeritve so v našem srednjeročnem planu jasno začrtane in le na ta način bomo naši industriji zagotovili več domače lesne surovine, s tem zmanjšali njen uvoz in omogočili večji izvoz končnih izdelkov. To je hkrati ena glavnih opredelitev v resolucij skih in družbenih planih, velja pa v prvi vrsti za gozdarsko-lesnopredelovalni kompleks, ki lahko ustvari zelo visok neto devizni priliv. Ne smemo pozabiti, da smo v letu 1981 z našimi delavci in mehanizacijo sodelovali pri odpravi posledic žleda v gozdovih Brkinov. Naš delež pri tem je bil iz objektivnih razlogov sicer nekoliko skromnejši od načrtovanega, je pa kljub temu terjal veliko naporov od naših delavcev, za kar smo jim hvaležni. Tudi v pogledu gozdnogojitvenih del smo precej naredili, čeprav v nekaterih postavkah plan ni bil dosežen. Pri tem moramo omeniti nov način financiranja teh del (vključena je tudi gradnja cest), za izvajanje katerih preko samoupravnega sporazuma pri območni samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo prispevajo svoj delež poleg gozdarjev tudi uporabniki lesa. To je edini način dobrega gospodarjenja z gozdovi, kajti le z večjimi vlaganji v gozdove, bomo lahko trajno povečevali blagovno proizvodnjo gozdnih sortimentov. Ko govorimo o gozdnogojitvenih delih, moramo omeniti republiški seminar iz redčenja, ki je bil na območju TOZD Gozdarstvo Straža v mesecu oktobru. Na tem seminarju so naši gozdarji dobili priznanje za poglobljeno strokovno delo, hkrati pa je seminar dokazal, kako povečana vlaganja vplivajo na povečano proizvodnjo lesa. Pri investicijskih naložbah je treba omeniti izgradnjo nove vrtnarije ob Težkem potoku v Šmihelu, kjer so delavci naše TOZD vrtnarstvo in hortikultura dobili normalne razmere za delo. Sicer pa smo nabavili precej nove spravilne in transportne mehanizacije ter zgradili več cest kot v letu 1980. In kaj nam bo prineslo leto 1982? Kot že rečeno bodo razmere za gospodarjenje še težje. Na trg bomo morali dati še več lesa, tj. toliko, kolikor je bilo po srednjeročnem načrtu predvideno za leto 1985. Da bomo ta cilj dosegli, se bomo morali še bolj potruditi, pove- čati storilnost in delovno disciplino. Še naprej bomo morali krepiti samoupravne odnose in dohodkovno povezanost z lesno industrijo. Če bomo kos vsem tem zahtevam, se ob dejstvu, da smo v razvoju naše socialistične družbe znali premagati še hujše težave, ni treba ničesar bati. Ob takem razmišljanju želim v novem letu. 1982 vsem delavcem gozdnega gospodarstva Novo mesto in lastnikom gozdov veliko delovnih uspehov in kar največ osebne sreče in zdravja! JOŽE PETRIČ, dipl. ing. Od kje je ta posnetek? če ste uganili, pismeno sporočite natančni opis (revir, oddelek, odsek, cesta idr.) na uredništvo Dolenjskega gozdarja. (Izžrebanemu — za nagrado knjigo!) letnik XVIII. december 1981 Srečno 1982 št. 10 --—-------------------------—------------X. Našim jubilantom: zahvala in čestitka Pred praznikom dneva republike so bila v Črmošnjicah podeljena priznanja, značke in denarne nagrade jubilantom, ki so že 30, 20 ali 10 let zaposleni v delovni organizaciji. Nagrajenih je bilo 74 delavcev: 30-letnikov 10, 20-letni-kov 27 in 10-letnikov 37. Nagrada za 30-letno zvesto delo pri GG znaša 9.800 din, za 20 let 7.350 in za 10 let 4.900 din. Nagrade, priznanja in značke so prejeli: TOZD „GOZDARSTVO" NOVO MESTO; 1. Ana Bartolj 30 let 2. Jože Golobič, ml. 20 let 3. Ivan Kos 20 let 4. Jernej Conta 20 let 5. Rudi Bratkovič 20 let 6. Mimi Zorc 20 let 7. Jože Turk 20 let 8. Vida Kulovic 10 let 9. Terezija Turk 10 let 10. Ivan Lunder 10 let 11. Franc Novak 10 let 12. Franc Tramte 10 let 13. Jože Banič 10 let 14. Stane Gazvoda 10 let TOZD „GOZDARSTVO" STRAŽA: Direktor GG Novo mesto Jože Petrič, dipl. ing., prejema priznanje za dvajsetletnico. (Foto: Alojz Puhan). 3. Mijat Poplašen 20 let 4. Mirko Dandič 10 let TOK „GOZDARSTVO" NOVO MESTO: 1. Domine Avguštin 2. Jože Novak 3. Anton Škufca 4. Anton Senica 5. Alojz Špringer 6. Vinko Dujič 7. Peter Djukič 8. Izidor Fink 9. Dušan Iskra 10. Stane Pirc 11. Franc Štravs 12. Franc Vidmar 13. Alojz Zaletelj TOZD „GOZDARSTVO" PODTURN: 1. Anton Avguštin 2. Avgust Gril 3. Jože Mavsar 4. Martin Furlan 5. Pavla Markovič 6. Franc Šobar 7. Dragan Došenovič 8. Mato Kikič 9. Štefka Miklič 10. Stipo Matijevič 11. Slobodan Rajlič 12. Dušan Stojič TOZD „GOZDARSTVO" ČRMOŠNJICE: 30 let 30 let 30 let 30 let 20 let 10 let 10 let 10 let 10 let 10 let 10 let 10 let 10 let 30 let 30 let 30 let 20 let 20 let 20 let 10 let 10 let 10 let 10 let 10 let 10 let 1. Jože Darovec 20 let 2. Jože Hočevar 10 let 3. Zvone Petrov 10 let 4. Boris Markovič 10 let TOK „GOZDARSTVO" ČRNOMELJ: 1. Ante Pavlovič 20 let TOK „GOZDARSTVO" TREBNJE: 1. Ivan Zakrajšek 20 let 2. Jože Stojko 20 let 3. Jože Verče 10 let TOZD GRADNJE: 1. Danilo Kure, dipl. ing. 20 let 2. Matija Mazo ve c 20 let 3. Ivan Padovan 20 let 4. Stane Kozan 20 let 5. Jože Turk 20 let 6. Drago Jenič 10 let 7. Anton Murn 10 let 8. Anton Fink 10 let 9. Anton Gorše 10 let 10. Stanislav Kozan, ml. 10 let 1. Ivan Ra uh 30 let 2. Albin Šmuk 20 let 3. Bogo Mežnaršič 20 let 4. Boris Marc 20 let 5. Pero Vukojevič 10 let 6. Alojz Puhan 10 let 7. Pejo Kokalovič 10 let 8. Pavla Gole 10 let 9. Luka Djukič 10 let 10. Mato Dražetič 10 let TOZD „GOZDARSTVO" ČRNOMELJ: 1. Martin Krakar 30 let 2. Ivanka Šegina 20 let TOZD VRTNARSTVO IN HORTIKULTURA: 1. Anton Blažič 20 let DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: 1. Pavla Kure 20 let 2. Jože Petrič, dipl. ing. 20 let Našim jubilantom prisrčne čestitke in zahvala za dolgoletno zvestobo in za vse, kar so vložili v delo in v razvoj gozdnega gospodarstva Novo mesto! J. B. ________________________________________________J 28. decembra seja delavskega sveta Predsednik delavskega sveta Za seJ° predlaga naslednji sklicuje sejo, ki bo 28. 12.1981 dnevni red: v sejni sobi gozdnega gosnodar- 1. Pregled in potrditev zapisni-stva. " ka zadnje seje. Dopisniki Dolenjskega gozdarja 1981 Našteti so samo delavci gozdnega gospodarstva Novo mesto. Jožica Bajt 3,4,,8,9,10 Mirko Bajt 1,6,7,9,10 Franc Bartolj 9 Janez Blažič 1,5 Milena Bobaš 9 Franc Čibej 5,9 Milan Dragišič 1,2,5,7,9,10 Tone Fabjan 2,5 Jože Falkner 1,7,8,10 Peter Geršič 1,3,10 Niko Goleš 1,2,3,5,8 Jože Gorše 5 Tone Hočevar 2, 3,6,8 Franc Janež 3,8 Lado Javornik 3,6,7,9 Uroš Kastelic 1 Slavko Klančičar 1,2,3,4,5,6,7,9,10 Jože Kovačič 3,4, Jure Krampelj 9 Tone Kruh 8, Danilo Kure 8 Jože Kure 1,2,6 Radovan Lapanje 1,4,8 Marina Lešnjak 7,9 Franc Lukšič 3 Jože Lukšič 2,3,4,6,7,10 Franc Markovič 3,4,5,6,8,9,10 Matija Mazovec 6,8 Božo Miklič 1 Vlado Pavec 1,4,7,8,9 Janez Penca 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 Jože Petrič 5,10 Stane Pirc 5 Jernej Piškur 1,2,4, 6,8 Franc Povše 4,9 Boris Pucelj 9 Alojz Puhan 3,5,10 Branko Puljak 1,2 Janez Rustja 1,5,6,7,8,9 Alojz Serini 1 Janez Šebenik 1,3,7,9,10 Tone Šepec 1,7 Albin Šmuk 5,6,8 Bogo Špiletič 2,3,4,5,7 Adi Štor 2 Angelbert Tessari 2,7 Ivan Turk 6,8 Marija Turk 6,9 Viktor Turk 4 Jože Vidervol 1,3,8 Drugi dopisniki: Novinarski servis Jože Kirm, KZ Krka Učenci osnovnih šol: Suzana Andoljšek Marta Bobnar Irena Novak Miha Pavlič Milena Žagar Vsem se uredniški odbor za sodelovanje zahvaljuje. Vabimo dosedanje in nove dopisnike k sodelovanju v novem letu! 2. Delegatska vprašanja in pobude. 3. Razprava in sklepanje o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih. 4. Razprava in sklepanje o srednjeročnem planu delovne organizacije. 5. Razprava o analizi disciplinskih nerednosti in sprejem ukrepov za odpravljanje le-teh. 6. Pregled opravljenega programa dela delavskega sveta. 7. Zemljiškoknjižne zadeve. 8. Odgovori na delegatska vprašanja. 