PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 187 (14.017)
Trst, nedelja, 22. septembra 1991
Jugoslovanski obrambni minister Kadijevič napovedal odločilni napad na Hrvaško
Vojska prevzema oblast
Za obrambnega ministra Mesič tvorec »fašistične Hrvaške« in Markovič krivec zn razpad države Nova mirovna ponudba Tudjmana jugoslovanski vojski - Boji na kriznih področjih se nadaljujejo
V barju odprtih računov
DUŠAN UDOVIČ
Vsakega demokratično čutečega in civiliziranega našega človeka mora do dna duše boleti dejstvo, da se ta jugoslovanski Balkan v pogovorih ljudi komentira kot prizorišče vseh mogočih primitivnosti, začenši s tem, da ni sposoben držati besede o premirju, tudi ko je podpisano z ugledno mednarodno arbitražo. Ob tem je čedalje težje tvegati kakršnekoli napovedi, kaj vse se utegne v Jugoslaviji še zgoditi. Evropski skupnosti pa se večata strah in zadrega, potem ko z diplomatsko-poli-tično akcijo doslej ni uspela doseči ničesar. Nemoč mednarodnih političnih pritiskov in posredovanj je očitna in vnebovpijoča.
Pred dnevi smo bili slučajna priča naštevanju, kaj vse bi bilo teba narediti, da se v jugoslovanskem Prostoru kolikor toliko uredijo stvari. lzgledalo je nekako takole: Srbi ‘n Hrvatje naj bi takoj prenehali z medsebojnim uničevanjem; republike bi morale postati demokratične, suverene in neodvisne, nakar bi se morale znati dogovoriti za neko obliko sožitja, kar je nesporno v njihovem interesu. Vsaka republika je dolžna urediti položaj narodnosti, ki živijo v njenih mejah in to v Praksi, ne samo formalno. Srbi bi se ^nrali spraviti s Hrvati, Albanci, madžari, Romuni, Rusini in še kom. Y Bosni bi bilo treba zagotoviti sožitje med Muslimani, Srbi in Hrvati, na Hrvaškem pa bi morala srbska manjšina uživati spoštovanje in pravice, kar velja tudi za Italijane ^ Madžare. Makedonci naj bi uredili odnose z Albanci, da o sosedih Pe govorimo. Slovenija naj bi uve-‘lavila pravice Madžarov in Italija-p°v, glede slednjih pa bi bil potreben še dogovor s Hrvaško. In še bi Pbko naštevali probleme v tem barju neporavnanih računov.
Utopija ? Danes je gotovo samo :°' da smo spričo dogajanja odda-‘leni od še veliko skromnejše vizije. n vendar bo do sožitja in drugač-mh odnosov treba priti, pobirati jih bo treba iz blatnega dna, na katerega so zdrknili. Pozitivne izkušnje iz Preteklosti so, in teh ne gre kar Qko odpisati. Problem seveda ni sarno v sožitju narodnosti, a zatak-
se že ob vprašanju, koliko mod-
‘bf zrelih in doslednih politikov bi do treba, teh pa na jugoslovan-*em prizorišču danes ni mnogo. Prepogosto jih pogrešamo tudi j . nas, zakaj bi sicer bile vedno ezave pri uresničevanju pravic, ki Qm pritičejo. Ta hip se, recimo, «man bije bitka za slovenščino v ,<dutih krajevnih uprav, kar bi "ko Bila priložnost, da se do anjšine izkaže na novo obljublje-da °dpTtost- T°da še vedno prevla-o^ejo stara nasprotovanja in jP°rtunizmi. Poskuse špekulacij z ti ‘n Dalmacijo je bilo pričakovanji0* 50 na dlani tudi preizkušene ‘ode, da se skozi subtilno kam-Znn!° v tisku izkorišča emotivno 'k/bljemjst za italijanski živelj Uči i n meie- Kakšnega velikega nka doslej ni bilo, tudi po zaslu-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BEOGRAD, ZAGREB Jugoslovanski obrambni minister Veljko Kadijevič je včeraj pozno popoldne v bistvu napovedal vojno Hrvaški in tako še dodatno poslabšal že tako slab položaj. Kadijevič je namreč pred TV kamerami beograjske televizije izjavil, da se je jugoslovanska vojska odločila, da začne »z odločilno vojaško akcijo«, s katero naj bi deblokirali enote JA, ki so na Hrvaškem obkoljene v kasarnah, katerim pa so tudi odklopili elektriko in vodo.
Sama napoved napada z vsemi sredstvi niti ni tako nepričakovana, prvič doslej pa je Kadijevič neposredno napadel tudi svojega vrhovnega komandanta, predsednika zveznega predsedstva Stipeta Mesiča. Zanj je dejal, da je »eden od protagonistov uveljavitve fašističnega režima na Hrvaškem in zapriseženi sovražnik Jugoslavije, s svojim delovanjem pa ima za cilj masaker Srbov.« Po
Mesiču pa je napadel še ministrskega predsednika Markoviča, ki je zanj človek, »vseh propadlih odločitev v državi.«
S temi izjavami pa je Kadijevič v bistvu tudi prevzel oblast v svoje roke in s tem le potrdil že dolgo znano resnico, da zvezni organi nimajo nikakršnega vpliva na jugoslovansko vojsko, ki že dolgo deluje povsem avtonomno. Istočasno pa je vojska zdaj tudi povsem jasno povedala, da je to srbska vojska, kar pa tudi že dolgo ni bila nikakršna skrivnost, pa čeprav so vojaški vrhovi še pred kratkim vztrajno zatrjevali, da je vloga JA le v tem, da ločuje sprti strani in preprečuje mednacionalne spopade.
Napoved »odločilne vojaške akcije« proti Hrvaški je prišla v trenutku, ko so hrvaške sile v neenakovrednem boju proti zvezni voj-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po neuspehu haaške mirovne konference in zaostrovanju spopada na Hrvaškem
Svet Evrope priznava Slovenijo in Hrvaško Vse več držav zahteva sklicanje VS OZN
STRASBOURG, PARIŠ Prvič od začetka jugoslovanske krize z napadom na Slovenijo in umazano vojno generalov in Srbije proti Hrvaški je neka evropska inštitucija uradno zahtevala priznanje neodvisnosti za Slovenijo in Hrvaško. To je včeraj storil Svet Evrope, ki je s 63 glasovi za in 51 glasovi proti, »vsem državam članicam priporočil, naj priznajo jugoslovanske republike, ki so proglasile neodvisnost«.
Resolucijo »petindvajsetih« (vse zahodnoevropske države ter Turčija, Madžarska in Češkoslovaška) so podprli evropski demokristjani, liberalci in konservativci ter številni avstrijski in nemški socialdemokrati, proti pa je bila skoraj vsa ostala evropska levica. Kot je navedel predlagatelj resolucije, predstavnik avstrijske ljudske stranke Friederich Konig, bi priznanje obeh republik sprožilo »internacionalizacijo« krize in bi omogočilo Varnostnemu svetu OZN, da poseže v konflikt, ker še vedno preveč držav trdi, da je sedanji spopad »notranja jugoslovanska zadeva«. Svet Evrope je torej sprejel resolucijo o internacionalizaciji pod okriljem OZN, potem ko je Evropska skupnost
pokazala svojo kratkovidnost, predvsem pa po četrtkovem neuspehu haaške konference in jalovem razpravljanju v Zahodnoevropski uniji o umestnosti pošiljanja tamponskih enot. Že res, da Svet Evrope nima dejanske moči, a včerajšnja resolucija ima nedvomno svojo moralno težo, tako da bi se lahko končno kaka država ohrabrila in priznala Slovenijo in Hrvaško.
Po Kanadi pa je včeraj tudi Francija kot predsedujoča zahtevala izredno sklicanje Varnostnega sveta OZN, pobudo pa je nepričakovano podprla tudi Velika Britanija, ostale stalne članice temu ne nasprotujejo, medtem ko Kuba, Romunija, Indija in Ekvador vztrajajo pri stališču »neumešavanja v notranje jugoslovanske zadeve«.
Evropski neuspeh je nedvomno sprožil druge diplomatske pobude. Nemški zunanji minister Genscher je podprl opcijo OZN, a obenem zahteval gospodarske sankcije proti kršiteljem sporazuma o prekinitvi ognja v Jugoslaviji. Njegov belgijski kolega Mark Eyskens pa je jasno navedel, da bi morala mednarodna skupnost uvesti gospodarske sankcije proti Sr-
biji zaradi njene agresorske politike do Hrvaške. Prav tako jasna je bila avstrijska vlada, ki predlaga, da bi proti Srbiji uporabili podobno blokado kot proti Iraku pred zalivsko vojno.
Le italijanskemu ministru De Michelisu še ni povsem jasno, kaj se dogaja na tlu bivše Jugoslavije. Drugače si ne moremo razlagati, da je včeraj ponovno stopil v stik z Markovičem in Lončarjem, ki ne pomenita več nič, saj ju je s svojimi včerajšnjimi izjavami Kadijevič v bistvu odslovil. Še manj razumljivo pa je De Michelisovo prepričanje, da del Hrvatov namenoma hoče neuspeh mirovne konference, da bi dosegli mednarodno priznanje. Po mnenju šefa italijanske diplomacije se Hrvati motijo in tega na tak način ne bodo dosegli. De Miche-lis je tudi odločno branil dosedanje evropske pobude in poudaril, da OZN mora podpreti napore ES. »Če Evropski skupnosti ne uspe poslati tamponskih vojaških sil, to ne bo uspelo niti Združenim narodom«. Vse kar lahko stori OZN je prepričati sprte strani, da se mednarodna skupnost zavzema za mirno rešitev križe, je še ugotovil De Michelis.
Praznik slovenskega bančništva
TRST - Ob prisotnosti ministra za prevoze Carla Berninija, predstavnikov krajevnih oblasti, zastopnikov slovenskih organizacij in ustanov so včeraj uradno odprli prvo podružnico openske Hranilnice in posojilnice.
Odprtje podružnice na središčnem Trgu Liberta v Trstu je za opensko Hranilnico in za vso slovensko narodnostno skupnost pomemben dogodek, odraz in dokaz podjetnosti in prispevka, ki ga Slovenci daj emu širši skupnosti, v kateri živimo. Za opensko Hranilnico pa tudi izziv in obenem dokaz zaupanja v lastne sposobnosti in kakovost lastne ponudbe.
Na sliki (foto Magajna); predsednik HPO Milič z ministrom Berninijem v novi podružnici.
NA 4. STRANI
V tržaškem pristanišču finančni stražniki zaplenili 51 kilogramov heroina
NA 5 STRANI
General Inzerilli je bil že obtožen prikrivanja v preiskavi o Pet ovij ah
Bivšemu komandantu SISMI zdaj grozi še dodatna obtožba
BENETKE — Bivši komandant vrhovnega štaba vojaške tajne službe SISMI general Paolo Inzerilli, ki je bil pod obtožbo prikrivanja že vpleten v preiskavo o pokolu v Petovljah, bo morda obtožen tudi združevanja s ciljem tajnega političnega delovanja. Ta hipoteza je prišla na dan med včerajšnjim zaslišanjem generala Inzerillija v Benetkah, sporočil pa jo je goriški odvetnik Livio Bernot, ki je zaslišanju prisostvoval kot zastopnik civilne stranke.
Novo, hujšo obtožbo sta formulirala namestnika državnega pravdnika iz Benetk Gabrielle Ferrari in Rita Ugolini na osnovi domnevne nezakonitosti tajne organizacije Gladio, za katero je
bil Inzerilli odgovoren v letih od 1974 do 1986. O tem ali pa bo ta domneva tudi spremenjena v formalno obtožbo pa bo odločal sodnik Felice Casson. Če bo menil, da je osnovan sum o nezakonitosti organizacije Gladio, bo Casson po vsej verjetnosti vse podatke v zvezi s to zadevo posredoval rimskemu sodstvu, ki je za to teritorialno pristojno.
Hipoteza novega zločina se nanaša na nekatere člene kazenskega zakonika, ki govorijo o zločinih proti državi. Med temi je odvetnik Bernot posebej omenil člena 241, ki govori rušenju ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in enotnosti države, ter 288, ki pa govori o nedovoljenem rekrutiranju in oboroževanju v službi tuje države.
General Inzerilli o zaslišanju ni hotel dajati izjav, na novinarsko vprašanje glede preiskave o domnevnem obstoju oddelka »K«, ki naj bi bil znotraj tajnih služb zadolžen za nasilne akcije, pa je dejal, »da ne obstaja nikakršen oddelek "K", razlikovanje oddelkov s pomočjo črk pa je bilo v veljavi edino v KGB.« V zvezi s prvotno obtožbo sodelovanja pri prikrivanju dejstev pa velja povedati, da Inzerilli sodstvu ni posredoval nekaterih dokumentov o nekaterih osebah, za katere so sumili, da naj bi pripadali tajni organizaciji Gladio in bili tudi vpleteni v prikrivanje dokazov v preiskavi o pe-toveljskem pokolu.
Podtajnik Claudio Vitalone o Hrvaški in o nedotakljivosti osimskih meja
BENETKE — »Kontingent opazovalcev, ki ga je Evropska skupnost poslala v Jugoslavijo, bodo na predlog italijanske vlade občutno povečali na 1500 do 2000 mož. To pa ne bodo vojaške tamponske sile«, je včeraj poudaril podtajnik za zunanje zadeve sen. Claudio Vitalone, ki se je v Mestrah udeležil posveta »Hrvaška, naša soseda«.
»Zahtevali smo,« je dodal Vitalone, »da se ta kontingent zaščiti, saj se samo tako lahko zajamči rezultat misije kot pogoj za uresničitev premirja. Brez tega je haaška konferenca obsojena na popoln polom«. Podtajnik je navedel, da bo Zahodnoevropska unija (UEO) v prihodnjih dneh skušala rešiti operativna vprašanja vojaškega kontingenta s civilnimi nalogami, ki bo pomagal evropskim opazovalcem, katerim se bi lahko pridružili tudi poljski in češkoslovaški opazovalci. Priznanje Slovenije in Hrvaške pa po Vitalonejevem mnenju »ne more biti sredstvo za dosego nekega cilja, temveč rezultat pogajalskega procesa in sad najširšega sporazuma«.
Glede Osimskega sporazuma je Vitalone poudaril stališče vlade »o nedotakljivosti v njem določenih meja.«
Posveta, ki ga je organiziralo združenje Europa Koine, so se udeležili tudi sindikalisti, politiki in hrvaški intelektualci ter predstavniki italijanske manjšine iz Istre in Reke.
Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov, je med drugim predlagal mednarodni sporazum za zaščito italijanske manjšine, ki naj zajamči enake pravice manjšini tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
Da je Italija po desetletjih odkrila svojo manjšino, potrjuje tudi vest, da danes odpotuje v Istro delegacija italijanskega zunanjega ministrstva. Delegacija, ki jo vodi namestnik kabinetnega sveta za zunanje zadeve Alessandro Grafini, bo s predstavniki Unije Italijanov proučila pobude v korist italijanske manjšine.
• Vojska
ski in srbskim teroristom dosegle nekaj pomembnih uspehov in precej zamajale vrste JA. To je okrepilo zaupanje Hrvatov v svoje vodstvo, to zaupanje pa se je še okrepilo z imenovanjem Gojka Sušaka, ki velja za jastreba, za hrvaškega obrambnega ministra. Da se je Kadijevič odločil za uporabo vseh sredstev za zlom Hrvaške pa gre razloge najbrž iskati tudi v tem, da bo v zvezni vojski vse bolj čutiti pomanjkanje rekrutov, saj nekatere republike že nekaj časa ne pošiljajo več nabornikov v JA.
Ob novih grožnjah iz Beograda pa je hrvaški predsednik Tudjman ponovil svoj predlog Kadijeviču, naj bi končno le vzpostavili premirje. Tudjman vojski ponuja deblokado vojašnic danes do 12. ure, v zameno pa naj bi JA že včeraj do 19. ure ustavila vse vojaške akcije. Odgovora na ta predlog Tudjman nepoosredno ni dobil, posredno pa je bil Kadijevič povsem jasen: »Miru na Hrvaškem ne bo, dokler vojska ne bo vzpostavila reda!« Za kakšen red gre, pa je razvidno iz vsakodnevnega divjega bombardiranja civilnih objektov na skoraj celotnem hrvaškem ozemlju.
In v skaldu s tem »redom« je bil tudi včerajšnji dan na Hrvaškem
podoben prejšnjim. Na vseh kriznih žariščih so tudi včeraj potekali boji, najhuje pa je bilo v Dalmaciji, kjer so Zadar, Šibenik in Split ostali brez vode in elektrike, poleg tega pa so Šibenik in Split bombardirali iz zraka in z morja. Granate, mine in bombe so rušile in ubijale tudi drugod, v Zagrebu pa je približno ob 21. uri pa so začeli streljati iz največjih vojašnic v mestu.
V BiH še naprej poteka mobilizacija, prav tako v Srbiji, pri čemer pa velja povedati, da vsaj ponekod vsi niso pripravljeni nositi svojih glav na fronto velike Srbije. Tako je Slovenska tiskovna agencija poročala, da so rezervisti v Veliki Plani vrnili orožje in opremo ter odšli domov, v včerajšnji Borbi pa je navedeno, da je kompleten rezervni bataljon JA iz Šabca, ki so ga mobilizirali v nedeljo, odklonil odhod na fronto.
• V barju
gi italijanskega zunanjega ministra, ki se je od vsakršnih apetitov, izraženih v tem smislu, jasno ogradil. Želeti je, da bi naletel na ugoden odziv tudi njegov poziv predsedniku vlade, naj pohiti z zaščitnim zakonom za našo skupnost, kajti nedvomno drži ugoto-
vitev, da je Italija lahko mnogo uspešnejša in moralno upravičena zahtevati zaščito Italijanov v Istri, če je sposobna pomesti pred svojim pragom. Ne po načelu recipročnosti, ki se v tej razpravi tu pa tam zopet pojavlja, ampak po doslednem uresničevanju demokratičnih pravil in mednarodnih obveznosti.
Pasti iz preteklosti pa so v naših krajih še vedno nastavljene in utegnejo povzročiti v odnosih še veliko škode. Zaplombiranim glavam je očitno zaman dopovedovati, da se z vprašanji sožitja še zlasti v teh časih ne gre poigravati. Računati je treba s tem, da jeznoriti nostalgiki za vsakršen razgovor o sožitju ne morejo priti v poštev. Po lastni izbiri. Ti bodo, vsemu navljub, še naprej ponujali svoje recepte, vsak na svoj način, pa naj bo to nikoli identificirani dežurni mazač partizanskih spomenikov, ali pa direktor tržaškega tednika. Medvedjo uslugo navsezadnje delajo le sebi, čeprav se tega ne zavedajo. Mimogrede: zgodi se, da k zdravi pameti tudi ne prispeva gost iz Slovenije, ki je pred kakimi desetimi dnevi ožji zamejski družbi, sicer v dobri veri predlagal, naj Slovenci že enkrat naredimo spravo s fašisti. Naivno—butalski predlog, ob katerem so se prisotni nemo spogledali...
Nepokorni generali so ostali brez gospodarja
Slovenija je začela odštevati. Po 7. oktobru, ko se izteče brionski moratorij, bo spet nadaljevala z osamosvajanjem. Tokrat bodo na vrsti predvsem gospodarski in monetarni ukrepi. Republika namreč ekonomsko peša, inflacija spet vrtoglavo raste. Toda vsa njena gospodarska in politična dejanja bodo še vedno močno pod vplivom dogajanj v razpadajočem jugoslovanskem prostoru. Mnoga podjetja se pritožujejo, da ne morejo več redno delati, ker so prekinjene prometne povezave z jugovzhodom, od tam pa so dobivala surovine. O poslovnih stikih se še pogovoriti ne morejo več, saj so prekinjene tudi telefonske zveze. Povsem nepredvidljiv pa je tudi razplet vojaških spopadov na Hrvaškem, ki se postopno širijo tudi v Bosno in Hercegovino. Zapletlo se je tudi pri odhodu poslednjih vojakov zvezne armade iz Slovenije, saj ne morejo čez Hrvaško, ki je v popolni notranji blokadi.
Slovenski politiki se sicer tr-dujo, da bi republiko čimbolj odmaknili od spopadov in negotovosti v jugoslovanskem prostoru, toda dejstva, da le dobrih sto kilometrov od Ljubljane divja vojna, ne morejo spremeniti. Je pa to prava vojna, ki zelo hitro spreminja svoj obraz. Na zveznih tankih se že pojavljajo srbske zastave, ki tudi simbolično spro-čajo, da bo nekoč zvezna vojska skušala zasesti čimveč hrvaškega ozemlja. Srbski politiki na Hrvaškem pa seveda trdijo, da je velik del Hrvaške poseljen s Srbi, ki bodo živeli v eni državi.
Pretiravanja pri tem nimajo ni-kakšrnih meja. Celo Vukovar, značilno hrvaško mesto, naj bi bilo po trditvah srbskih upornikov zvečine naseljeno s Srbi, kar seveda ne drži. Toda proglasili so ga za glavno mesto ene izmed srbskih pokrajin na sedanjem hrvaškem ozemlju in zdaj pač zbirajo argumente za svojo politiko. Podobno je v Bosni in Hercegovini, kjer Srbi ustanavljajo svoje avtonomne pokrajine, ki naj bi pripadale zmanjšani Jugoslaviji ali Veliki Srbiji, ena, med njimi morda tudi Črni gori, saj meji neposredno nanjo in je nekoč že bila del te male republike.
Pri tem pa je treba zares poudariti besedo morda. Črnogorsko vodstvo namreč ni več tako trdno privrženo »moderni federaciji«, kakršno zagovarja Srbija. Pripravljeno se je pogovarjati tudi o ohlapnejših povezavah, čeprav še vedno ne tako očitno kot Makedonija. Njen predsednik Kiro Gligorov, vse doslej zagovornik konfederacije, je namreč med obiskom v Bonnu izjavil, da je na jugoslovanskih tleh mogoča samo še ohlapna gospodarska skupnost republik, vse drugo je zamujeno. Tako postaja Srbija čedalje bolj osamljena, z njo je samo še nekdanja zvezna vojska.
Manevrski prostor armade je še dodatno zožil predsednik zvezne vlade Ante Markovič, ko je zahteval, naj obrambni minister Veljko Kadijevič in njegov namestnik Stane Brovet neudo-ma odstopita. Na prvi pogled je to videti dramatično, vendar je vmes nekaj nelogičnosti, ki zmanjšujejo pomen Markovičeve zahteve. Ministre namreč imenuje in razrešuje zvezna skupščina.
Te pa ni več, ker Hrvati in Slovenci že nekaj časa ne sodelujejo pri njenem delu, podobno pa bodo očitno ravnali Makedonci in vsaj del poslancev iz Bosne in Hercegovine. To pa pomeni, da bosta obrambni minister in njegov namestnik še vedno na svojih funkcijah, kajti če bi se sestala okrnjena zvezna skupščina, ju ne bi razrešila, saj v njej prevladuje srbski lobi.
Vse kaže, da se je Ante Markovič s svojo zahtevo le distanciral od ravnanj zvezne armade v Hrvaški, kar je tudi javno povedal, pri tem pa dodal, da vojska kuje zarote, oborožuje Srbe, skrivaj kupuje v Sovjetski zvezi orožje, helikopterje in letala. Verjetno poskuša Ante Markovič na takšen način reševati svojo politično kožo, vendar prvi odmevi opozarjajo, da se je tega lotil prepozno. S svojo odločitvijo bo kvečjemu pospešil kaos v jugoslovanskem prostoru.
Republike bodo zdaj najbrž pretehtale, ali je to dobro za njihovo politiko, predvsem pa bodo ukrepale pri obrambnih zadevah. Še posebej bo to najbrž veljalo za Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška skuša omrtvičiti zvezne vojašnice ter pregnati srbske in nekoč zvezne enote, ki so operativno zasedle njena ozemlja. Bosna in Hercegovina mobilizira rezervno policijo, hrvaško in muslimansko prebivalstvo pa postavlja barikade, da se doslej zvezne enote, sestavljene predvsem iz srbskih in črnogorskih rezervistov, ne bi mogle premikati po njenem ozemlju.
Slovenija je že v precejšnji meri zunaj teh dogajanj. Zato tudi poteze Anteja Markoviča ne morejo bistveno vplivati na njena ravnanja. Že doslej je bil Ante Markovič moteč faktor pri slovenskem osamosvajanju, saj je dolgo ohranjal in negoval vtis, kot da je Jugoslavijo še mogoče rešiti v njeni dosedanji obliki, pri čemer mu je verjela predvsem tujina. Ko je predsednik jugoslovanske vlade izgubil še povezave z vojsko, ta pa je bila njegovo poslednje oporišče, je praktično že ob vso moč. Njega praktično ni več; vojska je skoraj že povsem srbska, zvezni uradi se praznijo ali pa delajo v prazno.
Takšne razmere bodo bržkone olajšale slovensko osamosvajanje, čeprav še vedno obstaja določeno tveganje, saj ni tako zelo nemogoče, da ne bi v vodstvu zvezne vojske prišlo do prevrata, zlasti ker tudi zvezno predsedstvo ne deluje več. Pučisti pa navadno niso demokrati. Zato je treba biti kar naprej na preži. Vendar je le malo možnosti za takšen razplet. Prej bi bilo mogoče napovedati, da bo Srbija ob podpori nekoč zvezne armade sebe proglasila za naslednico Jugolavije, ki bo še dolgo v vojni za tiste dele hrvaškega ozemlja, na katerih živijo tudi Srbi. Slovenija pa bo v takšnem primeru poslednji obrambni pas Evrope pred krvavim nemirnim Balkanom. Tudi takšne napovedi pa lahko bistveno spremeni Evropa, če se bo odločila, da pošlje na Balkan intervencijske ali mirovne čete. Vse je še odprto, nejasno in negotovo, vendar ne za dolgo.