9. Razno. Obrazložitev k dnevnemu redu: K 1. točki. Člani delavskega sveta so na zadnji seji razpravljali o izvrševanju plana in v zvezi s tem ugotovili, da planske obveznosti izpolnjujemo. Nato so sprejeli poročilo o analizi razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter v zvezi s tem zadolžili komisijo za osebne dohodke, da sodelujejo pri pripravi izdelave osnov in meril za sestavo panožnega sporazuma oziroma dogovora. Sprejeli so poročilo o razvoju TOZD Vrtnarstvo in hortikultura in priporočili tej TO, da ob zaključku investicije predloži poročilo o porabljenem denarju. Sprejeli so sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju deviz z uvoz rezervnih delov ter o trajnem sodelovanju na področju vzdrževanja mehanizacije, ki ga nam je ponudila Agrotehnika. Sprejeli so tudi sklep o sofinanciranju nakupa računalniške in merilne opreme za gozdarsko fakulteto. Člani delavskega sveta so imenovali komisijo za pripravo predlogov zamenjave, prodaje in nakupa gozdnih parcel. Komisijo vodi Tone Hočevar. K 3. točki. Po sklepu predzadnje seje delavskega sveta morajo strokovne komisije predložiti delavskemu svetu v razpravo in sklepanje predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o normativih za prevoz lesa. Osnutek sprememb je bil v javni razpravi že v prvi polovici letošnjega leta. Zaradi nekaterih popravkov smo sprejemanje odložili do 1. decembra letos. Predlog je sedaj pripravljen in usklajen, zato predlagamo delavskemu svetu, da ga sprejme. K 4. točki. Razpravo o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana delovne organizacije smo imeli predvideno že na prejšnji seji, ko je že bila dana obrazložitev. Ker pa ni prišlo do sestanka, kjer naj bi nekatera določila uskladili, je delavski svet sprejem sporazuma odložil do današnje seje. V glavnem gre za opredelitev ciljev in skupnih nalog na področju gospodarjenja z gozdovi v TOZD in TOK, so pa takega značaja, da jih lažje in ekonomičneje uresničujejo v okviru delovne organizacije. V tem aktu so določila o obračunavanju dela dohodka izjemnih ugodnosti in o skupnem prihodku oziroma dohodku, ki ga ustvarijo tozdi, ki imajo lesno predelovalne obrate. Nadalje ta sporazum določa oblikovanje sredstev za biološka vlaganja, ureja nekatere zadeve glede oblikovanja cen, določa, katera sredstva naj bi temeljne organizacije združevale na ravni delovne organizacije, zakaj, pod kakšnimi pogoji in drugo. K 5. točki. Zadnja leta je vse več disciplinskih prestopkov, ki jih obravnavajo disciplinske komisije. Vedno več disciplinskih prestopkov, ki jih obravnavajo disciplinske komisije. Vedno več delavcev krši delovne dolžnosti. Namesto da bi si prizadevali za učinkovitost pri delu, skušajo posamezniki izigravati na samoupravni podlagi sprejete sklepe tako, da jih ne uresničujejo. S tem pa seveda kršijo norme, za katere so se sami opredelili. Med najčešče kršitve spadajo neopravičeni izostanki z dela, pijančevanje na delovnem mestu, preprečevanje zdravljenja, malomaren odnos do družbenih sredstev itd. Podrobno poročilo o tej zadevi bomo poslali vsem temeljnim organizacijam. K 6. točki. Člani delavskega sveta so na seji 13. marca 1981 sprejeli program dela delavskega sveta. Ob koncu leta ugotavljamo, da je skoraj v celoti realiziran. Od 19 zadev, ki jih naj bi delavski svet obravnaval, nista uresničeni dve in sicer analiza o produktivnosti del vseh delavcev v proizvodnji in pisarnah. To delo je zelo zahtevno in pomembno, zato predlagamo odložitev naloge v prvo polovico prihodnjega leta. Druga naloga pa se nanaša na razpravo in sklepanje o območnem gozdnogospodarskem načrtu. Tudi ta obveza nas čaka v prihodnjem letu. K 7. točki. Delavski svet bo tudi na tej seji razpravljal o zamenjavi oziroma nakupu gozdov in gozdnih zemljišč. Predlogi bodo posebej poslani na vse temeljne organizacije. FRANC MARKOVIČ Tozd Gozdarstvo Crmošnjice: Načrt sečnje za leto 1981 že presežen! Namen poslovanja TOZD je, da s svojimi izdelki, z gozdnimi sortimenti, zadovoljuje potrebe družbe, sebi pa ustvarja dohodek za delitev. Zato na tozdu vedno razmišljamo o smotrnejši proizvodnji, od katere pričakujemo uspešnejše poslovanje. Proizvodni načrt tozd za leto 1981 s povišanjem v drugi polovici leta je znašal 9.809 m3 iglavcev in 15.841 m3 listavcev. Torej skupaj 25.650 m3 lesa. Vsi ti lesni sortimenti so bili po pogodbi prodani največ No-volesu, IMV in Celulozi Krško, droben tehnični les iglavcev pa obtesovalnici Straža. Le manjšo količino smo izvozili. Kljub težavam v prvem trimesečju leta zaradi vremenskih razmer, dela v Brkinih in tudi zaradi sorazmerno veliko bolniških dni je temeljna organizacija uresničila proizvodni plan do 10. decembra 1981 s 107 odstotki. Manjše pomanjkljivosti pri samem delu med letom smo sproti odpravljali. Delavci temeljne organizacije so sprejeli temeljne naloge v zvezi z gospodarsko stabilizacijo in si vse leto prizadevali za uresničitev načrta. Dokaz za to je že v začetku decembra presežen načrt sečnje. Tudi gozdnogojitvena dela so izvršena v celoti po predvidenem planu, razen redčenja, ki bo v manjšem zaostanku zaradi že omenjenih vremenskih razmer in zaradi povečane potrebe po sečnji iglavcev in listavcev za lesno industrijo. Tudi v odnosu na obveznosti do srednjeročnega načrta smo na dinamiki v sečnji, gozdnogojitvenih delih in po večini tudi pri gradnji gozdnih cest. Tozd usklajuje zaposlovanje delavcev v okviru delovne organizacije. Za izvršitev plana tozd je bilo dovolj delavcev, vendar pa bo v bodoče potrebno na vseh področjih proizvodnje pri- Pot k naravnemu ravnovesju USTANOVLJENO JE 6. KOČEVSKO LOVNO GOJITVENO OBMOČJE Podpisani sem se kot delegat gozdnega gospodarstva in občine Novo mesto udeležil prvega zbora udeležencev družbenega dogovora o skupnem urejanju varstva, gojitve in lova divjadi. Zbor je bil v Kočevju, kjer bo tudi sedež tega na novo oblikovanega gojitvenega območja. Zbor sestavljajo lovske družine, vključene v zvezo lovskih družin Kočevje in Bela krajina, gojitvena lovišča tega območja, obrobne lovske družine iz lovskih zvez Novo mesto in Ljubljana, gozdni gospodarstvi Kočevje in Novo mesto, kmetijske zadruge tega območja, kmetijske zemljiške skupnosti in preko občinskih skupščin krajevne skupnosti ter vodni skupnosti Novo mesto in Ljubljana. Temeljne naloge, ki smo jih prevzeli v zvezi z varstvom in gojitvijo divjadi na tem prostoru, so naslednje: gojitev divjadi, vzdrževanje primernih razmer za ohranitev divjadi, odstrel divjadi in izobraževanje ter strokovno usposabljanje lovcev. Ena od osrednjih nalog je zagotovitevnaravnega ravnovesja med rastlinskim in živalskim svetom. Prav tu je prišlo večkrat do navskrižja. Lovci so zagovarjali večjo številčnost divjadi, gozdarji in zlasti kmetje pa so, glede na povzročene ško- de, bili nasprotnega mnenja. Zato so se med njimi zaostrovali odnosi, mesta, kjer naj bi te spore reševali, pa ni bilo. Šele z ustanovitvijo lovskogojitvenega območja bo mogoče taka nasprotja odpravljati, seveda z vsestransko dobro voljo in strpnostjo. Na zboru smo sprejeli poslovnik za delo in poslovanje zbora ter njegovih organov, temeljne naloge lovstva v tem srednjeročnem obdobju ter pravilnik o solidarnostnem skladu za povračilo škode, ki jo povzroči divjad na ljudeh. Izvolili smo tudi devetčlanski izvršni odbor. Na vprašanje, kaj je s popravkom mej lovskogojitvenih območij, je bil dan naslednji odgovor: lovsko gojitvena območja so določena z odlokom izvršnega sveta SRS (Ur. list SRS, št. 7/78). Nekatere obrobne lovske družine, ki so po tem odloku vključene v gojitveno območje Koče\je, se bodo morale odločiti, v katero območje se vključijo. S tem bo prišlo tudi do popravkov meja. Vsa zadeva gre v to smer, da bo gojitveno območje pokrivalo eno zvezo lovskih družin. Izjema bo le kočevsko območje, v katerega bosta vključeni ZLD Kočevje in Črnomelj. FRANC MARKOVIČ Republiški inšpektor — Glavni republiški gozdarski inšpektor Janez Trošt in medobčinski gozdarski inšpektor Jože Kruljc sta si ogledala uspel nasad v odd. 52 b na Komami vasi tozda Crmošnjice. Na fotografiji od leve proti desni: Šebenik, Matkovič, Trošt, Kruljac, Plut. (Foto: Alojz Puhan). četi zaposlovati več mladih. Največje ovire oziroma zastoji med letom so se pokazali predvsem pri traktorjih za spravilo, kombijih, motornih žagah in kamionih. To pa predvsem zaradi pomanjkanja rezervnih delov za posamezne