BOŽO KOVAČ
SOGZ01/3
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI ZDRUŽENI V BANČNI SEKCIJI SDGZ
ČESTITAJO HRANILNICI IN POSOJILNICI
OPČINE
OB OTVORITVI NOVE PODRUŽNICE V TRSTU IN JI ŽELIJO NADALJNJIH POSLOVNIH USPEHOV
,5$®% KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA šs&m in POSOJILNICA V SOVODNJAH
52F
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
eOkb
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
33 Kmečka banka 3	Gorica
pismo uredništvu
Cernu kolona oklepnikov po naših vaseh
Menda je minilo že kar trideset let, odkar je po kraških vaseh zadnjikrat peljala tako dolga kolona oklepnikov. Takrat smo, otroci, tekli na cesto in z radovednostjo opazovali velike goseničarje, ki so se v koloni premikali, zdaj gor, zdaj dol. Seveda v teh desetletjih je tudi kdaj pa kdaj skozi naše vasi peljala vojaška kolona, vendar ni vzbujala posebnega vtisa. Bilo je pač nekaj rutinskega, nepomembnega in nevezanega na politično dogajanje, ampak samo na organizacijska vprašanja italijanske vojske.
Včeraj zjutraj pa ni bilo tako. Dolga kolona oklepnikov, ki je iz Sesljana skozi kraške vasi krenila proti Opčinam, sicer brez oborožitve, je pač proizvod italijanske politike do Jugoslavije in še zlasti do Slovenije in Hrvaške. Proizvod nedoslednosti in neodločnosti, kako naj sicer drugače razlagamo dejstvo, da je še v petek italijanski zunanji minister z njemu prirojeno elastičnostjo poudarjal, da ni pogojev za vojaške mirovne sile na ozemlju Jugoslavije, včeraj pa smo se znašli takorekoč s tanki pred pragom. Proizvod groženj, na katere je italijanska politika sedaj že pozabila, a se jih mi dobro spominjamo: groženj iz dni napada na Slovenijo, ko so v Rimu zagotavljali, da bo morebitni napad jugoslovanske armade zadosten razlog za takojšnje priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Groženj, ki se izvajajo tudi s kopičenjem čet na meji.
Danes je to kopičenje nerazumljivo. Ne samo, da je taka pripravljenost na morebitni mirovni vojaški poseg na meji med Hrvaško in Srbbijo neoportuna, saj menda oklepniki ne bodo prevozili kar na gosenicah teh nekaj sto kilometrov: obstajajo tudi prikolice in železnica za tako dolge prevoze. Ne samo, da je v tem trenutku ostran meje težko najti potencialnega agresorja (med slovenskimi miličniki ga menda ne bomo iskali!)- Ampak tudi jugoslovanska armada je oddaljena od meje več kot 200 kilometrov, torej dvakrat več od številnih italijanskih enot v Furlaniji, s še dodatno razliko v Furlaniji, da je italijanska vojska lahko v vsakem trenutku v dveh urah na meji, jugoslovanska armada pa bi morala prečkati slovensko ozemlje, kar bi seveda ne šlo kar tako.
Ostajata še dve možni razlagi: Prva, teoretična, da se Italija pri-Pfavlja na vojaško agresijo, v kar ni človek težko vej el. Edina stvarna razlaga torej je, da gre ponovno za grožnjo, kakršnih smo Slovenci. v tej vojni slišali na pretek: nalija želi demonstrativno prika-zati javnosti, da je- v stanju pripravljenosti, in kaj je boljše od tega, da zapelješ z goseničarji skozi vasi (in ne po lepi ravni avtocesti), da pokažeš ljudem, da si Prisoten, da zaustaviš promet ter z ropotom in tresljaji zvabiš prebivalce na okna: »Tu smo, pripravljeni na vse!,« ropotajo tanki.
Vse to sodi v normalno politiko. Nobenega začudenja, torej. Vendar pozor. Že v zadnjih junijskih dneh je jugoslovanska armada za-Sedla mejo z utemeljitvijo, da ob-staja nevarnost napada na Jugos-avijo. Tanki na italijanski strani laeje, ne skriti v vojašnicah, am-Pak demonstrativno prikazani Prebivalstvu in torej javnosti, bi ahko bili nevaren alibi za srbske Senerale, ki z besedami še vedno erjamejo v Jugoslavijo, čeprav v Jih bije srbsko srce. Zato ne mo-?m° soglašati s tem, da italijanska vojska v tem kočljivem tre-utku na tak način razkazuje svo-1° moč. In, ker poznamo italij an-0 diplomacijo in ne moremo er]eti, da državni aparati med se-J ukrepajo nepovezano, nas ta s^va v tem trenutku resno zabijajo. Predvsem zato, ker želi-t °' da bi na tej meji ne bilo več ' nkov. Ne na eni strani, pa tudi na drugi ne.
BOJAN BREZIGAR
Pobudo so predstavili včeraj v Vidmu
Karavana mirovnikov od Trsta do Skopja
VIDEM - Koordinacijski odbor fantov, ki iz moralnih razlogov nočejo obleči vojaške suknje, in Charitas iz videmske pokrajine sta včeraj v furlanskem glavnem mestu predstavili pobudo Karavana miru. Na novinarski konferenci, ki so jo priredili pod šotorom v središču Vidma, so povedali, da bo v tem času okoli 400 ljudi iz vse'Evrope v karavani šlo od Trsta do Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Dubrovnika in Skopja in pozvala k pomiritvi v Jugoslaviji.
Karavano organizira Helsinki Citizien's Assembly, udeležili pa se je bodo Španci, Nizozemci, Francozi, Avstrijci, Nemci Čehoslovaki, mad-žari, Bolgari, Turki in Italijani. V jugoslovanskih mestih so predvidena srečanja s krajevnimi predstavniki oblasti.
mo, s katerim se je ponudil za upravljanje morebitnih taborišč za begunce. Poleg tega pa so fantje pripravljeni oblikovati nenasilno skupino, ki naj bi bila v spremstvo in pomoč karavani.
Poleg tega pa so začeli tudi z zbiranjem podpisov s peticijo za mir, ki bo nato izročena karavani.
Koordinacijski odbor oporečnikov je ob tej priložnosti poslal pred-liku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adrianu Biasuttiju pis-
Solidarnostni odbor mu je namenil večino zbranih sredstev
Humanitarno delo in potrebe zdravilišča na Debelem rtiču
VIŠJI POKLICNI ŠOLSKI ZAVOD
A
genAs
TVOJA ŠOLA ZA:
•	FRIZERSTVO
•	ESTETIKO
•	MASAŽO
•	NEGO OBRAZA
•	MANIKERSTVO in PEDIKERSTVO
•	ZLATARSTVO
•	MODNO KREATORSTVO
•	SHIATZU - UMFODRENAŽA - PLANTARNA REFLEKSOLOGIJA
Kot smo poročali pred nekaj dnevi, je Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji sklenil, da s 30. septembrom konča zbiranje sredstev za pomoč Sloveniji. Po posvetovanju s predstavniki Rdečega križa Slovenije je Solidarnostni odbor sklenil, da nameni dober del sredstev, ki so bila že zbrana in še bodo v tem tednu, Mladinskemu zdravilišču in okrevališču na Debelem rtiču, ostali denar pa ublažitvi neposredne vojne škode, ki sta jo utrpela bolnica v Ormožu in zdravstveni dom v Gornji Radgoni. Sredstva, ki so bila zbrana na Goriškem, pa so bila že izročena Rdečemu križu Slovenije in slovenski Charitas.
Mladinsko zdravilišče in okrevališče na Debelem rtiču je zgradil Rdeči križ Slovenije za zdravljenje, okrevanje in letovanje socialno in zdravstveno šibkih otrok, poleg njih pa v zdravilišču redno letujejo in se zdravijo tudi invalidni otroci, otroci z razvojnimi motnjami in duševno zaostali otroci. V zdravilišču gostijo predvsem otroke iz Slovenije, pa tudi od drugod, nedavno tega otroke iz Černobila, pred nekaj leti pa beneške otroke, ki so sodelovali na Mladi briezi.
Začetek zdravilišča sega v leto 1956, ko je bilo pridobljeno zemljišče in so se začela urejevalna dela ter gradnja komunalnih naprav. Po sprejetju zazidalnega načrta, leta 1958 je bilo v dobrih petih letih zgrajenih pet paviljonov in centralna kuhinja, šesti paviljon pa je bil zgrajen leta 1976.
Zdravilišče danes razpolaga z 800 ležišči, ki so nameščena v šestih paviljonih, s centralno kuhinjo z možnostjo priprave 1.000 obrokov hkrati, kotlovnico, pralnico, šivalnico in skladiščnimi prostori. Razen tega je v zdravilišču pet stavb z delavnicami za vzdrževalna dela in sobami za namestitev sezonskih delavcev in sodelavcev. Vse to je zgrajeno na 7 ha zemljišča, ki je v celoti urejeno kot park. Zdravilišče razpolaga z lastnim kopališčem ter nogometnim in košarkarskim igriščem.
hnega števila poslanih otrok odprto sedem mesecev v letu, v tem času pa gostuje skupno od osem do devet tisoč otrok.
Tako kot je bilo potrebno ves kompleks zgraditi, ga je sedaj nujno vzdrževati. Samo za okvirno ilustracijo naj navedemo, da znaša koristna površina stavb približno 7.000 kvadratnih metrov s 5.000 kvadratnimi metri streh. Nadalje je okoli 5.000 metrov zidane obale in pomolov, 1.700 metrov primarne kanalizacije, 850 metrov primarnega vodovoda itd. Večina zgradb in inštalacij je bila zgrajenih pet 25 leti, kar pomeni, da so potrebe po obnovi in vzdrževanju zelo velike. Enako velika pa je tudi potreba po zamenjavi osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena predvsem ob začetku ustanovitve zdravilišča.
O dolgoročnem programu nadalnjega razvoja zdravilišča je sklepala Skupščina Rdečega križa Slovenije. Ob upoštevanju finančne in prostorske možnosti razvo-
Zdravilišče je sposobno delovati e leto, vendar je zaradi premaj-
ja je bilo sklenjeno, naj se zdravilišče ne širi, da pa je treba vlagati napore predvsem v izboljšanje sedanjega standarda bivanja otrok v zdravilišču. Prizadevanja naj bi šla predvsem v smeri obnove in vzdrževanja stavb, komunalnih inštalacij in opreme. V skladu s tem sta se vodstvo Rdečega križa Slovenije in vodstvo zdravilišča trudila, da zbereta kar največ sredstev za kritje stroškov obnove zdravilišča. Zaradi humanitarne naravnanosti cene oskrbnega dne v zdravilišču niso nikoli zajemale tudi stroškov za vzdrževanje in nadalnje urejanje kompleksa. Ta denar je bilo treba zbrati predvsem med članstvom Rdečega križa Slovenije in darovalci, ki so iz svojih humanitranih nagibov zbirali in darovali denar za zdravilišče. V preteklih letih je bilo zbranega precej denarja in opravljenih veliko del iz programa obnove, vendar sredstev ni bilo nikoli toliko, da bi lahko opravili vsa dela in nabeve, ki jih je vodstvo sproti planiralo kot najnujnejše.
Tako je vodstvo lani planiralo nekatera dela in nabave, ki pa jih ni uspelo uresničiti, ker ni imelo za to denarja.
Glede na važnost potreb je vrstni red izvedbe del in nabav sledeč:
-	nabava parno-konvekcijske peči za potrebe centralne kuhinje;
-	nabava kombija za prevoz otrok;
-	izgradnja in nabava etažne centralne kurjave z nabavo peči za letni paviljon 3;
-	obnova inventarja, aparatur in naprav za ambulato zdraviliškega oddelka ter prenova opreme manjšega laboratorija;
-	nabava računalnika in programov za recepcij sko in ostalo delo zdraviliškega oddelka;
-	obnova podov v bolniških oddelkih.
Del tega bo mogoče opraviti s sredstvi, ki bodo zbrana s solidarnostno akcijo Pomoč Sloveniji. Denar bo Solidarnostni odbor prve dni oktobra predan Rdečemu križu Slovenije. Do tedaj pa sprejema prispevke na tekočih računih, ki so bili že večkrat objavljeni.