stroje, kar je zelo otežkočilo proizvodnjo. Med letom sta nas obiskala in si ogledala naše delo medobčinski gozdarski inšpektor ing. Jože Kruljac in glavni republiški inšpektor za gozdarstvo ing. Janez Trošt. Pregledala sta nekaj oddelkov, kjer je bilo opravljeno odkazovanje za sečnjo, že opravljeno sečnjo, gojitvena dela, razvid vseh del ter novozgrajene ceste. Tudi investicije načrtovane za leto 1981 so bile dokončane, kot je bilo programirano. Leto 1981 je bilo na TOZD precej razgibano v samoupravnem delovanju predvsem glede usklajevanja samoupravnih splošnih aktov ter uresničevanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Delavski svet TOZD je imel med letom enajst sej, na katerih je obravnaval celoten potek poslovanja, poslovne uspehe tozda in delovne organizacije, program dejavnosti, stabilizacijske ukrepe, razne sklepe in druge zadeve. Tozd ima za leto 1982 že pripravljene: plan sečnje, spravila in normativov, plan gozdnogojitvenih del, investicijski program ter program investicijskega vzdrževanja. To je samo okvirni prikaz poslovanja v letu 1981, o podrobnejših podatkih uresničevanja plana tozd po posameznih dejavnostih bomo poročali ob zaključnem računu za leto 1981. Ob koncu poslovnega leta se zahvaljujemo vsem delavcem tozda za uspešno prizadevanje, v novem letu pa si zaželimo še večjih delovnih zmag! Janez Šebenik Pavla Markovičeva je praznovala dvajsetletnico dela pri GG; zaposlena je v TOZDU Podturn. Čestita ji predsednik DS Alojz Kovačič. (Foto: Alojz Puhan). Uvodno poročilo za analizo osebnih dohodkov pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto Po sklepu delavskega sveta smo analizirali delitev osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji. Analiza naj bi odgovorila na tri ključna vprašanja o delitvi osebnih dohodkov. 1) Kako učinkovit je sistem delitve osebnih dohodkov, ki ga uporabljamo v naši delovni organizaciji? 2) Kako je z dejanskim obračunavanjem osebnih dohodkov in z uporabo določil normativnih aktov pri tem? 3) Presoditi, ali so razlike v osebnih dohodkih v ustreznem sorazmerju z zahtevnostjo dela in delovnimi razmerami. Oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je ena izmed temeljnih pravic delavcev v združenem delu. Iz te pravice izhaja tudi dolžnost, da delavci oblikujejo svoja pravila o razporejanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ta morajo biti v skladu s splošnimi družbenimi normami, ki so opredeljene z ustavo, z zakonom o združenem delu, z druž- benim dogovorom in z drugimi dokumenti. Socialna varnost in potrebe po delavcih Politika delitve osebnih dohodkov je skupek vprašanj. Njena usmeritev je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejši je zagotavljanje socialne varnosti delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, to se pravi delavcem, ki opravljajo najenostavnejša dela. Pomemben dejavnik delitve osebnih dohodkov je tudi kadrovski vidik. Ne glede na zahtevnost in delovne razmere moramo osnovni koncept delitve osebnih dohodkov podrediti potrebam po kadrih. V gozdarstvu Slovenije so bili prav letos taki primeri. Delavci so z odhajanjem ogrožali izpolnitev letnega plana v sečnji lesa. V DO so prevrednotili kritična dela in na ta način skušali preprečiti hujše posledice. Tudi v naši DO moramo upoštevati pomanjkanje delavcev za nekatera dela in jih ustrezno vredno- titi. V zvezi s tem naj omenimo, da pripravljamo panožni sporazum, ki bo opredelil razmerja v osebnih dohodkih za tipična dela. Osnutek je bil poslan v razpravo. Komisija za osebne dohodke pri naši delovni organizaciji je predlagala, da se OD za najmanj zahtevna delovna mesta nekoliko povišajo, za zahtevnejša pa nekoliko zmanjšajo. Osebni dohodki naj spodbujajo Osebni dohodki morajo biti taki, da nenehno spodbujajo delavce, posameznike in skupine k uspešnosti pri delu. Zato mora biti osebni dohodek močneje odvisen od produktivnosti. Dosedanja splošna praksa je bila oprta na ustvarjen dohodek, kar pa je imelo slabe druž-beno-ekonomske posledice — to je borbo za povečanjem dohodka na osnovi višjih cen. Poznano nam je, da je bilo lažje izboriti, ali drugače povedano, izsiliti na trgu višjo ceno za nekoliko deset odstotkov, kot RAZVRSTITEV ŠTEVILA DELAVCEV PO VIŠINI OD ZA DEVET MESECEV 1981 Osebni dohodek TOZD v 000 din N.m. TOZD Str. TOZD Podt. TOZD Črmo. TOZD Črn. TOZD T.G. TOZD V.H. TOK N.m. TOK Črn. TOK , Tre. DSSS SKUPAJ do 5 1 i _ _ . 1 _ 3 5-7 2 2 2 1 2 - - - 1 1 4 15 7-9 28 19 25 18 17 3 13 1 4 3 2 133 9-11 43 27 22 16 33 25 15 7 12 10 13 223 11 - 13 20 29 24 24 22 19 2 24 6 10 13 183 13 - 15 10 19 21 15 16 13 1 6 2 1 11 115 15 - 17 1 3 6 - 2 " 2 3 - 8 25 17 - 19 - - 1 - - 1 - - 1 1 4 8 19 - 21 1 1 1 2 1 - 2 1 ~ - 2 11 21 - 23 1 1 " - 1 1 1 1 - 7 nad 23 ~ “ — — ~ — ' 1 1 106 101 102 77 93 54 33 42 31 26 59 724 Poraba sredstev skupne porabe v devetih mesecih 1981 Za stanova- Za stanova- Za druge Za regres Drugi oseb. Na delav. Na delav. TOZD-TOK njsko iz- njska poso- potrebe Za pre- letnega prejemki osebna vsa pora- gradnjo .lila hrano dopusta poraba ba TOZD Novo m. 526.898 324.077 4.879 3.193 8.309 TOZD Straža 919.839 262.405 28.995 2.885 11.992 TOZD Podturn 876.404 277.366 - 2.719 11.311 TOZD Črmož. 449.826 213.838 30.707 3.175 9.017 TOZD Črnom. 481.042 252.219 29.565 3.029 8.202 TOK N.m. 356.065 113.475 - 2.701 11.179 TOK Črnom. 304.095 90.470 41.081 4.243 14.053 TOK Treb. 295.958 72.453 - 2.786 14.169 TOZD T.Q. 339.200 124.297 58.813 3.390 9-672 TOZD V.H. 25.176 203.932 97.366 2.950 9.130 DSSS 51.909 2.215.000 651.154 165.710 160.205 - 5-524 ~ 77.105 2.215.000 5.404.413 165.710 1.988.171 194.040 3.242 13-873 materialni izdatek 2. .573.077 4.910 4.910 pa povečati produktivnost za en sam odstotek. Osebni dohodki naj bodo odvisni od produktivnosti in ne le od dohodka Za prihodnje leto bo treba spremeniti prakso in uveljaviti odvisnost sredstev za osebne dohodke od produktivnosti dela, od izrabe delovnega časa itd. Analiza je pokazala, da je v delitvi osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji precejšnja uravnilovka. Ta predvsem izvira iz delitve osebnih dohodkov na osnovi meril, ki so za proizvodna dela že nekaj časa uveljavljena in dovoljujejo izplačevanje osebnega dohodka, večjega tudi do 176 odstotkov osnove. Merila za neproizvodna dela so subjektivnega značaja in se v praksi malo uporabljajo. Poizkusi, da bi ta merila spremenili, dosedaj niso rodili uspehov. Normative za revirne gozdarje in delovodje uporabljamo drugo leto. Akontacije osebnih dohodkov v 9 mesecih so bile izračunane na podlagi načrtovanega obsega del. Ob poračunu so v realiziranem obsegu dela nastale določene težave. Zato predlagamo v naslednjem letu mesečni obračun opravljenih del, ker bo le tako dosežen spodbujevalni smisel meril za delitev osebnih dohodkov. Obračun OD po veljavnih predpisih Ugotovljene razlike v izplačevanju osebnih dohodkov za posamezna delovna področja (delovna mesta) nastajajo iz več razlogov. Prvi razlog je ta, da so delavci, ki so uvrščeni v enako delovno področje (sečnja in gojenje), opravljali različno ovrednotena dela na posameznih TO. Drugi pomembnejši razlog je ta, da so si delavci, ki opravljajo administrativna dela, na TO obračunavali bolj ovrednotena dela, za kar je najbolj očiten primer TOK Črnomelj. Naslednji pomembni razlog pa je razlika zaradi različnega dodatka na minulo delo, ki tudi veliko vpliva na višino OD. Analiza ni pokazala nobenih odstopanj v obračunih osebnih dohodkov od veljavnih predpisov. To se pravi, da so izplače-vani osebni dohodki v skladu z našimi akti, razen v primeru, ko 8.152 18.783 (Nadaljevanje na 118. strani) Krajina je del nas Iz knjige Antona Ingoliča Šumijo gozdovi domači: „Naslednjo pomlad so na poseki glažarski pomočniki in hlapci zažgali vejevje. Nekaj dni je z visokim plamenom gorelo na stotine kresov, potem pa je gost dim prekril Lomnik in obležal na njem, dokler ga ni spihal oster veter, kije potegnil z Ravnega vrha nad Lomnikom. Dve leti ni bilo na pogorišče ne človeka ne živali, še ptiči so ga kaj