TRST - Ul. Battisti 17 - Tel. (040) 370909
VIDEM - Ul. Pulesi 4 (vogal. Ul. Mercato Vecchio) - Tel. (0432) 297238 PORDENON - Ul. Torricella 2 (stran. Ul. Cavallotti) - Tel. (0432) 522434
#».*.»1^
_IDC GASTRONOMSKI >«-/ KERMESSE 991
t^t
CCIAA
Degustacija jedi v tržaških in okoliških restavracijah
SEPTEMBER
26. Č	Gostilna »1’Ambasciata iTAbruzzo«
	Ul. Furlani 6 - Tel. 395050
28. S	Restavracija »Tenda Rossa«
	Obalna cesta 172 - Tel. 224214
30. P	Restavracija »AH Arciduca« Čampore 46 - Milje - Tel. 271131
v		V
OKTOBER	
r	X Gostilna »Risorta«
IT	Obala De Amicis 1/a
	Milje - Tel. 271219
3. Č	Restavracija »Primo«
	Ul. S. Caterina 9 - Tel. 634398
4. P	Gostilna »Trieste Mia«
	Trg Benco 3 - Tei 631231
5. S	Restavracija »Allo Squero
	Drev. Miramare 42- Tei 410884
8.1	Restavracija »Galleria Fabris«
	Trg Dalmazia 4 - tel. 364564
Restavracija -Al Bragozzo«
9. S
Obala N. Saurb 22 - Tel. 303001
10. č
Gostilna »Ai Tre Archi«
Ul. Gatteri 10- Tet. 730497
11. P
Gostilna »Leban«
Ul. Gruden 53- Tel. 226129
14. P
Gostilna »Cantine sociali
Obala N. Sauro 18 - Tel. 300689
16. S
Bolfet »Da Mario«
Ul. Torrebianca 41 - Tel. 639324
17. Č
Restavracija »Locanda Mario«
Draga 2 - Dolina - Tel. 228173
18. P
Restavracija »Al Granzo«
Trg Venezia 7 - TeI. 306788
23. S
Gostilna »ai Fiori«
Trg Hortis 7 - Tel. 300683
24. Č
Restavracija »Baia degli Uscocchi«
Ribiško naselje 162 Devin - Tel. 208191
Zastopnik za TRST in GORICO POLTOVORNJAKOV
novi model NGR 35 z motorjem 75 KM in 103 KM
Italijanski tovornjaki, ki trdo delajo
EROS
Ob prisotnosti ministra Berninija uradno odprli sedež nove podružnice
H PO tudi v središču mesta
Obisk ministra Bodrata v Trstu
Naša pokrajina nujno zahteva izredne ukrepe
Za opensko Hranilnico in posojilnico, za slovensko gospodarstvo v Italiji in za vso narodnostno skupnost je bil včerajšnji dan praznik, kot je vselej praznik, ko član skupnosti - posameznik, organizacija, ustanova -doseže viden rezultat. In odprtje prve podružnice HPO v mestnem središču je nedvomno viden dosežek. O pomenu včerajšnjega odprtja pa je pričalo tudi število predstavnikov krajevnih oblasti, gostov iz Slovenije, zastopnikov slovenskih zamejskih organizacij in ustanov in izvoljenih predstavnikov, ki so se z ministrom za prevoze Carlom Ber-ninijem na čelu udeležili otvoritvene slovesnosti. Nove prostore pa je blagoslovil tržaški škof msgr. Bellomi.
Z novo podružnico, kot je poudaril predsednik HPO Pavel Milič, bo openska Hranilnica zadostila povpraševanju svojih klientov, obenem pa bo tudi razširila svoj delokrog. Za uspešno delo računa predvsem na dejstvo, da je v povezavi z mrežo italijanskih hranilnic sposobna nuditi vse bančne storitve, obenem pa tudi tisto domačnost in prijateljski odnos, ki je postalo geslo in poslovna značilnost hranilnic. In ob sodelovanju zavarovalnice Assimoco, ki je odprla svoje generalno zastopstvo v Trstu v prostorih podružnice, bo HPO nudila še dodatne zavarovalne storitve.
Odprtje novih okenc v mestnem središču predstavlja za HPO nedvomno izziv, obenem pa je tudi odraz zaupanja v lastne sile in v kakovost lastne ponudbe. To tembolj v tem trenutku, ko se posledice krize v Jugoslaviji močno občutijo tudi v tržaškem gospodarstvu.
K tej misli so se povrnili vsi, ki so dopoldne pozdravili. Generalni direktor zavarovalnice Assimoco Preti, tržaški župan Richet-ti, predsednik pokrajine Crozzo-li, predsednik deželne zveze hranilnic Verzegnassi, deželni odbornik za delo Cruder, predsednik italijanskega združenja hranilnic Della Fabbrica.
. V posegih predstavnikov krajevnih oblasti pa je prišel do izraza tudi različen odnos do slovenske narodnostne skupnosti. Tako je na primer odbornik Cru-
der povsem prezrl to plat današnjega praznika, medtem ko se je župan Richetti nekoliko sramežljivo skril za ugotovitev, da se z odpiranjem podružnice periferija približuje središču mesta z zanimivo izmenjavo izkušenj. Gre za izziv, ki ga mesto potrebuje in ki ni samo gospodarskega, pač pa tudi kulturnega značaja.
Predsednik pokrajine Crozzoli je bil veliko bolj jasen, saj je poudaril, da je podružnica odraz ne samo neke gospodarske, pač pa tudi jezikovne stvarnosti. Z odprtjem okenc se začenja tudi tvorno sodelovanje za vse, ki so sposobni sodelovati. Še najbolj
neposreden je bil s tega vidika škof Bellomi, ki .je dejal, da bo blagoslov sicer v italijanščini, da bi vsi razumeli, vendar ni mogoče pozabiti človeških in kulturnih korenin, iz katerih je zrasla Hranilnica. Zato je pred blagoslovom zmolil Oče naš v slovenščini, prisotne Italijane pa pozval, naj molijo v italijanščini. »Vsak v svojem jeziku« je pomenljivo dodal škof Bellomi.
Otvoritveno slovesnost je zaključil minister Bernini, ki je tudi prestrigel slavnostni trak. Minister je ugotovil, da je odprtje podružnice dejanje zaupanja. Pri tem se je navezal na jugoslo-
vansko stvarnost in zagotovil, da italijanska vlada napenja vse sile za pomiritev. Priložnost pa je Bernini izkoristil tudi zato, da je polemično ošvrknil tiste člane vlade, ki so zavrli sprejemanje ukrepa za pomoč srednji in mali industriji in obljubil, da se bo bo zavzel, da bi bil ukrep čimprej sprejet.
Po odprtju so se vsi udeleženci nato zbrali na krajši družabnosti v hotelu Jolly. (vt)
Na slikah (foto Magajna): minister Bernini ter množica udeležencev otvoritvene svečanosti na trgu Liberta.
V Nabrežini razprava o občinskem statutu Razhajanja v vrstah večinskega zavezništva
Devinsko-nabrežinski občinski svet bo jutri zvečer pričel razpravo o statutu, ki ga je treba po zakonu odobriti do srede prihodnjega meseca. Soočanje bo verjetno precej napeto in to predvsem zaradi razhajanj o slovenščini, ki razdvajajo večinsko koalicijo KD-SSk-PSI. Odprta so namreč še vprašanja dvojezičnega poslovanja občinskega tajnika in občanovega pravobranilca, demokristjani pa so v zadnjih dneh postavili tudi problem dvojezičnih cestnih tabel in smerokazov v naseljih, kjer so prebivalci italijanske
narodnosti v večini. Občinska seja se bo pričela ob 20. uri. Svetovalci imajo poleg statuta na dnevnem redu tudi celo vrsto upravnih zadev, med drugim pravilnik za uporabo prvega nadstropja Bridarjeve hiše v Devinu.
Statut morajo odobriti še v zgoniški, repentabrski in tržaški občini ter tudi na Pokrajini. Največ težav je na Občini Trst in na Pokrajini, kjer je predmet spora slovenščina. Tržaški občinski svet bo vzel v pretres statut na seji, ki je sklicana za 7. oktober.
Tragičen potek razkroja Jugoslavije bo imel zelo hude posledice predvsem za tržaško gospodarstvo, a tudi za celotno deželno stvarnost. Trst torej znova kliče na pomoč rimsko vlado, ki je poverila ministru za industrijo Bodratu nalogo, da prisluhne težavam in pritožbam tukajšnjega gospodarskega sektorja ter da na osnovi tega nakaže vsaj nekatere možnosti za ublažitev posledic te krize, ki se obeta huda. Minister, ki je imel včeraj celo vrsto sestankov in razgovorov s politiki, gospodarstveniki in upravitelji, je nakazal troje poti: vsestransko izvajanje zakona o obmejnih območij, odobritev davčnih in nekaterih drugih olajšav za trgovski sektor in takojšnjo obnovitev odloka za neobdavčeni bencin.
Nekateri členi zakona za obmejna področja še niso stopili v veljavo, deloma zato, ker vlada še ni odobrila vseh izvršilnih norm, deloma pa tudi zaradi težav in vetov, ki prihajajo iz Evropske skupnosti. Bodrato se je obvezal, da bo Rim čimprej odpravil vse te ovire, glede neobdavčenega bencina pa je obljubil, da bodo tozadevni odlok odobrili pred njegovim zapadom, to se pravi pred koncem leta.
O težki ekonomski situaciji, ki se obeta našemu mestu, je na včerajšnji letni skupščini pokrajinskega Združenja za trgovino in turizem (Confcommercio) spregovoril tudi predsednik Dežele Biasutti. Pozval je državno vlado, da v najkrajšem času poskrbi za celovito izvajanje zakona za obmejna območja. »Ne bomo šli v Rim po miloščino, ampak zahtevat nujne ukrepe, ki bodo omogočili, da bomo lahko vsaj delno kljubovali tej težki mednarodni situaciji«, je še rekel Biasutti. Dodal je, da obstaja velika nevarnost, da se bosta Slovenija in Hrvaška —tudi na gospodarskem področju— dokončno obrnili na nemško stvarnost, kar bi seveda imelo negativne posledice za Italijo in zlasti za našo deželo. Predsednik je tako »med vrsticami« znova izkoristil priložnost za očitek rimski diplomaciji, ki po njegovem zelo slabo ocenjuje razvoj dogajanj v nekdanji Jugoslaviji.
7 E. Fermi E. Fermi | 11 Jezikovni licej I,?
URADNO PRIZNAN
Sedež državnih izpitov, uradno priznan od Ministrstva za šolstvo, 17.5.1976.
— I Tehnični zavod
P I RAČUNOVODJA IN TRGOVSKI IZVEDENEC Z UPRAVNO USMERITVIJO -2u M URADNO PRIZNAN

Sedež državnih izpitov, uradno priznanih vseh pet razredov (D.M. 2.5.87/17.5.88).
Nadoknadenje izgubljenih let
ZNANSTVENI - KLASIČNI LICEJ
Tehnični zavod za RAČUNOVODJE
Tehnični zavod za GEOMETRE
UČITELJIŠČE
TRST - ULICA LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL 307440-307416 - URNIK 8.30-13 • 16-19.3°
V Ricmanjih z glasbeno šolo začetek nove godbene sezone
Jutri in v torek
V Nabrežini srečanji o glasbeni šob godbe
Nabrežinska godba na pihala prireja jutri, 23. t. m„ in v torek, 24. t. m., ob 18.30, na svojem sedežu na nabrežinskem trgu, srečanje s starši otrok, ki nameravajo obiskovati glasbeno šolo godbe. Godbeniki si želijo, da bi čim več novih muzikantov pristopilo v njihove vrste. Lansko šolsko leto je glasbene tečaje godbe, ki jih vodita Sergio Gratton ter Davide Sinigoi, obiskovalo trinajst učencev.
Godbeno društvo Nabrežina sodi med najdejavnejše in najuspešnejše organizacije na zahodnem Krasu. V godbi sodeluje več kot štirideset glasbenikov. Pred kratkim, in sicer 7. in 8. septembra, so obiskali svoje kolege iz kraja Boretto pri Reggio Emiliji. Tu so nabrežinski godbeniki imeli nadvse uspešen koncert, kateremu sta prisluhnila, poleg županje iz Boretta, še devinsko-nabrežinski župan Caldi in odbornik Mitja Terčon. Srečanje je sad sodelovanja godbe z vsedržavno zvezo godb ANBIMA, ki jo je v Borettu zastopal njen deželni predsednik Ermano Gergolet.
Na pobudo sekcije DSL za Opčine in Bane bo v petek srečanje z evropskim parlamentarcem Giorgiom Rossettijem na temo »Jugoslovanska kriza iz evropskega vidika: posledice za Trst«. Srečanje bo v razstavni dvorani Openske hranilnice v Ul. del Ricreatorio 2 z začetkom ob 20.30.
Z novo sezono ricmanjska glasbena šola odpira vrata gojencem že 13. leto po vrsti. V tem obdobju so profesorji in mentorji te šole posvetili nemalo ur glasbeni vzgoji predvsem članov ricmanjske Godbe na pihala, pobuda je namreč nastala iz prvenstvene potrebe po izobraževanju godcev, ki vadijo in nastopajo v enem izmed najboljših zamejskih pihalnih orkestrov. Z leti je glasbena šola v Ricmanjih pridobivala vedno več značilnosti prave vzgojne pobude, razširila je krog pedagogov in obogatila ponudbo predmetov in glasbil, katerim je posvečen tedenski pouk v prostorih ricmanjske Babne hiše.
Šola že več let deluje po razredih za posamezna glasbila oz. skupine glasbil. V letošnjem šolskem letu bodo tako poučevali Flavio Sgubin (trobila), Luka Grego (rog), Marino Marsič (klarinet in saksofon), Fulvio Racini (flavto), Fabio Perez Tedesco (tolkala), Cristiana Spadaro (teorija in solfeggio) ter Claudio Pri-betti, ki bo vodil že 4. letnik vokalno-instrumentalnega tečaja po Orff-Kodalyjevi metodi za najmlajše.
Letošnja novost pa je nekakšno poenotenje delovnega programa za vse razrede, saj bodo pedagogi sledili (vsaj okvirno) smernicam slovenskega republiškega programa za glasbene
šole. Nov je tudi lik koordinatorja: šolo bo tako vodil Dario Pobega, pobudnik Zveze pihalnih orkestrov Slovenije, pedagog na koprski glasbeni šoli, sicer dirigent Mladinskega pihalnega orkestra v Kopru in Godbe na pi" hala iz Divače.
Ob zgoraj omenjenih profesorjih bo Pobega - tudi kot novi dirigent ricmanjske godbe na pihala - spregovoril na jutrišnjem prvem informativnem srečanju, ki bo v prostorih Babne hiše z začetkom ob 18.30. Odbor godbe vabi na to srečanje ne samo vse že vpisane gojence in ostale člane godbe, temveč tudi vse, ki bi radi neposredno zvedeli kaj več o godbeniki dejavnosti, posameznih glasbilih in sploh o glasbeni šoli.
Že naslednji teden se bo na šoli začel reden pouk, ob tem Pa so na vrsti tudi vaje ricmanjske godbe na pihala. Sicer je bil za nekatere godbenike letošnji poletni premor nekoliko krajši-skupina petih članov orkestra se je namreč konec avgusta udeležila 13. tabora pihalnih orkestre Slovenije, ki je bil na Debele rtiču, s tečaji za dirigente, za i9 ranje v komornih zasedbah 1 orkestru. Ricmanjska godba J ^ bila tako - tokrat kot edina s tos tran meje - že tretjič prisotna n tem poletnem izobraževalo izpopolnjevalnem seminarju, ga prireja Zveza pihalnih orke trov Slovenije, (dam)
Včeraj drugo mednarodno delovno srečanje za Stalno konferenco državljanov Alpe-Jadrana
Mednarodno stkana mreža stikov in izmenjav osnova za razvoj in ovrednotenje civilne družbe
Med včerajšnjim zasedanjem v Dijaškem domu	(foto Magajna)
Z včerajšnjim drugim mednarodnim srečanjem, ki je bilo v Dijaškem domu, je bil storjen pomemben korak na poti k ustanovitvi Stalne konference državljanov Alpe-Jadrana. V časovnem razmahu nekaj mesecev - prvo tovrstno srečanje je namreč bilo preteklega junija, prav tako v Trstu - so se torej spet sešli predstavniki organizacij, združenj in gibanj civilne družbe tistih dežel, republik in držav, ki so del skupnosti Alpe-Jadran. Pobuda je sad večmesečnega skupnega razmišljanja, dogovarjanja in vzpostavljanja osnovnih sodelovanjskih vezi, ki je ob včerajšnji priložnosti doživela še dodatno, »otipljivejšo« razsežnost z oblikovanjem štirih delovnih skupin: le-te bodo odslej stalno delovale vse do prihodnje pomladi, ko bo na vrsti ustanovna skupščina Stalne konference državljanov Alpe-Jadrana. Vsebinsko jedro je razvoj in priznanje samostojnosti civilne družbe, in sicer skupnosti državljanov, posameznikov in organizacij, ki se ne istovetijo z institucionalnimi vrhovi, predstavljajo pa pomemben subjekt, ki še nima pravice do poseganja pri mednarodnih »uradnih« procesih.
Poleg predsednika ARCI Giam-piera Rasimellija in podpredsednika ACLI Franca Passuella, so se včerajšnjega zasedanja udeležili podpredsednica deželnega sveta FJK Augusta De Piero Barbina, deželni predstavniki ARCI, ACLI, ZJ5KD, Združenja za mir, UISP (Športnega združenja), M O VI (Gibanja za voluntariat), AGESCI (skavtske organizacije), UDI-ZŽI in naravovarstvenikov; številni so bili predstavniki združenj iz Veneta in Lombardije, iz Slovenije, s Hrvatske, iz Avstrije, tokrat pa je
bil edini vzhodnoevropski predstavnik iz Romunije.
Poglavitni cilj včerajšnjega delovnega zasedanja je bilo utrjevanje že obstoječih sodelovanjskih vezi, vzpostavljanje novih in postavljanje prvih temeljev za bodoče skupne pobude na različnih interesnih krogih civilne družbe. V tem smislu so naj izrazitejši dosežek štiri delovne skupine (za pravice državljanstva, za spodbujanje stikov in izmenjav na kulturnem, vzgojnem, športnem in turističnem področju, za mirovniške pobude, za ovrednotenje t.i. zasebno-družbenih vlog). To je pravzaprav najpomembnejša faza, ki bo predstavljala dejansko osnovo za nadaljnjo ustanovitev Stalne konference državljanov Alpe-Jadrana: namen pobudnikov (ARCI, ACLI, ZSKD in Združenje za mir) je tudi dosega pravnega priznanja te skupščine, ki naj bi tako postala
ena izmed interesnih komisij v okviru delovne skupnost dežel Alpe-Jadrana.
Številni in zanimivi so bili tudi posegi oziroma pričevanja posameznih udeležencev, glede na bistvene programske značilnosti te mednarodne pobude (zavzemanje za pravice državljana, za kulturo miru in solidarnosti) so bili v središču pozornosti dramatični dogodki v Hrvatski. Med drugim je bil pomenljiv poseg Barbine, ki je zelo negativno ocenila stanje prostočasnih dejavnosti v naši deželi, v kateri je še vedno najvplivnejši glas tradicionalnih, s političnimi krogi tesno vezanih organizacij.
Posebno pozornost pa je izzval prof. Antonio Papisca, načelnik komisije za človeške pravice v Helsinški skupščini državljanov, ravnatelj Študijskega in vzgojnega centra o človeških pravicah in pravicah narodov na Univerzi v
Padovi. Ugledni gost je predlagal ustanovitev vseevropskega parlamenta, v katerem naj bi bili poleg evropske dvanajsterice še predstavniki drugih nacionalnih enot, gibanj in združenj, ki se vključujejo v mednarodno civilno družbo. V okviru KVSE naj bi delovala posebna komisija za pravice manjšin. Prof. Papisca je tudi opozoril, kako je načelo samoodločbe narodov le priznano, ni pa takega mednarodnega telesa, ki bi to pravico dejansko ščitilo. Odločno pa se je zavzel za čim bolj učinkovito internacionalizacijo jugoslovanskega vprašanja. Že čez nekaj dni bo prišlo do prve mednarodne mirovne pobude: kot sta med drugim poudarila Rasimelli in Passu-ello, so se predlogu za mirovni pohod po jugoslovanskem ozemlju že odzvale številne delegacije iz Evrope. Kolona avtobusov (skoraj 400 vpisanih) bo krenila prihodnjo sredo zjutraj iz Trsta, jutri pa bodo pobudo na tiskovni konferenci tudi uradno predstavili.
DAMIANA OTA
Pomoč Hrvatom
Slovenska Vincencij eva konferenca v Trstu nam je sporočila, da se je že lepo število naših ljudi odzvalo pozivu, naj prispevajo pomoč za otroke in begunce na Hrvaškem. Jutri bo predala prvi milijon lir tržaški Caritas, ki sredstva nato posreduje prizadetim. Vendar pa so potrebe iz dneva v dan večje, o čemur pričajo tudi neposredni pozivi, ki jih je Vincencije-va konferenca prejela s prizadetega področja. Zato še naprej poziva k velikodušni pomoči. Vincencije-va konferenca zbira denarne prispevke tudi v trgovini Fortunato v ulici Paganini v Trstu.
Jutri na Trgu Unita
Razstava
Edinosti
Družbeno politično društvo Edinost v posebni tiskovni noti sporoča, da bo jutri na Trgu Unita pred občinsko palačo na ogled razstava dokumentov, na katerih temelji pravica pripadnikov slovenske manjšine do rabe slovenskega jezika v odnosih u upravnimi in sodnimi oblastmi. Vsi zainteresirani si bodo razstavo lahko ogledali med 17. in 19. uro.
Gre za rastavo, ki je bila v prvi oziroma drugi ponedeljek tega meseca že na ogled, vsekakor pa jo bodo člani društva Edinost še postavili 30. septembra ter 7. in 14. oktobra, kje pa bodo nakdnadno sporočili.
Kot je naglašeno v tiskovni noti, je niz razstav del prizadevanja dre-užbeno-političnega društva Edinost, da bi pokrajinski in občinski statuti pravilno obravnavali vprašanje rabe slovenskega jezika v odnosih pripadnikov slovenske manjšini z občinskimi in pokrajinsko upravo ter znotraj teh uprav.
■ Združenje Italija-SZ obvešča, da je še možen vpis na brezplačne tečaje ruščine, madžarščine, češčine in kitajščine. Jutri pa se začenja intenzivni tečaj ruskega jezika. Združenje med drugim obvešča, da bodo razpisali tečaj ruščine tudi v Gorici, in sicer pri Večnamenskem centru (informacije po tel. št. 81843). Tajništvo Združenja je v Ul. Genova 23, odprto je vssak dan od 17. do 20. ure, ob sobotah pa med 10. in 12. uro, tel. 363880.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Romana Mahniča
Žalujoča žena Zalka in hči Milena
Lakotišče, 22. septembra 1991
Finančni stražniki zaplenili za 50 milijard heroina na turškem tovornjaku v pristanišču
Finančnim stražnikom tržaške legije je uspelo zadati nov hud udarec mednarodni mreži razpečevalcev mamil. V tržaškem pristanišču so predsinočnjim zaplenili 51 kilogramov heroina vrste brown sugar, katerega vrednost bi Ua tržišču na drobno znašala kar 50 milijard lir. »Gre za drugo najdejo zaplembo mamil v vseh ča-sih na našem območju,« je včeraj ^idno zadovoljen povedal na tiskovni konferenci poveljnik tržaš-legije polkovnik Vincenzo Tri-Podi. »Zasluga zanjo pa gre izključno intuiciji ter strokovnosti ln Potrpežljivosti naših agentov,« le Ponosno pristavil.
Zaplenjeni heroin je bil pakiran Z st° zavojčkih oziroma hlebčkih, k°t jim pravijo. Skrit je bil v dvoj-P1 steni na zadnji strani kabine urškega tovornjaka, ki se je v tr-^aško pristanišče pripeljal v petek večer na krovu turškega trajekta ^urhanettin. Ladja je priplula na rajansko nabrežje v Novem pri-unišču iz turškega pristanišča Is-■ lr' na njej pa je bilo še 55 drugih anionov. Finančni stražniki so u, kot običajno, skrbno pregleda-
li, pa čeprav so v glavnem vsi bili vrste TIR, t. j. potovali so po mednarodno dogovorjenem režimu, ki predvideva, da se carinjenje opravi na izhodiščni in na ciljni točki, ne pa na vmesnih mejnih prehodih.
Tako je potoval tudi tovornjak, na katerem so bila mamila. Zanimivo je, da jih niso izvohali v ta namen izurjeni psi. Očitno so bila dobro skrita. Toda agentje niso odnehali in njihova intuicija se je izkazala za pravilno. Ko so s sumljivo debele zadnje stene kabine turškega tovornjaka, ki je prevažal tkanine, odvili večjo kovinsko ploščo, so našli hlebčke heroina razvrščene kot knjige na polici.
To se je zgodilo okrog 21. ure, se pravi približno takrat, ko se je na bližnjem Trgu Unita začel televizijski Spektakel »Tržaška zrcala«. Na turški trajekt so takoj prišle okrepitve in višji čini. Ladjo so z novimi močmi še temeljiteje pregledali, da bi preverili, ali slučajno gre za še večjo pošiljko. Seveda pa so nemudoma aretirali voznika turškega kamiona, ki je tudi sam turški državljan, ter ga
po pregledih in zaslišanju izročili tržaškim sodnim oblastem. Zdaj sedi v koronejskem zaporu, preiskave pa je prevzel namestnik državnega pravdnika De Nicolo.
»Preglede v pristanišču smo dodatno poostrili po izbruhu vojne na Hrvaškem,« je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil polkovnik Tripodi. »Na dlani je, da so oboroženi spopadi prekinili tudi kopenske poti, po katerih običajno prihajajo mamila iz Turčije in drugih bližnjevzhodnih držav v Trst. Prav zaradi tega smo pričakovali, da bodo mednarodni prekupčevalci preusmerili svoje smrtonosno blago po morju. Očitno smo pravilno sklepali. Podčrtati moram, da nas o pošiljki 51 kilogramov heroina ni nihče podtalno obvestil.«
Polkovnik Tripodi je pristavil, da ne razpolagajo z zaneslivejširni podatki o tem, kam je bil heroin namenjen, kakor tudi ne o njegovem izvoru. Po vsem sodeč je šlo za pošiljko tako imenovane »turške mafije«, kot pravijo mednarodni zlikovski organizaciji, ki ji načeljujejo turški hudodelci. Tri-
podi je tudi omenil, da je petkova zaplemba druga največja v zgodovini tržaške legije finančnih stražnikov, katere delokrog poleg tržaške zajema tudi goriško pokrajino. Rekord so zabeležili letos spomladi, ko so pri Fernetičih zaplenili 56 kilogramov heroina. Od začetka tega leta je legija skupno zaplenila okrog 160 kilogramov te vrste mamil.