redko preletavali, tretjo pomlad pa so prišle glažarske žene z deklami, skopale jamice in položile vanje krompir, ki so ga bile pripeljale z Nemškega in Češkega. Brž, ko so jeseni skopale za pest debele gomolje, je začel veter prinašati s sosednjih pobočij, ki jih olcerska vojna še ni opustošila, drobna krilata semena smrek, jelk in drugega drevja. Mnogo semen je prihodnjo pomlad vzklilo, večino klic pa so zagreble ženske, ki so spet prišle z motikami in vrečami semenskega krompirja. To se je ponovilo še enkrat. V tem pa je olcerska vojska že posekala Zeleni hrbet na desnem bregu Lomnice in glažarske žene in dekleta so novo poseko posadile s krompirjem, lomniško pa prepustile pomladanskemu deževju, poletnemu soncu in jesenskim vetrovom, ki so z vseh strani nanosili na tisoče in sto-tisoče lahko krilih drevesnih semen. Mlado bukovje, ki je pognalo iz panjev in korenin, je v nekaj letih preraslo ožgano što-royje: a smrečice in jelčice, ki so vzklile iz lahkokrilih semen, so se s svojimi krhkimi igličasti-mi vejicami skušale prebiti na sonce, vendar so se v gošči bujnega bukovja prej ali slej zadušile in posušile.” Da, tako spontano, a odvisno od človekovih potreb, je nastajala krajina, podoba sveta, ki nas obdaja. Naši predniki so jo brez razmišljanj o videzu, brez predsodkov oblikovali odvisno od tega, ali se jim je zdelo, da bo nekje primerna njiva, drugje pašnik, pa tudi na vinograd niso pozabili. Gradili so in njihova domovanja so se stapljala s krajino, ki so jo njihovi predniki ustvarjali tisočletja. Nikjer nobenega nasilja ni bilo, ničesar, kar bi govoril o nadvladi. Človek se je spreminjal, vse mu je šlo izpod rok in prepričan je postal, da je ni stvari na svetu, ki je ne bi zmogel. Obdajati se je začel z betonom, požiral je morja obdelovalnih polj in se opijal s svojimi umotvori. Na srečo je dokaj hitro spoznal, da brede proti toku, da so zakonitosti in omejitve na tem svetu, ki jih mora upoštevati in spoštovati. Zavedel se je, da se premočno zažira v dediščino svojih prednikov, da bi lahko ostal nekaznovan. Spoznal je, da krajina le ne bo več krajina, če bosta njegova prisotnost in nasilje preveč očitna. In če bo preveč iznakazil podobo, ki jo ima v osebni izkaznici njegov narod, bo postal nič, brez vrednosti, brez varnega zatočišča. To je dediščina, ki jo sprejemamo na svoja pleča. Spoznali smo, da je krajina del naroda, del njegove kulture. Kultura v celoti, pa vemo, da omogoča obstoj naroda. Če nam je za narod, moramo napraviti vse, da bo slovenski rod vekomaj obstajal, poskrbeti moramo tudi za svojo krajino. Veliko napako smo brez dvoma storili že, ker smo prodor vikendaštva samo opazovali. Kaj takega v gozdovih prav gotovo ne bomo dovolili. Pa smo dovolj pripravljeni na to? Razmišljamo o 240.000 ha zaraščajočih površin v Sloveniji. Na delu teh površin si bomo prav gotovo zadali srednjeročne in dolgoročne obveze. Pomagali bomo naravi, da bo hitreje oblikovala gozd. Pogovarjamo se o hektarih in hektarih degradiranih gozdov. Želimo jih preobraziti, jim dati mladostno moč in jim vliti spet veselje do življenja. Pogovarjamo se o več kot 200.000 ha površin, kar je 20 odstotkov sedanje površine pokrite z gozdovi. Gozdovi pa prispevajo 50 odstotkov k podobi naše krajine. Odveč je dokazovati, kaj bi za našo krajino pomenilo napačno delo na 200.000 ha. Mislim, da se moramo oborožiti z znanjem, da bomo znali v celoti prisluhniti mehkobi slovenskega nižinskega Dolenjska je področje listavcev. V zasebnih gozdovih je njihov delež kar štiri petine. Še posebno razveseljivo pa je, da se prirodno mladje listavcev uspešno uveljavlja tudi v nasadih smreke in tako že sedaj monokulture spreminja v mešane sestoje. V drugi generaciji bo njihova zastopanost še znatnejša. (Foto: Jože Falkner). sveta, ki mu gozdovi listavcev dajejo svoj pečat, da bomo v sveh svojih načrtovanjih razumeli in upoštevali zahteve krajine, ki na našo srečo niso v nasprotju s koncepti slovenskega gozdarjenja. Če bomo znali ob povečanju zmogljivosti gozdov, ob prizadevanjih za boljše izrabljanje zemljišč prisluhniti tudi krajani, potem bomo z opravljeno gospodarsko nalogo zadovoljivo rešili tudi kulturo. Tisti, ki jim bomo zapuščali dediščino, pa ne bodo imeli vzroka, da bi se vpraševali: „Le kaj so ga lomili naši prednamci? Kaj so živeli z zavezanimi očmi in brez src? ” JOŽE FALKNER, dripl. ing. VSE VEČJI GOSPODARSKI POMEN REKE KRKE Delovna organizacija Emona Ribarstvo, ki je pred nedavnim na Dvoru odprla šestnajst novih ribogojnih bazenov, je povečala prirejo sladkovodnih rib za 200 odstotkov. Sedaj v svojih ribogojnicah po Sloveniji gojijo 300 ton postrvi letno, količino pa nameravajo še podvojiti, ko bodo zgradili načrtovano ribogojnico v Dolnjem Kotu ob Krki. Tako reka Krka zopet pridobiva gospodarski pomen, ki ga je imela, ko so v njej še živeli raki. Topol v Prežku Predvojni lastnik godzov Prežka, ki so danes v družbeni lasti, je okoli leta 1920 ob potočku za gradom Prežek posadil hibridni topol Popu-lus marilandica. Ureditveni načrt iz leta 1953 je še navajal podatek o lepih primerkih navedenega topola s pripombo, naj se z njimi gospodari po 'navodilih GlS-a (takrat gozdarski inštitut Slovenije). Zaradi gradnje ceste v predel Prežka so 1965 topole posekali. Po podatkih odkazila je bilo posekanih 14 dreves v izmeri 59 m3. Sekač, ki jih je sekal, je omenil, da enega topola po pomoti niso posekali. Danes popolnoma zdrav topol meri v premeru 76 cm inje visok dobrih 30 m. M. BAJT Koritniška jama pri Trebnjem-danes visok gozd Časi se spreminjajo; z njim se spreminjamo sami in okolje z nami. Kujemo napredek (od narave hočemo čimveč) in trudimo se in učimo zato, da bi bilo vse, kar naredimo, trdna stopnica na poti naprej v trajno lep jutri. Brez posluha za naravo pri tem ne gre. Želimo seji bolj približati, jo razumeti. Ce nam to uspe, je vsak trud stotero poplačan. Gmajna je dajala malo Gmajna je svet, porasel z redkim grmovjem in gozdnim drevjem. Svojčas je bila skupni pašnik in steljnik. Kar ni popasla živina, je odnesel človek. Majhna je bila možnost, da bi se na takem svetu spet razvil gozd, ki bi v polni meri izkoristil in obnavljal zmogljivosti tal. Kdo bi takrat v tistih časih, ko so gmajne nastajale in koristile, mislil na polno izrabo tal. Pomembnejše so bile sprotne koristi. Danes marsikdo ob misli na gmajno pomisli na mladost. Zanese ga dosti let nazaj v kmečko idiliko s kravjimi zvonci. Lepo je bilo takrat, še lepše je danes. Koritniška gmajna je svet, ki leži 15 km jugozahodno od Trebnjega, v bližini vasi Korita in Vrbovec. Je robni del dobr-niške kraške doline, kije obdan s hribom Ojstri vrh in Lisec. Še HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DINAR NA DINAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Srečno, zdravo in delovnih uspehov polno 'novo leto 1982, želi vsem delovnim ljudem, še posebno pa varčevalcem HKS, in vabi vse, ki še niso naši člani, k sodelovanju z geslom: „Ti danes nam — mi jutri tebi.. KIT KZ „Krka" Zadružna hranilna kreditna služba Novo mesto pred dvajsetimi leti je bila tu gmajna, ki je bila pašnik in listnik obenem. Svet je bil poraščen z leščevjem, hrastom in gabrom, o gozdu ni bilo mogoče govoroti. Lesna zaloga je bila 85 m3 na ha. Tako podobo je dobil svet v tem delu trebanjske občine zaradi človekovih nerazumnih posegov v hrastove — gabrove gozdove. Koritniška gmajna obsega površino 200 ha. Na 160 ha je bil gozd tako opustošen, da ni niti 30-odstotno izrabljal zmogljivosti dobrih tal. Dedra-diran gozd in vedno večje povpraševanje po lesu sta bila glavni vzrok, da so lastniki gmajne in gozdarji na teh odličnih rastiščih osnovali gozd, ki bo trajno ohranjal in izrabljal zmogljivost tal. Odločili so se za mešan gozd iglavcev in listavcev. Pri iglavcih prevladuje smreka, pri listavcih pa hrast in gaber. Tak, na teh rastiščih domač gozd, bo v največji meri ohranil videz krajine, istočasno pa opravljal tudi vse naloge, ki jih pričakujemo od naravnega gospodarskega gozda. Gozdarji so opravili veliko delo Leta 1961 