Na slikah (foto Križmančič):
levo turški tovornjak; desno finančni stražniki razkazujejo zaplenjena mamila med tiskovno konferenco.
Tragedija v Križu
V trenutku obupa si je v Križu vzel v življenje 81- letni domačin Doro Cotič. Vest je boleče odjeknila v vasi, kjer so v zadnjih letih zabeležili tragično verigo samomorov. Gre v glavnem za tragedije samote, vzroke katerih pa je treba verjetno iskati tudi v vaškem okolju, ki je v zadnjih letih doživelo velike družbene spremembe.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Radeta Zaccarie
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Settimu, dr. Tencetu in gospodu župniku.
SVOJCI
Križ, 22. septembra 1991
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega
Claudia Leuza
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njegov spomin
SVOJCI
Trebče, 22. semptembra 1991
23. 9. 1989	23. 9. 1991
Savo Spacal
Pred dvema letoma si nas zapustil. Bolečina ostane.
Vsi tvoji dragi
Trst, 22. septembra 1991
TPPZ »P. Tomažič«
izreka globoko sožalje članu Sergiju Piščancu ob težki izgubi očeta Danita.
Na sporedu slovenski avtorji tega stoletja
Pihalni kvintet RTV Slovenije jutri v evangeličanski cerkvi
V okviru koncertnega cikla »Trieste Prima« - mednarodnih srečanj s sodobno glasbo, bo jutri zvečer ob 20.30 nastopil v evan-geličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili Pihalni kvintet RTV Slovenije. Komorni ansambel, ki je v Trstu že koncertiral za abonma Glasbene matice januarja 1986 v Kulturnem domu, sestavljajo Jože Pogačnik (flavta), Božo Rogelja (oboa), Alojz Zupan (klarinet), Jože Falout (rog) in Jože Banič (fagot). Vsi so diplomirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se potem izpopolnjevali pri slovitih pedagogih v Parizu. Vsi prihajajo iz vrst Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, kot Kvintet pa so se formirali leta 1958. Za svojo dejavnost, solistično in komorno, so prejeli številna priznanja in nagrade. Uvrščajo se med najboljše tovrstne komorne ansamble na svetu. Gostovali so že na Danskem, v Angliji, Nemčiji, Italiji, Španiji, ZDA, Romuniji in v Indiji. Mnogi slovenski skladatelji in tudi drugi so mu namenili vrsto del, ki so z njimi doživela prvo izbvedbo. Njihov repertoar
obsega dela vseh časov in stilov, posebej pa se posvečajo izvajanju sodobne glasbe. Na jutrišnjem koncertu v evangeličansko luteranski cerkvi bodo imeli na sporedu izključno slovenske avtorje tega stoletja. V prvem delu Lucijana Marijo Škerjanca in Slavka Osterca, v drugem pa sodobne avtorje Uroša Kreka, Pavla Mihelčiča in Iva Petriča. Mihelčičeva skladba Team in Krekova Koncer-tnantne epizode bosta tokrat doživeli prvo izvedbo v Italiji.
Za svoje uspehe je Pihalni kvintet RTV Slovenija dobil leta 1976 nagrado Zlati Orfej za najboljšo izvedbo domačega dela,-leta 1983 nagrado Prešernovega sklada ter nagrado na natečaju za radiofonske posnetke v Ohdi-ru. Kvintet je posnel tudi več plošč.
Na jutrišnji dogodek posebej opozarjamo, saj bo predstavljal prvovrstni glasbeni užitek za vse, posebej še za ljubitelje sodobne glasbe.	j, R.
Na sliki (foto Magajna): Pihalni kvintet TRV Slovenije.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
BALETNA ŠOLA
Nova sezona baletne šole prične v sredo, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
4. oktobra odpre v gradu vile GEIRINGER v Trstu
ŠOLA
ZA MLADE GLASBENIKE
(La scuola per giovani musicisti) Umetniško vodstvo I. Coretti F. Pasini in B. Zanettovich
Šola nudi sledeče tečaje:
tečaj za spoznavanje glasbe ♦ tečaj violine ♦ tečaj klavirja ♦ tečaj harfe ♦ pevska dejavnost in komplementarni predmeti
Vpis na tečaje je možem že s 4. letom starosti
Vpisovanja in informacijev tajništvu v ulici valdirivo 19 - Tel. 631334/5
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor Danes, 22. t. m., ob 18. uri bo v cerkvi na Repentabru na sporedu drugi koncert ciklusa Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na Repentabru. JACO-BUS GALLUS bo izvajal "Missa super mixolydium".
Glasbeni september Jutri, 23. t. m. , ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert organista WOL-FGANGA DALLA VECCHIE.
V Palasportu pri Čarboli bo 14. ok-tobraob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
VERDI - Festival TRIESTE PRIMA Jutri, 23. t. m., ob 20.30 bo v Luteranski cekrvi - Largo Panfili koncert PIHALNEGA KVINTETA RTV SLOVENIJE. Na sporedu skladbe slovenskih skladateljev.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II muro di gorama, r. Marco Risi.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Scappatella con il morto, i. Kristle Alley.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 I ragazzi degli anni 50.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Tartarug-he Ninja 2-11 segreto di Ooze.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 New Jack City, r. M. Van Peebles, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Fuoco as-sassino, i. K. Russell, R. De Niro.
MIGNON - 16.30, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. J. Poster.
EDEN - 15.30, 22.10 Pretty anal, porn.,
□ □
CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi,
r-i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli, i. M. Gibson, G. Close.
ALCIONE - 17.30, 22.00 II marito della parrucchiera, r. P. Leconte, i. A. Galie-na, J. Rochefort.
RADIO - 15.30, 21.30 Le donne di Man-dingo, porn., i. Moana Pozzi, Ciccioli-na, □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
Godbeno društvo Nabrežina prireja glasbeno šolo za otroke, ki bi radi igrali v godbi. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v Nabrežini jutri, 23. in v torek, 24. t. m., od 18.30 do 19.30.
Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj obveša, da bo jutri, 23. t. m., ob
18.30	bo potekal v Babni hiši informativni sestanek s profesorji glasbene šole in glasbenim pedagogom prof. Dariom Pobege.
Dekliški pevski zbor »I. Gruden« iz
Nabrežine vabi nove pevke na prvo vajo, ki bo v sredo, 25.t.m. ob 20. uri v Nabrežini v prostorih Glasbene matice.
Sklad »M. Čuk« obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289.
Skupina animatork v sklopu ZSKD prireja intezivni gledališki tečaj na temo »Telo in gib« namenjen članom amaterskih gledaliških skupin, animatorjem, ljubiteljem gledališke umetnosti in kulturnim delavcem. Tečaj, ki ga bo vodila Susan Petri, bo v dneh L, 2., 3., 8„ 9. in 10 oktobra 1991, od 20.30 do 22. ure v Gregorčičevi dvorani, ul. s. Francesco 20/11. nadstropje. Informacije in prijave do 30. t.m. na ZSKD ul. s. Francesco 20 v Trstu Tel. 635626 ob uradnih urah.
vabi na
____________Country žur____________
_____________ s skupino____________
PLAVA TRAVA TMOmm
v nedeljo, 29. septembra 1991 v diskoteki EUFORIA CLUB v DEVINU od 20. ure dalje
Vabila s popustom (5.000 lir) lahko dobite v GOSTILNI SILVESTER v Nabrežini in v BARU SKD TABOR na Opčinah.
POHITITE!
-novo
i^cebeno mdrugo
Pred kratkim so srečno slavili svojo 80. letnico zaslužni borci NOB
STANISLAV RENKO ARMIDO UKMAR in VOJKO BOGATEČ
Še obilo zdravja jim želijo vsi bivši borci sotovariši VZPI-ANPI Trst
Draga MAJDA!
Jutri boš praznovala 50. rojstni dan. Iz srca ti želimo vse najboljše. Da ostaneš zdrava in vesela ti želi mama, sin Andrea in teta Julka.
RAFAEL KOCIJAN
se zahvaljuje srodnikom in prijateljem za voščila, cvetje in darila ob njegovi 80 letnici.
Srčna hvala vsem, ki so mi čestitali ob življenskem jubileju.
ARMIDO UKMAR
čestitke
Včeraj je praznovala rojstni dan MIRA OTA iz Doline. Vse najboljše, zdravja in še mnogo let ji želijo mož Ignacij, sinova Davorin in Radovan, hčeri Damjana in Milojka ter mama Josipa.
Jutri praznuje na Padričah Vida Grgič svoj rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja ji iz srca želijo vaščani.
Danes si bosta pri Korošcih obljubila večno zvestobo LIVIA in GIUSEPPE. Naj bo njuna življenska pot dolga in srečna. To jima voščijo pevci zbora Jadran.
Danes slaviš draga mama rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in veselja to so želje nas vseh, ki te imamo radi. Manuel pa ti pošilja zvrhan koš poljubčkov.
Družino Vande, Pepija in Martina Semolič iz Jamelj je razveselil prihod malih MATEJE, MARTINE in IVANA. Srečni družini iskreno čestitamo, trojčkom pa želimo mnogo sreče v življenju. Vaščani iz Prečnika.
Jutri, 23. t.m. praznuje naša draga sestra in teta VIDA GRGIČ 70. rojstni dan. Iz srca ji čestitamo in da bi dočakala še mnogo takih dni ji želijo Milka, Klavdij in Angelo z družino.
Dariji in Ivanu se je pridružila MATEJA. Staršema iskrene čestitke, Mateji pa želijo mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva družine Marc, Žerjal, Posse-ga in Marsetti.
izleti
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 29. septembra izlet v Caorle pri Benetkah. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vpisovanje in dodatne informacije: tel. 327124.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica
(nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1
ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
VODOPIVEC
Zgonik 50/A Tel. 229122
gledališča
Gledališče ROSSETTI Jutri, 23. t. m., ob 11. uri bo v Hotelu Savoia (dvorana Imperatore) tiskovna konferenca ob predstavitvi nove gledališke sezone 1991/92. Od torka 24. t. m. dalje bo vpisovanje novih in potrjevava-nje starih abonmajev.
mali oglasi
311 EDI I1II0BILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
DAJEM V NAJEM trgovino jestvin sadja, zelenjave ter trafiko. Tel. 229157 ali 229527.
OSEBNI RAČUNALNIK Machintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM fiat 126, prevoženih 65.000 km. Tel. 228637 od 19. do 20. ure.
ZAPOSLITEV dobita takoj izkušena kuharica ali kuhar, ter prijazna natakarica v znani gostilni na Krasu. Ponudbe pod šifro »izkušen in prijazen« poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst.
ŽIVINOZDRAVNIK dr. Egon Malalan obvešča, da poleg stare telefonske številke 212068 je na razpolago klientom tel. štev. prenosnega telefona 0337538703.
BLIZU UL. RAFFINERIA (trg Garibaldi) v Trstu se je izgubil 10 let star psiček, temnorjave barve z belo liso na prsih, šepa na zadnjo nogo in sliši na ime Roky. Informacije na tel. 829963 v popoldanskih urah.
ŽIVINOZDRAVNIK dr. E. Malalan
obvešča, da poleg stare telefonske številke
212068 je na razpolago strankam telefonska številka
prenosnega telefona 0337538703
PRODAM 4 nožno mehansko dvigalo za mehanično delavnico, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Telefon 200115 ob uri obedov.
PRODAM knjigi »Fizika 1 in 2« Rudija Kladnika za znanstveni licej po polovični ceni. Telefonirati zjutraj 305430 ali 567751.
VAJENCA išče pekarna v Sesljanu. Telefon 299147 ali 299236.
PRODAM Mini maifair, letnik 1986, v dobrem stanju. Telefonirati od 19. ure dalje 51795.
DEKLE s prakso sprejme otroke v varstvo. Telefon 910142.
MEDICINSKA sestra z možem nudi pomoč pri hišnih opravilih, na vrtu, negi starejših oseb, čuvanju otrok v Trstu in okolici. Telfon 003866/51326 po 20. uri.
DIPLOMIRANA vzgojiteljica s specializacijo za delo s prizadetimi otroki išče primerno zaposlitev. Telefon 232250.
PRODAM skoraj nov 600 literski sod iz nerjavečega jekla. Telefon 569357.
PRIJAZNA univerzitetna študenta iščeta primerno stanovanje na Opčinah ali v Trstu. Pokličite ob uri kosila ali zvečer na št. 0481/82779 ali 040/731016.