so pogozdili 7 ha, leta 1962 - 28 ha, leta 1963 -27 ha. Skupaj je bilo v letih 1961 — 1970 pogozdeno 141 ha Koritniške gmajne. V pretežni večini so sadili smreko, nekaj malega pa tudi macesen, rdeči bor in gladki bor. Vsa jedra naravnega hrastovega — gabrovega gozda, ki so bila kvalitetnejša, so bila dobrodošla jedra listavcev, ki so pripomogla, daje bil dosežen končni cilj v Koritniški gmaljni: mešan gozd iglavcev in listavcev. Posajenih je bilo preko 500.000 sadik. Že s prvim letom se je začela tudi pomoč posajenim sadikam. S pomočjo gozdarjev so izbojevale boj z vsiljivim plevelom, ki se je pojavil na posekah. Tako je povsod. Nega mladja in gošče je sestavni del gozdarjevih opravil. Brez skrbne nege, usklajevanja hotenj narave in človeka, bi bili postavljeni cilji nedosegljivi. Na prvi pogled je enostavno: posadiš smreko, čez dobrih 70 let jo posekaš in odpelješ na žago. To je resnično močno poenostavljen pogled na delo lastnika gozda in na gozdarjevo delo. V resnici je pot od sadike do zrelosti bolj zapletena, napornejša. Celo dobo ene človeške generacije je treba zasledovati cilj. Na tej poti pa ni malo preprek. Malim sadikam gozdnega drevja, ki naj bi kasneje tvorile gozd, grozi ple- vel. temu sledi boj za prostor in obstoj v gošči, ko se že pojavljajo mladi silaki, ki ne obetajo kvalitetnega gozda. V gošči niso zaželeni. Ta boj se nadaljuje v vseh razvojnih stopnjah gozda. Vmes pa posegajo še divjad in naravne katastrofe. Naloga gozdarjev je prihraniti moči mlademu drevju za čimbolj sproščeno in kvalitetno rast in preprečiti preveliko izčrpavanje v neprestanem medsebojnem boju za obstoj. Osnovanje in vzdrževanje vredno štirinajst milijonov Sadike posajene v Koritniški gmajni so bile v polni meri deležne potrebne nege. Tri leta zapovrstjo so bile obžete, dve leti je bilo potrebno čiščenje, potem pa do leta 1970 čiščenje na delih površine, kjer je bila rast grmičevja in poganjkov iz panjev premočna in je ogrožala obstoj željenih drevesnih vrst. Skupaj je bilo opravljenih 650 ha negovalnih del. Za ta delaje bilo potrebno 30.550 delovnih ur. Ce k negovalnim delom prištejemo še sajenje, pa je bilo za osnovanje gozda v Koritniški gmajni potrebnih 65.550 delovnih ur. Vrednost teh del po današnjih cenah znaša 14.100.000 din. Pri negovalnih delih je bila večja pomoč potrebna naravnim mladikam listavcev, ki v začetku niso imele tako bujne rasti kot smreka, pozneje pa so na posameznih mestih obvladale položaj in so danes nosilci sestoja. Tak razvoj opazimo predvsem na nekaterih južnejših legah, na rastiščih slabše kvalitete. Pomoč narave, ki je dala prednost domačim drevesnim vrstam, je bila na takih rastiščih dobrodošla. Trajno in uspešno je le delo z naravo Po 800 m se od ceste Korita —Dobrava odcepi gozdna cesta, ki po 1500 m konča na kopišču na zapadnem robu Koritniške gmajne. Samo dobrih 500 m moramo po tej cesti in pridemo do kolovoza, ki v smeri zapad -vzhod preseka Koritniško gmajno. Ne bojimo se zakoračiti po njem, čeprav je včeraj deževalo. Če je le malo sonca in vetra, se hitro osuši, ker sta grmovje in drevje na njegovem robu posekana. Ta kolovoz je sestavni del mreže vzdrževanih poti, ki bi nudile lažji dostop ob morebitnem požaru. Kmalu bomo prišli na manjšo vzpetino, od koder se kolovoz blago spušča v smeri proti Vrbovcu. Tu, na tej vzpetini, bomo opazili slabo rast posajenih smrek, ki kljub temu dosegajo višino šestih metrov. Mlada drevesa imajo že sklenjene krošnje, čeprav je ta del nasada „Koritniška gmajna*1 najmlajši. Gozdarji na tem delčku Koritniške gmajne niso znali do popolnosti prisluhniti naravi. Prisluhniti ji niso znali le, ko so sadili smrekove sadike, zato pa so jo popolnoma razumeli potem. Večjo pozornost so posvetili hrastu, ki se veliko bolj znajde na siromašnejših, toplejših in bolj suhih rastiščih. Hrast je drevesna vrsta, ki tu prevladuje. Nedaleč od tod se razmere bistveno spremene. Smreka je temnozelena. Kamor nam seže oko, je zeleno morje, ki ga pogosto prekinjajo svetlejši otoki. Smreki so posamično in šopasto primešani listavci. Na tem delu Koritniške gmajne so tla bogata, dovolj je vlage in vse kar kipi v bujni rasti. Taki vtisi nas bodo spremljali do konca poti, ko se bomo ustavili na cesti, ki pelje iz Vrbovca v Podlipo in naprej na Ajdovec. Šli bomo mimo skupine lepo raščenega rdečega bora, se spoznali z modrikastim zelenilom gladkega bora in ob Vrbovški cesti se bomo ustavili pred nežno zelenimi macesni, ki so našli sožitje s podstojno smreko. Na poti, za katero bomo porabili manj kot dve uri hoje, nas bo spremljalo žvrgolenje ptičev, pred nami se bo v varno zavetje mladega gozda zapodila srna in po sledeh bomo lahko spoznali skoraj vse gozdne prebivalce. To je očiten znak sožitja, ki vlada v mešanem gozdu Koritniške gmajne. Ce smo skozi gozd hodili z odprtimi očmi, potem smo z zadovoljstvom spoznali, da se zastavljeni cilj hitro uresničuje. Po opravljenih negovalnih delih bodo sledila redčenja. Obrali bomo že prve sadove, saj so nekatera drevesa debela že dvajset centimetrov. Narava in človekova hotenja so se v Koritniški gmajni poenotila. JOŽE FALKNER, dipl. ing. dvajsetletno delo pri Gozdnem gospodarstvu. (Nadaljevanje s 119. strani) si delavci obračunavajo dela, ki jih ne opravljajo. Škodljiva solidarnost Za dodatno izplačevanje osebnih dohodkov ob uspešnih periodičnih obračunih imamo podpisan samoupravni sporazum o solidarnosti. Ta sporazum dovoljuje, da glede na ustvarjen dohodek, v TO enako dodatno izplačilo osebnih dohodkov. Ugotovili smo, da je taka solidarnost večkrat škodljiva, zato predlagamo v ta sporazum dva nova kriterija. Prvi naj bi bil izpolnjevanje količinskega plana v določeni TO in drugi uresničevanje plana na področju materialnih stroškov. V ta sklep spada tudi uresničevanje obveznosti skupnih služb glede letnega plana jn svobodne menjave dela. Če bo nakazana rešitev sprejeta, bodo morale ustrezne službe določiti, kako bomo uporabili sprejete kriterije. Izplačevanje osebnih dohodkov glede na družbeni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov je v naši DO zaostajalo v 9 mesecih za poldrugi odstotek, po TO različno. Podroben pregled je bil priložen devetmesečnemu obračunu uspeha. Razlika je bila obračunana in izplačana z oktobrskim obračunom osebnih dohodkov. Dva tisoč din mesečno več Tabela o porabi sredstev za skupno porabo prikazuje, po TO in skupaj, sredstva skupne porabe, porabljena za osebno porabo — prehrano, regres za letni dopust in drugo osebno porabo, kar znese poprečno v devetih mesecih na delavca 3.242 din. Ko k temu prištejemo še 4.910 din materialnih izdatkov za prehrano proizvodnih delavcev, znese osebna poraba 8.152 din na zaposlenega. V pojasnilo naj povemo, da prehrana v TO bremeni materialne stroške, v DSSS pa sred- stva skupne porabe. Vsa poraba na zaposlenega je bila v letošnjem letu 18.783 din. Če ta znesek delimo z devet, pomeni, da je bil naš poprečni osebni dohodek za približno 2.000 din večji, kot izkazujejo izplačani osebni dohodki. Če na koncu povzamemo ugotovitve analize osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji, vidimo, da so le trije delavci prejemali osebni dohodek manjši od 5.000 din. Vendar je potrebno tudi te tri primere posebej obravnavati. Kot drugo ugotavljamo, da je nastala v izplačevanju osebnih dohodkov uravnilovka ne glede na zahtevnost in delovne razmere. Normativno razmerje je 1 : 4,5, dejansko pa 1 : 3,22. To izvira predvsem iz različnih meril za delitev osebnih dohodkov za proizvodna in druga dela. Medtem ko za proizvodna dela uporabljamo merila, pa jih ne uporabljamo za neproizvodna dela. Pri obračunavanju osebnih dohodkov pišejo nekateri bolj ovrednotena dela ne glede na to, da jih ne opravljajo v takem obsegu. Izplačevanje in obračunavanje OD je v skladu z normativnimi akti TO Drzen prej omenjenih primerov. V skladu je tudi z družbenim dogovorom. V samoupravni sporazum o razmerjih razporejanja dohodka je potrebno vnesti kriterije na planskih osnovah. Razvijati je potrebno oblike svobodne menjave dela med TO in DSSS. Še nadalje moramo razvijati sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo resnično spodbujal k boljšim rezultatom dela. Bolj pozorni bomo morali biti na tisti del osebnega dohodka, ki naj bi izhajal iz pravic minulega dela. Pripravljen je predlog zakona o družbeni reprodukciji, ki bo opredeljeval tudi pravice, ki izhajajo iz vlaganj v razširjeno reprodukcijo. Zato moramo natančneje določiti pogoje in načine združevanja sredstev med TO za vlaganja in opredeliti osnove, na podlagi katerih bomo ugotavljali rezultate naložb. JOŽE LUKŠIČ, ing. org. dela Pregled OD za devet mesecev 1981 ^p* DELOVNO PBDROijE TDZO Novo mesto TOZO Stra- ža TOZD Pod- turn TOZD Čmo- šnilce TOZD Črno-»el i TOZD TOZD Trans. Vrt.in in ar. hort. TOK Novo mesto TOK Črno-mel i TCK DSSS Tre- bnie Popre- čni OD Razmer- ja deian. Vrstni red po nod.dela X R OD R OO R OD R 00 R 00 R 00 R 00 R OD R 00 R 00 R 1. Sečnja in izd. lesa 12015 4. 12633 2. 13454 1. 12295 3. 11171 6. 11708 5. 10645 7. 11988 1.00 18. 2. Sprav.lesa z lah.trak. 11297 4. 13010 2. 15495 1. 13166 3. 11301 5. 12853 1.07 15. 3. Sprav.lesa s te?.trak. 12970 2. 14089 1. 13529 1.13 13. 4. Sprav.lesa s konji 11594 3.' 11230 4. 12114 1. 12093 2. 10861 5. 11578 0.96 20. 5, Gozdno aojitv.dela 8545 6. 8963 4. 9838 2. 8133 7. 9204 3. 3764 5. 10800 1. 9178 0.76 30. 6. Vzdrževanje cest 92^0 1. 3577 3. 86 3 6 2. 8555 4. 7357 5. 8484 0.71 31. 7. Dela v drevesnici 8180 1. 7592 3. 7681 2. 7817 0.65 33. 8. Dela na odpr.lesa(nos.) 10852 4. 11361 3. 11377 1. 9000 4. 10647 0.89 24. 9, Dela v pred,lesa 11088 3. 12468 1. 11488 2. 11343 0.95 21. 10, Htrjenje In odd.Usa na kailonsk! časti 10118 4. 10631 3. 10750 2. 10933 1. 9663 5. 10419 0.87 25. 11. Vzdrlev.ln naprav.vl. 10415 1. 9410 3. 9621 2. 8681 4. 83 39 5. 9293 0.77 29. 12. Prevozi s kationi 15008 15008 1.26 9. 13. Delavci pri gr.cest 9923 9923 0.83 27. H. Stroj.grad.aehantz. 11169 11169 0.93 22. 15. n4iar)l 10053 4. 10365 2. 10416 1. 9925 5. 1043 0 3. 10237 0.85 25. 16. Odd.Usa na odpr.skl. 11018 4. 12767 1. 11960 2. 11738 3. 11870 0.99 19. 17. Dala na hortikulturi 8413 8413 0.70 32. 18, Dela v vrtnarstvu 9062 9062 0.75 30. 19. Vodanja dal v vrtnar. 11405 11405 0.95 21. 20. Drogi dalavcl v prolzv. 10096 1. 9313 2.. 9702 0.81 28. 21, Revirni vodja 15327 6. 15206 5. 16339 2. 14407 7. 16365 1. 16119 3. 15440 4. 14222 8. 15433 1.29 8. 22, Delovodje 12333 7. 13250 3. 13116 4. 13564 2. 12730 6. 13033 5. 13765 1. 13113 1.09 14., 23. Vodja TOZD,TOK 21925 3. 22144 2. 21034 7. 20879 8. 22498 1.. 21391 5. 20271 9. 21210 6. 21756 4. 17373 10., 21048 1.75 2. 24. PeaoJ.vod.T0 20126 3. 20327 2. 18223 8. 20115 4. 20716 1.. 1867 4 7. 1993 6 5. 19032 6. 17846 9.. 19443 1.62 4. 25. Projektiranje 16 1 52 2. 1433 4 3. 1826 4 1. 16250 1.35 6. 26. Taksitor Ing. 15798 15798 1,32 7. 27. Takaator tahn. 14255 14255 1.19 10. 28., Saoaetar 13869 13869 1.16 11. 29. Obratov.knjlgov, 14102 3. 13440 6. 13756 4. 13380 8.: 13410 7. 14648 1. 12677 9. 14105 2. 13527 5. 13671 1.14 12. 30. Blagajniki 13553 3. 13605 2. 13271 4. 13645 T. 13180 6. 12909 2. 11375 lo. 13244 5. 11930 9. 12223 8. 10237 11. 12652 1.05 16. 31. Adatnisjr.delivci 9975 8. 11636 2. 11064 4. 11612 3. 9521 9. 10375 7. 11908 1. 10637 5.. 10479 6. 10800 0.90 23. 32. FlnanJ.knjlgovodja 13318 13318 1.11 14. 33. Ostali knjigovodja 12296 12296 1.02 17. 34», Vodja služb 20871 20871 1.74 3. 35. Drogi strok.delavc1 16371 16371 1.36 5. 36,, Vodja edpr.»kladiš! 15677 V 16340 2. 16367 1. 13316 4. 15427 1.29 3* 37^ Upravi J. Volvo 10896 2.’ 14712 1. 12804 1.07 15. 38, Direktor 24503 24503 2.04 1. PopraJnt 00 11383 9. 11906 5. 11179 S. 11456 8. 11271 10. 13488 2.. 10484 11. 13253 3. 11733 V 11498 7. 14759 1. 1.01 Plan delovnega časa za leto 1982 Za] št, p. NAZIV Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Skupaj 1. Število koledarskih dni 31 28 31 30 31 30 31 31 30 31 30 31 365 2. Štev.nedelj in sobot 5, 4 4, 3 4, 3 4, 3 3, 3 't, 3 4, 4 5, 3 4, 3 5, 4 3 4, 3 52, 39 3- Štev.državnih praznikov 2 1 2 1 3 9 4. Štev.delovnih dni 20 21 24 22 • 21 23 22 23 23 22 20 24 265 5- Štev. delovnih ur 160 168 192 176 168 184 176 184 l84 176 l60 192 2120 6. Štev.ur držav.praznikov 16 8 16 8 24 72 7. Skupaj ur v posamez.mes. 176 168 192 184 184 184 184 184 184 176 184 192 2192 8. Štev.dni za obrač. OD 21 24 21 22 24 24 21 24 23 22 24 24 274 9. Štev.delov.ur za obračun 168 192 168 176 192 192 168 192 184 176 192 192 2192 1. Plan delovnega časa je sestavljen na podlagi delovnega koledarja za leto 1981 2. Delovne ure posameznega meseca niso enake z obračunskimi urami, ker zaključujemo mesec 25- v mesecu 3. V soboto 26. junija bomo delali za solidarnostni prispevek za odpravljanje posledic naravnih nesreč (v tabeli so prikazane samo ure za obračun OD) 4. Zaradi premika obračuna (25- v mesecu) bomo OD obračunavali po urah, navedenih pod zaporedno številko 9* 5- V mesecu decembru bomo zaključili obračun vključno 27. decembra. Tudi leto 1982 v stabilizacijskem duhu KAJ PREDVIDEVATA OSNUTKA RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SRS IN DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USVIERITVE DOHODKA V LETU 1982 Ker se bliža konec leta, pripravljajo dokumente, ki bodo opredelili obnašanje temeljnih subjektov družbene reprodukcije v prihodnjem letu. Najpomembnejša dokumenta, ki opredeljujeta pogoje gospodarjenja v prihodnjem letu, sta resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985 v 1982 letu in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Glede na težave, ki jih imamo v zadnjih letih na področju ekonomskih odnosov s tujino, je glavni cilj resolucije izboljšanje plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja SR Slovenije v prihodnjem letu. Zato je v republiški resoluciji predvideno povečanje izvoza na konvertibilno območje realno za najmanj 6 odstotkov. Uvoz bo predvidoma realno manjši kot v letu 1981. Predvideno je uvažanje samo najnujnejših surovin in reprodukcijskega materiala za potrebe proizvodnje, namenjene v izvoz in za nujno osnovno oskrbo občanov. Za široko potrošnjo bo možno uvažati samo proizvode, ki so bistvenega pomena za osnovno oskrbo občanov. Organizacije, ki so bile do sedaj navezane na uvoz, bodo morale preusmeriti svojo proizvodnjo tako, da bodo manj odvisne od uvoza. Za pospeševanje izvoza so pred- videne precejšnje olajšave na področju davčne in kreditne politike. Industrijska proizvodnja bo ohranila raven iz leta 1981, kar pomeni, da bo manj ponudila domačemu kupcu ob 6 odstotnem izvozu. Predvidena je nekoliko hitrejša rast proizvodnje izven industrije, predvsem v kmetijstvu, tako da bo družbeni proizvod porasel za realno 0,2 odstotka. Ker se proizvodnja ne bo bistveno povečala,je predvideno tudi sorazmerno povečanje zaposlenih za 0,3 %. Investicijska izgradnja bo tudi upočasnjena glede na letošnje leto. Tako se bodo sredstva za investicije realno znižala za 5 odstotkov. Gospodarske investicije se bodo znižale za realno 2,5 odstotkov, investicije v stanovanjski izgradnji za realno 5 odstotkov in negospodarske investicije za realno 25 odstotkov. Osebni dohodki bodo zaostajali za dohodkom za 10 odstotkov, kar pomeni, da se bodo realno zmanjšali glede na leto 1981 za 2 odstotka. Pri politiki cen je predvideno povečanje cen za 15 odstotkov, s čimer bi znatno omejili inflacijo. Predvideno je, da povečane stroške poslovanja ne bo mogoče pokrivati s povečanjem cen temveč s kvalitetnejšim gospodarjenjem, z izjemnim varčevanjem na vseh področjih ter s smotrnejšo porabo energije, surovin in reprodukcijskih materialov. V resoluciji je omenjeno tudi gozdarstvo, katerega čakajo v naslednjem obdobju zelo zahtevne naloge. Zaradi tega bo treba povečati blagovno proizvodnjo v gozdarstvu, da bi zagotovili večji izvoz in boljšo oskrbo lesne industrije, ki bo v prihodnjem letu predvsem izvozno usmerjena. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 bolj podrobno opredeljuje določila resolucije na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. V dogovoru je bolj konkretizirano načelo zaostajanja osebnih dohodkov za dohodkom. Dogovor zavezuje vse udeležence, da delitveno razmerje dohodkov in osebnih dohodkov uredijo s svojim planskim aktom. Planski akt za leto 1982 naj bi bil sprejet skupaj z zaključnim računom za leto 1981 do konca februarja 1982. Planski akt se lahko izdela tako, da se uskladi na ravni delovne organizacije, kar pomeni, da noben tozd ni kršilec, če delovna organizacija ni kršilec, čeprav so določeni tozdi v okviru delovne organizacije prekoračili določeno mejo, drugi pa niso. Pri nas to velja predvsem za TOZD „Gradnje" in vse TOK, ki imajo povprečno višje osebne dohodke od drugih. Vendar bi bilo potrebno s planskim aktom opredeliti kriterije, po katerih bi v enem tozdu lahko več izplačali za osebne dohodke kot v drugih tozdih. Ker družbeni dogovor določa višino osebnih dohodkov na podlagi gibanja oziroma porasta dohodka, je vprašanje, kolikšna bo možnost dviga dohodka in s tem osebnih dohodkov pri nas v prihodnjem letu glede na visok porast dohodka v letošnjem letu. Ta problem bomo poskušali rešiti tako, da bi priznali težje razmere za delo v gozdarstvu kot v drugih panogah in zato za gozdarstvo sprejeli določene olajšave. To se bo utemeljevalo še s povečanim planom sečnje gozdnih sortimentov v prihodnjem srednjeročnem obdobju in s težavami z delovno silo v gozdarski panogi. V dogovoru je predvidena lestvica, po kateri bi se povišali osebni dohodki glede nagibanje dohodka. Tako je predvideno, da bo dohodek porasel v prihodnjem letu v SR Sloveniji za 22 %, kar bi omogočalo porast osebnih dohodkov za 19 %. Pri nižjem porastu dohodka je predvideno procentualno manjše zaostajanje osebnih dohodkov tako, da do 12 odstotkov porasta dohodka rastejo sorazmerno tudi osebni dohodki. Pri večjem porastu dohodka pa bolj zaostajajo osebni dohodki. Tako je predviden najvišji možni porast osebnih dohodkov za 35 odstotkov, če je dohodek večji za 50 odstotkov. V osnutku dogovora je predvidena tudi možnost, da osebni dohodki bolj zaostajajo v panogah, kjer je povprečni osebni dohodek višji. Po razpravah o takem zaostajanju osebnih dohodkov smo preko poslovnega združenja predlagali, da bi ta predlog odpravili, ker ima gozdarstvo povprečno višje osebne dohodka od drugih panog v glavnem zaradi težjih delovnih razmer. Letos je spre- (Nadaljevanje na 122. strani) Novice iz TOZD Gozdarstvo Podturn Dne 6. oktobra so prišli k nam dr. Huebscher (predsednik invalidske komisije), dr. Pavlovič in dr. Kvasičeva (oba iz dispanzerja za medicino dela) ter socialna delavka Ivaneti-čeva. Spremljali so jih: naš socialni delavec tov. GerJi * vodja slplošne službe na GO Markovič in varnostni inžen. 'v tič. Na Pogorelcu smo jin. .1-kazali delo v gojitvenih delih z novo lahko motorno žago Stihi 020 AV in čistilko s cirkular-jem tipa Husquarna. Člani komisije so tudi sami poizkusili, kako se v čiščenju nasadov in košenic obneseta obe novi tehnični pridobitvi, kakšen napor predstavlja delo z njima, in ocenili možnost, da bi z njima delali invalidi III. kategorije. Mnenje je bilo v tem oziru pozitivno. V bodoče bodo nekdanji sekači, invalidi III. kategorije, brez skrbi za poslabšanje zdravstvenega stanja lahko delali z obema motorkama. Seveda pa je tudi tu potrebna menjava raznih opravil. Tako ne bo treba jemati za ta dela sekačev iz redne sečnje. Novi avtobus smo po planu investicij dobili zato, ker se dosedanji 42 sedežni zaradi velike dolžine pozimi, ko je bilo snega na pretek, ni obnesel. * V petek, 6. novembra, so končali z delom pri nas trije traktoristi iz- GG Varaždin (OOUR Mehanizacija), ki so nam z dvema timerjackoma priskočili na pomoč pri spravilu bukove in jelove hlodovine iz Roga. Po sklenjeni pogodbi so od 7. sept. do 6. novembra iz oddelka 61 v revirju Rog izvlekli na kamionsko cesto 1.509 m3 listavcev in 581 m3 iglavcev. Dogovorjena cena je znašala 560,00 din zm3, s tem da so bili pomočniki naši. Predračun je bil narejen na podlagi učinka 30 m3 v 8 urah in cene traktorja 1.850,00 din na uro. Na dveh timberjackih so se menjavali trije traktoristi. Naši po- močniki za pripenjanje hlodov so bili trije. Zaradi velike strmine in blata so bile delovne razmere zelo težke. Edino spra-vilno sredstvo je bil lahko le zgibni traktor. Če s pomočjo našega serviserja za timberjack tov. Černjaviča iz Gradišča pri Murski Soboti ne bi uspeli dobi ti teh traktorjev, s sečnjo in oddajo hlodovine v tem predelu Roga ne bi bilo nič. S sečnjo smo lahko pričeli šele po sklenjeni pogodbi. Naš timberjack je zaradi stalnih okvar v velikem zaostanku in nanj nismo mogli računati. Zanimivo je, da varaždinska traktorja nista imela nobenih zastojev zaradi okvar. Le enkrat je traktorist kar sam zamenjal bočni reduktor. Naj povem še to, da sta bila timberjacka tipa 360 in 380, torej nekoliko širša in močnejša kot naš in s polavtomatskim menjalnikom, kar je vse velika prednost. V septembru in oktobru je bilo torej pod vrhom Roga zelo živo. Padala so orjaška drevesa, grmele mine pri izdelavi vlak in ropotali traktorji. Vse naenkrat — prava norišnica. Skoraj ironija je, da se je takoj po odhodu vrlih Varaž-dincev vreme popravilo. Vlake so sedaj suhe, rahlo pomrznjene, skratka najugodnejše razmere za spravilo. Lani je v tem času bilo že pol metra snega. * Letošnje srečanje naših upokojencev je bilo že v četrtek, 19. novembra. Nekdanji sodelavci so se ob 10. uri zbrali pred upravo tozda, nato pa smo jih z novim avtobusom zapeljali najprej v Rog. Pokazali smo jim nekaj novih cest, delo s traktorjem IMT in timberjackom, nakladanje na kamion ter nasade. Popoldne je bil, kot je običaj, še zaključek pri „Henriku*1. Od šestinštiridesetih upokojencev se jih je srečanja udeležilo trideset in vsi šobili zelo zadovoljni. SLAVKO KLANČ1ČAR, dipl. ing. Letovanje delavcev v letu 1981 Naš šofer Pribanič je v petek 13. novembra prvič odšel v Rog po delavce z novim avtobusom TAM 130 A 8. Vozilo ima 33 + 1 sedež ter vgrajen radio. Zanj smo plačali 1.250.1 19 din. Škoda le, da so prtljažniki majhni in bo težavno prevažati motor-ke in orodje. Sedeže smo dodatno oblekli v preobleke iz skaja. (Nadaljevanje s 121. strani) jet tudi novi zakon o amortizaciji osnovnih sredstev, po katerem bomo v prihodnjem letu obračunavali amortizacijo po znatno višjih stopnjah kot letos. To bo vplivalo na nižji dohodek v prihodnjem letu v primerjavi z letošnjim. Zato je bilo predlagano, da te spremembe upoštevajo pri dokončnem sprejetju družbenega dogovora. Osebne dohodke na novo zaposlenih pripravnikov in invalidov v letu 1982 ne bodo upoštevali pri določanju meje osebnih dohodkov v prihodnjem letu. Izplačila iz sklada skupne porabe se lahko povečajo za 15 odstotkov. Regres za prehrano, ki se bo financiral iz sklada skupne porabe, bi znašal 750 din mesečno. Regres za delavce v proizvodnji, ki se financira iz materialnih stroškov, pa naj bi bil nekoliko večji. (Vodja fin. rač. službe:) MILAN DRAGIŠIČ.dipl. oec. Počitniški dom v Novigradu je bil odprt od 1. julija do 31. avgusta, prikolice v Zadru pa od 20. junija do 10. septembra. Trajanje bivanja v domuje bilo enako kot druga leta: v domu pet in deset dni, v prikolicah pa deset dni. Delavci delovne organizacije „Gorjanci” so se zaradi velikega števila prijav odločili za sedemdnevno bivanje. Zmogljivosti doma niso bile popolnoma izkoriščene, zato smo nezasedene sobe oddali tujim gostom. V večini primerov je bilo možno delavcem ustreči glede datuma letovanja v domu in prikolicah, kakor so si sami želeli. Pri razporeditvi smo upoštevali obveznosti družin do šoloobveznih otrok in rok koriščenja dopusta družinskega člana, če je ta zaposlen. Za delavce, ki delajo na sečnji lesa, pri nakladanju lesa ročno in z dvigali, pri ročnem in mehaniziranem spravilu, pri minerskih delih, strojniki in delavci pri gozdni gradbeni mehanizaciji, žagar-cirkularist, vozniki kamionov, delavci invalidi ter delavci samohranilci so imeli znižan prispevek za oskrbni dan po spodaj navedeni tabeli. Osebni dohodek Regres v odst. do 6000 73 6000 - 8000 64 8000- 10000 55 nad 1000 46 Delavci, ki niso zajeti v predhodnem odstavku in prejemajo OD nižji, od 5400 din, imajo regresiran oskrbni dan v višini Obračun regresa za TOZD in TOK: TA3ELA: REGRES TOZD in TOK 27 l 36 * 45 * 54 I Skupaj TOZD Novo mesto - 2 4 4 10 N Straža - 4 4 8 16 M Podturn - 2 2 13 17 črmožnjice - 1 - 7 8 " Črnomelj 1 1 4 5 11 N Gradnje - - - 8 8 M Vrtnarstvo - - - 3 3 TOK Novo mesto - - - 2 2 » Črnomelj - - - 2 2 II T rebnje - 1 6 8 15 DSSS - - - 17 17 Skupaj: 1 11 20 77 109 216 gostov . 