DIPLOMIRANI inženir kemijske tehno-ligije slovenske narodnosti išče zaposlitev na področju analize kemije. Aktivno obvladam angleški, delno italijanski in francoski jezik. Nudi tudi slovensko — angleške prevode. Telefon 040—815291 po 20. uri. 25 LETNO DEKLE iz Ljubljane, brez obveznosti nudi varstvo otroka na domu. Telfon 003861—211684 ali 340468.
TEČAJI ZA ZAČETNIKE
z brezplačno uporabo materiala
tel. 364582
od 9. do 12.30 in od 16. do 19.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 22. septembra 1991
MAVRICIJ
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob
18.05	in zatone ob 5.11.
Jutri, PONEDELJEK, 23. septembra 1991
PATERNU
PLIMOVANJE DANES: ob 3.17 najnižja -45 cm, ob 9.39 najvišja 47 cm, ob
15.49	najnižja -38 cm, ob 21.41 naj višja 36 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.41 najnižja -46 cm, ob 9.59 najvišja 52 cm, ob 16.15 najnižja -46 cm, ob 22.12 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1017,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Lovriha, Mic-hele Delvecchio, Isabel Bossi, Andro Per-tot, Franco Bertazzoli, Valentina Giaco-mello, Lorenzo Stokel.
UMRLI SO: 76-letna Elsa Artuso, 81-letni Marino Corincich, 96-letna Bianca Mucha, 75-letna Božena Hartman, 86-let-na Caterina Predonzan, 84-letna Erminia Pousche, 92-letna Giulia Vesnaver, 91-letni Antonio Visintin, 76-letni Antonio Bussani.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 22. septembra 1991
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
Od ponedeljka, 23.,
do nedelje, 29. septembra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 -Milje jtel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospe-dale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - te ■ 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 77b • predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				80
BARI	81	55	88	75	
CAGLIARI	26	75	82	84	32 84
FIRENCE	42	89	32	25	
GENOVA	28	77	27	2	
MILAN	71	64	62	26	DV
NEAPELJ	57	6	25	2	
PALERMO	52	3	54	67	OJ
RIM TURIN	49 85	9 78	88 43	80 4	83 79
BENETKE	70	90	32	38	41
	ENALOTTO				1
2 1 X	1	2 X XX		2	2 1	
KVOTE:					
12	17.501.000.-					
11	707.000.				
10	76.000.-				


nedeljski televizijski in radijski sporedi

	
i—s
RAI 1________________
7.00	Nad.: Ritorno a Brideshe-ad (zadnji del)
8.30	Šport: IP v veslanju
11.00	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TV Radiocorriere
14.10	Film: Una fidanzata per papa (kom., ZDA 1963, r. Vincente Minnelli, i. Glenn Ford, S. Jones)
16.15	Nanizanka: Cose da un altro mondo
16.50	Športne vesti
17.00	Giffoni Film Festival
17.50	Športne vesti
18.00	Variete: Divertimenti
18.10	Šport: 90. minuta
18.40	Glasbena odd.: Napoli prima e dopo
19.50	Vreme, dnevnik, šport
20.40	TV film: Uomo contro uomo (dram., It. 1988, r. Sergio Sollima, i. Barbara De Rossi, Ray Lovelock)
22.20	Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti
23.45	Šport: Zona Cesarini (vodi Gianni Mina)
0.30 Nočni dnevnik in vreme
1.00	Avtomobilizem F1
CANALE S_______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Bonanza, 9.35 Arnold
10.05	Film: Da qui alVeternita (dram., ZDA 1953, r. Fred Zinnemann, i. Burt Lapcas-ter, Montgomery Clift)
12.00	Dok.: L'arca di Noe
12.55	Canale 5News
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.15	Variete: Mednarodni festival mladih cirkuških zvezdnikov (1. del)
16.15	Film: La marcia su Roma (kom., It. 1962, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Ugo Tognazzi)
18.00	Kviz: Ok il prezzo e giusto (vodi I. Zanicchi)
19.40	Canale 5 News
19.45	Variete: Rivediamoli
20.30	Film: ... continuavano a chiamarlo Trinita (vestern, It. 1971, r. E.B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.50	Nan.: Murphy Brown
23.20	Aktualno: Ritorna II Conte Max, 23.50 Sette scenari per il 2000
24.00	Canale 5 News 0.55 Šport: veliki golf
1.55	Programi non stop
^ RAI 2	|
7.00	Male in velike zgodbe
8.35	Nan.: L'arca del dr. Bayer
9.20	Glasbeni prostor
10.05	Film: Lultimo amore del signor Josef (kom., Avstrija 1958, i. Hans Moser)
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Variete: Sereno variabile (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o zdravstvu in vremenska napoved
13.45	Film: La Tosca (glas., It. 1973, r. Luigi Magni, i. Vittorio Gassman)
15.30	Kolesarstvo: Pokal Placci
16.15	Film: Cuori nella tormen-ta (kom., It. 1984, r. Enrico Oldoini, i. Carlo Verdone)
18.00	Studio Stadio: nedeljski športni pregled
18.40	Nogomet A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful
22.15	Variete: Puffando Puffan-do (vodi Lando Fiorini)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vremenska napoved
23.35	Rubrika o protestantizmu
0.05 Dokumenti: Švica
1.00	Glasba: Notte italiana
RETE 4___________________
8.00	Nabožna oddaja: Jutrišnji svet
8.30	Nanizanki: Lou Grant - Il candidato
9.30	Nadaljevanka: Stellina
10.30	Film: Capitan Gennaio
(pust., ZDA 1936, r. David Butler, i. Shirley Temple, Guy Kibee)
11.50	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.45	Nadaljevanki: Manuela (i. Grecia Colmenares), 15.45 Senora
17.00	Film: Primo peccato (kom., ZDA 1952, r. Claude Bin-yon, i. Clifton Webb, Gin-ger Rogers)
17.55	TV 4 vesti
19.00	Risanka: Lady Oscar
19.40	Nadaljevanki: Sentieri (i.
Kim Zimmer), 20.35 Mari-lena (i. Manuel Carillo, Hilda Abrahamz)
22.20	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi)
22.55	Glasba: Messa da reguiem (G. Verdi, dirigira Lorin Maezel)
0.50 Nanizanka: Charlie's An-gels (i. Jaclyn Smith)
1.45	Programi non stop
|	^ RA« 3__________________1
11.35	Koncert RAI3: Orkester Accademia Giovanile Italiana izvaja Mozarta
12.05	Film: Il gaucho (kom., It. 1964, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Amedeo Nazzari)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Film: La buona terra
(dram., ZDA 1937, r. Sid-ney Franklin, i. Luise Rainer, Paul Muni)
16.40	Film: Oualcuno sta ucci-dendo i piu grandi cuochi d'Europa (kom., ZDA-VB 1978, r. Ted Kotcheff, i. George Segal)
18.40	Vremenska napoved in rubrika Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Drobci
20.30	Film: Il re dei re (zgod., ZDA 1961, r. Nicholas Ray, i. Jeffrey Hunter, Carmen Sevilla)
23.10	Dnevnik in vreme
23.45	Filmske novosti
23.55	Film: Mai con la luna plena (srh., ZDA 1973, r. Nat-han H. Juran)
ITALIA 1________________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Nanizanka: SuperVicky
10.30	Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich),
13.00	Guida al campionato
13.15	Nan.: I-Taliani - Barboni D.O.C.
14.00	Športna oddaja: Domenica stadio (vodi A. Piccinini)
15.30	Avtomobilizem Fl: VN Portugalske
18.00	Nan.: Genitori in blue je-ans - Diploma in ricordi
18.30	Odprti studio
18.45	Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede)
19.30	Nanizanka: I vicini di časa - Voglio una vita che non e mai tardi (i. Teo Teocoli, Silvio Orlando)
20.00	Film: Mak it 100 (kom., It. 1987, r. Antonio Bido, i. Rosita Celentano)
22.00	Šport: Pressing (vodi Rai-mondo Vianello)
23.30	Variete: Mai dire gol
24.00	Šport: Pressing 2 0.30 Odprti studio
1.10	Nočni spored
[ fr"~ TV Slovenija 1	~~|
8.40	Video strani
8.50	Otroška matineja: Živ Žav, 9.45 nanizanka Nevarni zaliv
10.10	Dokumentarec: V znamenju zvezd - Bik
10.40	Garfield in prijatelji
11.05	Videomeh
11.35	Obzorja duha
12.00	Nan.: Murphy Brown
12.30	Poročila
13.25	Križkraž (pon.)
14.45	Sova (pon.), vmes nanizanka Na zdravje! in nad. Vojna in spomin
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Ljudje mačke (srh., ZDA 1942, r. Jacgues To-urneur, i. Simone Simon)
18.15	Pepelka ma obisku
18.45	Risanka, Mernik, Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nad. TV Beograd: Čas čudežev (l.del)
21.15	Zdravo
22.35	Dnevnik, šport in vreme
23.00	Nočni program Sova, vmes nan. Polna hiša in nad. Beda bogatih
0.15 Video strani
ODEON__________________
13.00	Mozartovi koncerti
14.00	Film: Le acgue del Niagara (dram., 1982, r. G. Jordan)
15.30	Film: L'intraprendente sig. Dick (kom., ZDA 1947, r. Ir-ving Reis, i. Cary Grant)
17.00	Film: Il venditore di pal-loncini (dram., It. 1975, r. Mario Gariazzo)
18.30	Variete: Fiori di zucca
19.30	Variete: Emozioni nel blu
20.30	Film: Thunder Alley (glas., 1985, r. J.S. Cardone)
22.15	Telemeno
22.30	Film: L uomo dagli occhi di ghiaccio (krim., It. 1971)
TMC______________________
9.00	Risanka: G.I. Joe
9.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
10.00	Risanke in nanizanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nan.: Gianni e Pinotto,
13.45	Automan
14.45	Koncert: Mariah Carey
15.25	Film: Miliardario ma ba-gnino (kom., ZDA 1967, i. Elvis Presley)
17.15	New Kids on the Block
18.00	Film: Salva la tua vita (krim., ZDA 1956, r. An-drew Stone, i. Doris Day)
HjjP) TV Koper_______________
17.30	Športni pregled
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lantema magica, vmes dok. Enci-clopedia Giramondo in nanizanka La guerra di Tom Grattan
20.30	Film: La valle delle bam-bole (dram., ZDA 1967, r. Mark Robson, i. Barbara Parkins, Patty Duke)
22.00	TVD Novice
22.10	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna oddaja
TV Slovenija 2
14.00	Satelitski programi
14.40	Avtomobilizem Fl: VN Portugalske
17.40	EP v dresuri
18.35	Slovenski PZ Gallus iz Argentine
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Dok.: Skandinavija - Sladke in slane vode
20.50	Film: Konec starih ča-sov(dram., ČSFR 1989, r. Jiri Menzel, i. Joseph Abrham, Narian Labuda)
22.25	Yutel
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Športna odd.: Golagoal
22.30	Ladies & Gentlemen
23.20	Film: Il mercenario della
morte (vestern, ZDA 1956) 0.45 Film: 11 pirata dellaria dram., ZDA 1972)
TELEFRIULI_____________
9.30	Telefriuli non stop
14.00	Film: Scandalo a Filadelfia
16.00	Film: La voce della tortora (kom., ZDA 1947)
17.30	Nanizanki: Si e giovani solo due volte, 18.00 Gente di Hollywood
18.45	Športne vesti
20.30	Nan.: Tuono blu, 21.30 Gente di Hollywood
22.30	Športne vesti
0.15 Vivere senza stress
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Drejček in trije marsovčki (3. del); 10.40 Soft mušic; 11.00 Iz preteklosti v sedanjost; 11.05 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice;
12.40	Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne: Satirični kabaret 1991 (z Borisom Kobalom in Sergejem Verčem);
14.40	Orkestralna glasba; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Melodije; 15.30 Made in Ita-ly; 16.00 Počitniški rendez-vousv; 16.30 Radijska igra: Operacija srca (B. Pahor);
17.00	Šport in glasba; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna;
14.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Nedeljski športni pregled in rezultati;
16.30	Made in Italy; 17.00 Šport; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami;
10.40	Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
		liiliilili		m	1	ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi	1
[~(^ RAI 1____________________
7.00	Varieteja: Splash - Unes-tate al Massimo, 9.00 Gio-chi senza frontiere
11.00	Variete: Disney Club
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Occhio al biglietto
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	TV film: Le cingue gior-nate di Milano (zgod., It. 1970, r. L. Castellani)
15.00	Dok.: Sodobni umetniki
15.30	Aktualno: La sposa d'A-malfi
16.00	Variete: Jesenski Big
18.00	Aktualno: Prix Italia •18.45 Dok.: Ves svet je teater
(vodi Vittorio Gassman)
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	TV film: Uomo contro uomo (dram., It. 1988, r. Sergio Sollima, i. Barbara De Rossi, 2. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Il mistero di Rossini (glas., It. 1991, r. Leoncarlo Settimelli, i. A. Spera)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.45 Rubrika opolnoči
1.00	Film: L'impero del sole (dok., It. 1956)
f RAI 2___________________
7.00	Male in velike zgodbe
8.15	Nan.: L'arca del dr. Bayer
9.00	Rubrika o židovski kulturi
9.30	Izobraževalna odd.: Cam-
pus - Dottore in...