75 gostov 291 gostov samo na hrani: 190 gostov V letu 1981 je v domu letovalo: a) delavci gozdnega gospodarstva: po 10 dni po 5 dni skupaj b) Delavci delovne organizacije Gorjanci po 7 dni tuji gostje: po 10 dni 25 gostov po 7 dni 6 gostov po 5 dni 15 gostov skupaj: 46 gostov c) V prikolicah je letovalo po deset dni 63 delavcev gozdnega gospodarstva in njihovih družinskih članov. Rekapitulacija: delavci GG v domu 291 gostov delavci GG v prikolicah 63 gostov delavci Gorjancev 190 gostov tuji gostje 46 gostov skupaj: 590 gostov / KOR I Ž Č E N J E PRIKOLIC 19 8 1 Tabela 3 Letovanje v prikolicah Člani dalovna Družinaki /skupnosti g lani Skupaj TOZD Novo Bivat o 2 6 8 " Straža 1 3 U " Podturn 1 3 U " Čraošnjica 3 3 6 " ČrnoaalJ u 6 10 " "Gradnja" \ 2 3 " "Vrtnarija" l 3 u TOK Novo naato 2 5 7 " ČrnoaalJ 1 3 U DSSS U 9 13 Skupaj: 20 *»3 63 \ Delavci "Gorjancev" na hrani v našem domu 2*»0.00 lUo .00 70.00 Otroci SkUDai I. ^akada 5 10 6 i 22 II. » 7 13 7 27 III. 3 12 3 18 IV. 6 12 5 2 25 V. " 6 6 26 VI. 5 15 U 2U VII. 5 13 7 25 VIII. " 7 12 U 23 v Skupaj: 101 U2 3 190 / N 0 v I a B A D 19 8 1 koriMsnJ« do«. Število delavcev in družinskih č1 anov Člani dalovna skunnoati Drvi ln skl Skupaj TOZD O • ■ O O 10 22 32 n Straž« 16 26 <•2 «1 Podturn 17 22 39 n Čraoinjiea 8 13 21 11 ČrnonalJ 11 18 29 n "Gradnja" 8 16 2/t 11 "Vrtnarija” 5 7 10 TO* Noto ■•sto 2 5 7 n ČrnoaalJ 2 k 6 11 Trabaja 15 20 35 DSSS 17 29 4Ć Skupaj 1 109 182 291 V____________________________J REKAPITULACIJA 8 1 domači tu.U oostievsa okuna) 00 10 dni 216 25 2Ul .. 5 M 75 15 90 Skupaj: 291 U 0 331 Gorjanci 7 dni 190 6 196 k8l us 527 Tudi vreme nam pomaga KAKO IZPOLNJUJEMO PLANSKE OBVEZE NA TOK GOZDARSTVO TREBNJE 64 odstotkov polne cene. Delavcem z OD, večjim od 5400 dinje bila cena za oskrbni dan znižana za 46 odstotkov. Tabela regres velja samo za počitniški dom v Novigradu. Regres za počitniške prikolice pa je že zajet v dnevnem plačilu prikolice. Pri usklajevanju dopustov v počitniških prikolicah je prišlo do raznih nesoglasij in vroče krvi. Nekateri člani delovne skupnosti ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da bi tudi drugi njihovi sodelavci radi letovali v prikolicah in daje nemogoče, da bi hodili tja vsako leto eni in isti. Težave so tudi pri koriščenju dopusta po dekadah. Večina se jih prijavi v tretji in četrti dekladi. Tudi letos so bile prikolice prazne od dvajsetega junija do prvega julija in od prvega do desetega septembra. Kampiranje in prostor za parkiranje avtomobila smo morali vseeno plačati, čeprav so bile prikolice prazne, kar nam seveda zvišuje ceno bivanja. Pred sezono je bil izvršen servis na prikolicah. Popravljeni so bili mehanizmi za odpiranje in zapiranje oken, razsvetljava in drugo. Tudi letos so bile prikolice precej poškodovane in so potrebne popravila. PETER GERŠIČ Ko je za nami devetmesečni obračun, nam je jasno, daje v preostalih mesecih do konca leta malo možnosti za spreminjanje rezultatov. Z veseljem lahko ugotovimo, da je letos jesen prelepa, in nadejamo se, da bo z zimo prav tako. Po slabi pomladi smo vso pozornost usmerili v uresničevanje načrta blagovne proizvodnje. Z nekaterimi dodatnimi ukrepi smo hoteli zmanjšati razkorak med načrtovanim in uresničenim. Po devetih mesecih se resno vprašamo, koliko smo v tem uspeli. Ugotovili smo, da smo kljub izboljšanju (opravljena gozdnogojitvena dela ter blagovna proizvodnja v družbenih in zasebnih gozdovih) še vedno v zaostanku, zato je svet TOK sprejel sklep, da bomo v sečnji, na žagi in na odpremi lesa delali vse proste sobote v oktobru in novembru. Ta ukrep naj bi pripomogel k povečanju sečnje v družbenih gozdovih in k zmanjšanju zaostanka blagov- ne proizvodnje v zasebnih gozdovih. Ko sproti spremljamo, koliko lesa smo posekali, z zadovoljstvom ugotavljamo, da zastavljene naloge uresničujemo. Sekajo gozdarji, gozdnogojitvena dela pa izvajamo z začasno zaposlenimi. Uspehi bi bili gotovo še boljši, če bi si vsi revirni vodje pokazali več iznajdljivosti in volje. Lahko zaključim, da vse ukrepe, ki smo jih sprejeli zato, da bi zmanjšali razlike med načrtom in uresničenjem, uspešno izvajamo. Tako smo že zmanjšali omenjeno razliko, ne bomo pa je uspeli povsem odpraviti. V blagovni proizvodnji bomo zaostali za planom za deset odstotkov. Ob težavah, ki smo jih imeli letos, se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj in kako drugo leto. Vemo, da začenjamo z načrtom, ki smo si ga naložili za leto 1985. Ta načrt pomeni močno povečanje v primeijavi z dosedanjimi dosežki. Naše prizadevanje in pripravljenost za doseganje plana bosta morala biti še močnejša, kot sta bila v drugi polovici letošnjega leta. Že do konca letošnjega leta moramo postoriti vse organizacijske in kadrovske predpriprave, da bodo cilji dosegljivi. Člani toka in zaposleni bomo najbolj zadovoljni, ko se bomo prepričali, da zmoremo v večji meri vplivati na proizvodnjo in s tem tudi na ustvaijeni dohodek. JOŽE FALKNER,dipl. ing. Med tistimi, ki so že dvajset let pri GG, je tudi Franc Šobar. (Foto: Alojz Puhan). Petdesetletniki v tozdu Crmošnjice - Avgust Križe seje rodil 28. decembra 1931, stanuje v Novi gori, zaposlen pa je v tozdu Gozdarstvo Crmošnjice kot kvalificiran delavec pri vzdrževanju cest, kadar je potrebno, pa opravlja tudi druga dela. Marljiv, vesten in vdan je, svoje delo opravlja z veseljem. Za delo in zvestobo gozdnemu go- PRVOMAJSKA NAGRADA DELA 1982 Do petega januarja 1982 imajo temeljne organizacije še čas, da na podlagi sklepov zborov delavcev, delavskih svetov ali družbenopolitičnih organizacij predlagajo kandidate za prvomajsko nagrado dela za leto 1982. Predlagani kandidati so lahko tisti, ki dosegajo izjemne delovne uspehe na družbenoplitičnem in proizvodnem področju in tako pripomorejo k oblikovanju socialističnih samoupravnih odnosov in napredku našega gospodarstva. Boris Marc (Foto: Alojz Puhan) spodarstvu je doslej že dobil dve priznanji ob deset in dvajsetletnici službovanja v gozdarstvu. - Stipe Lukič, rojen 24. aprila 1931, je doma iz Kraljevice pri Travniku. V tozdu Črmoš-njice je svojčas makljal celulozni les, nakladal les na tovornjake, zlagal drva, zadnje čase pa spravlja les s konji. Vsa različna dela vedno opravlja vestno in Umrli so za svobodo in dolžni smo jim zahvalo! Na Pogorelcu, v roških gozdovih, je spomenik 48 borkam in borcem, ki so umrli tu in v postojankah slovenske centralne vojne partizanske bolnice v Spodnjih in Zgornjih Laščah ter na Ajdovcu. (Imena bolnic so bila zaradi tajnosti izmišljena in ne pomenijo znanih vasi z enakimi imeni. Foto: J. P.) Stipe Lukič (Foto: Alojz Puhan) redno, vedno je pripravljen pomagati, kjer je najbolj potrebno. — Boris Marc je praznoval obletnico 3. avgusta 1981. Dela v Črmošnjicah, doma pa je iz Podturna. Od leta 1965 naprej je delal kot voznik pri spravilu lesa, zadnje čase pa je moral zaradi bolezni menjati delo; se- Avgust Križe (Foto: Alojz Puhan) daj kot cestar vzdržuje gozdne ceste. Letos je prejel ob dvajsetletnici dela pri GG priznanje in denarno nagrado. Vsem petdesetletnikom v imenu delavcev tozd Čarmošnji-ce prisrčno čestitam in jim želim zdra\ja in zadovoljstva tudi v prihodnjih letih! ALOJZ PUHAN Tone Murn iz tozda Transport in gradnje za volanom novega gredarja. (Foto: J. P.) Mate Dražetič in Pero Vuk o jevič sta vesela priznanj za desetletno delo. (Foto: Alojz Puhan). DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja ' delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1400 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.