10.00	Film: Amici per la pelle (kom., It. 1955, r. F. Rossi)
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik
13.20	Gospodarstvo in vreme
13.45	Aktualno: Segreti per voi
13.50	Nadaljevanki: Ouando si
ama, 14.20 Santa Barbara
15.10	Film: Erode il grande (zgod., It. 1959, r. Arnaldo Genoino, i. E. Purdom)
16.45	Variete: Videocomic
17.05	Kratke vesti
17.10	Oodprti prostor
17.30	Nanizanka: Hill Street
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Il commissa-rio Koster, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Proza: Gli ultimo giorni dellumanita (Karl Kraus), vmes Nočni dnevnik
0.40 Vreme, vesti in horoskop 0.50 Film: Carambola damore (kom., ZDA 1946)
^ RAI3___________________
11.00	Šport: motocicklizem,
11.30	moderni pentathlon
12.00	Aktualno: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: 16.05 nogomet v deželi, 16.50 nogomet B lige, 17.30 moderni pentathlon
18.00	Variete: Fuori orario -Cose mai viste
18.35	Drobci
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.05	Variete: Non e mai troppo
tardi (voodi Gianni Ippo-liti)
20.30	Šport: Il processo del lu-nedi (vodi Aldo Biscardi)
22.25	Dnevnik
22.30	Nanizanka: I Professionals - La pentita
23.25	Nočni dnevnik
0.10 Vremenska napoved 0.15 Film: Storia d amore (kom., It. 1986, r. Frances-co Maselli, i. Valeria Go-lino, Blas Roca-Ray)
[fr- TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Lutkovna igrica V znamenju dvojčkov,
9.20	Slovenski ljudski plesi, 9.50 Utrip, 10.50 Zrcalo tedna, 11.20 TV Mernik
11.35	Video strani
13.00	Poročila
15.10	Obzorja duha (pon.)
15.30	Sova (pon.), vmes nanizanka Polna hiša in nad. Beda bogatih
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik (pon.): Zdravo
18.30	Spored za otroke: Radovedni Taček - Pajek, 18.50 Knjižna novost - Oko in roža
19.00	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Mama umrla (Tone Partljič)
21.05	Osmi dan
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Kraljica glasbil: Orgle
22.45	Sova, vmes nadaljevanka
Beda bogatih in nanizanka Nedotakljivi (ZDA 1963, i. Robert S tačk)
0.25 Video strani
~~jjP) TV Koper____________
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes dok. Enci-clopedia Giramondo
20.00	Glasbena oddaja: Super-pass (vodi Art De Rosa)
20.30	Nadaljevanka: Ryan's
21.00	Dokumenti: Magija plesa (vodi Margot Fontayne)
21.30	Športni dokumentarec
22.00	TVD Novice
22.10	Nan.: Agente Pepper
23.00	Športna rubrika
F fr- TV Slovenija 2
17.30	Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik Koper-Capo-distria
20.00	Zelena ura
21.00	Sedma steza
21.30	Pesem je... Andrej Šifrer (pon.)
22.00	Šport: smučarski skoki na plastiki (iz Velenja)
22.45	Eksperimentalni program Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine: Renesansa in Jakob Gallus; 9.05 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 9.30 Radijski oder: Mozart na potovanju v Prago (1. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Naš poletni bric-a-brac; 12.20 Šansoni; 12.40 Naši zbori: MePZ Podgora; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Obvezna smer: Vzhod; 16.25 Hit Parade; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Mendels-sohn-Bartholdy; 18.00 Slovenski film v Gorici; 18.20 Melodije; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; ; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
L
CANALE 5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
11.50
7 00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Bonanza
9-35 Film: Accadde una notte (kom., ZDA 1934, r. Frank Capra, i. C. Colbert)
11-45 Kviza: Il cercaparole,
Il pranzo e setvi to
12.40	Variete: Non e la RAI, vmes (12.55) News
14.25	Kviz: Il cercaparole
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
19-00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke
!8.00 Kvizi: Ok il prezzo e giusto, 18.55 II guastalettere,
19.00	Cos'e cos'e, 19.45 II 9	gioco dei 9, vmes Nevvs
A>.25 Variete: Il TG delle vacan-„	ze (vodijo IT tetre)
u,40 Film: Gli intoccabili-The Untouchables (dram., ZDA 1987, r. Brian De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro)
j., “5 Nan.: Časa dolce časa •35 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Ca-- Pale 5 News •40 Variete: Tg delle vacanze ■55 Nanizanke non stop
8.00	Nan.: Strega per amore
8.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.05 Senorita Andrea,
10.00	Stellina, 11.00 Valeria
11.50	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomeriggio (vodi Patrizia Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri (i. Beth Ehlers),14.45 Piccola Cenerentola, 15.20 Cristal,
16.45	Riviera, 17.25 La valle dei pini
17.55	Kratke vesti
18.05	Nadaljevanke: General Hospital, 18.35 Febbre d'a-more
19.00	Risanke
19.10	Nan.: Cristina, 1'Europa siamo noi
19.45	Nadaljevanki: Primavera (i. Gigi Zanchetta), 20.35 Manuela)
22.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbares-chi)
23.00	Film: Il mondo secondo Garp (dram., ZDA 1989, r. George Roy Hill, i. Robin Williams, Mary Beth Hurt)
1.30	Nanizanki: Charlie's An-gels, Lou Grant
3.00	Nočni spored
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips - Il ritorno della supermoto, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
13.45	Mai dire gol
14.15	Film: Grease 2 (glas., ZDA 1982, r. Patricia Birch, i. Sid Caesar, Michelle Pfeiffer)
16.20	Nanizanki: Supercar - Il ritorno di Goliath, 17.30 A-Team - Il cuore del rock and roli
18.20	Športne vesti in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: 1 ragazzi della terza C - Vacanze al mare (i. Fabio Ferrari)
20.00	Variete: Mai dire Banzai
20.30	Glasba: Marco Mašini in concerto
22.00	Film: Who's that girl (kom., ZDA 1987, r. James Foley, i. Madonna, Griffin Dunne, Haviland Morris)
0.30 Odprti studio
1.00	Film: Grease 2 (pon.)
3.00	Programi non stop
13.00	Risanke
14.30	Film: L'eroica legione (pust., ZDA 1948, 'r. Joseph Kane, i. VVilliam Elliot)
16.00	Film: Sinbad contro i sette Saraceni (pust., It. 1965)
17.30	Film: Marinai, donne e guai (kom., It. 1958, r. Gior-gio Simonelli)
19.30	Risanke
20.30	Film: La moglie e uguale per tutti (kom., It. 1955, r. G. Simonelli, i. Ugo Tognazzi)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: Alien 2 sulla Terra (fant., 1980, r. S. Cromvvell)
TMC
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 S trike Force
11.00	Dok.: Segreti e misteri
11.30	Nan.: Autostop per il cielo,
12.30	Doris day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Nadaljevanka: Gabriela
15.25	Film: Nebbie sulla Manica
(glas., ZDA 1953, i. Esther VVilliams)
17.10	Rubrika: Ženska TV
18.30	Kviz: Arriva la banda
19.45	Risanke: Snack
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tornando a časa (dram., ZDA 1978, r. Al Ash-by, i. JonVoight)
22.45	TMC News
23.05	Crono - oddaja o motorjih
24.00	Film: Dangerous, Lultimo detective (krim., VB 1980, r. Val Guest, i. B. Cribbins)
TELEFRIULI______________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina pop glasbe
16.00	Risanke: Ciao ragazzi
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 20.00 Si e giovani solo due volte
20.30	Film: Il prigioniero di Amsterdam (krim.)
22.45	Nočne vesti
23.15	Nanizanka
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Jazz glasba; 18.15 JS Digital predstavlja Nevv Age; 18.30 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant;
16.00	Poletna oddaja; 16.30 Summersong;
17.00	Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d’Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Okrogla miza deželnega Združenja za mir
Recept za rešitev jugoslovanske krize je v spoštovanju mednarodnega prava
Pri Gorizia/giovane mislijo zares
Informacijski center in abonmajske vstopnice
Bodočnost Evrope je v švicarskem in ne balkanskem modelu, osnova pa uveljavljanje norm mednarodnega prava, ki že obstajajo. Te norme so istočasno največje bogastvo mirovnih gibanj in jamstvo za gradnjo skupnega evropskega doma. Prav v okviru mednarodnega prava je treba poiskati rešitev tudi za jugoslovansko krizo. Seveda so za to potrebni miselni premiki, kar ni zmeraj lahko. Novo si zmeraj s težavo utira pot, posebej v kriznih obdobjih.
Tako je razumeti petkovo okroglo mizo v goriškem pokrajinskem svetu, (foto Klemše) ki jo je organiziral deželni Odbor za mir, pod geslom Mir in demokracija danes v Jugoslaviji. Slišali smo posege politikov, sociologov in uglednih strokovnjakov s področja mednarodnega prava, kakor tudi izkušnje in ocene predstavnikov slovenske in italijanske manjšine. Žal se srečanja v pokrajinski sejni dvorani, ki je naletelo na izreden odziv, predvsem mlade in mlajše publike, dočim je bila uradna politika odsotna (očitno se boji pobud gibanja za mir), ni udeležil predstavnik zelenih v Evropskem parlamentu, sicer pa vnet zagovornik me-detničnega sožitja Alexander Langer. Sicer bi bil večer še bolj zanimiv in bogat, saj bi lahko prisluhnili izkušnjam iz evropskega prostora, torej iz neke širše dimenzije.
Zakaj so izbrali Gorico za tako prireditev, je pojasnil koordinator združenja ARCI — pace Gianni Jacono. "Zato ker je Gorica nekaj posebnega. Mesto je intenzivno doživljajlo povojno obdobje v vseh njegovih aspektih. Gorica je edina, ki lahko gradi nekaj novega".
Sociolog Darko Bratina je skušal poiskati vzroke jugoslovanske krize, ki se je pričela že takoj po Titovi smrti, zaostrila pa v zadnjih dveh letih do izbruha totalne vojne. Skušal je orisati položaj in tudi zadržanje evropskih držav do jugoslovanske krize, ki so posredno spodbujale agresorja da je počel to, kar še danes počenja.
Tudi zavlačevanje s priznanjem Slovenije in Hrvaške pomeni posredno podporo Srbiji pri njenem načrtu za prilaščanje ozemlja. "Spreminjanje državnih meja ob uporabi sile, pa je koncept, ki danes v Evropi in svetu ne more obveljati".
Podpredsednica deželnega sveta Augusta de Piero Barbina je opozorila na razkorak med deklariranim pacifizmom uradne politike in prakso, pa tudi na zanikanje pomena in vsebine mirovnega gibanja, češ, da ga nikjer ni. Nekaj specifičnih navedb se je nanašalo na odnose v deželnem svetu.
Univerzitetni profesor iz Padove, Antonio Papisca vidi rešitev jugoslovanske krize in odnosov med narodi in narodnostmi v drugih državah ob doslednem izvajanju norm mednarodnega prava. Te norme so, čeprav se s težavo uveljavljajo, in tudi nudijo jamstva za vspostavitev trajnejših odnosov med posameznimi skupnostmi. Novost ali bistvo teh norm je v tem, da ni več država ali skupnost glavni nosilec pravic, ampak oseba, posameznik. Kakšno vlogo in status imajo pri tem manjšine, ki niso nacija ? Za manjšine so predvidene posebne garancije, zaobjete v Kopenhagenski listini iz leta 1990. Eden od osnovnih elementov uravnavanja bodočih odnosov je izključitev uporabe sile. Recept reševanja jugoslovanske krize po mendarodnem pravu bi bilo treba izvajati, vendar odločneje, neni prof. Papisca.
Predsednik PO SKGZ v Gorici je predstavil položaj slovenske manjšine na Goriškem, njeno vraščenosti v ta
prostor ter doživljanje sedanje krize v Sloveniji in Jugoslaviji, ki da pomeni tretji veliki šok, zlasti za mlajšo generacijo.
Predstavnika italijanske manjšine v Jugoslaviji Poljunova in Juri sta prikazala usmeritev njune skupnosti glede reševanja manjšinjske politike, pri čemer je treba preprečiti da bi pripadnike te skupnosti spet razdelila meja. "Istro je treba obravnavati kot posebno enoto, kot celoto". Juri je zlasti poudaril nujnost aktivnejšega pristopa Evrope pri razreševanju jugoslovanske krize, ki gre od priznanja Slovenije in Hrvaške do iskanja novih oblik sožitja na jezikovno mešanih področjih. "Recept ni preizkušen, je na riziko, vendar drugih rešitev ne vidim".
Poleg omenjenih so na okrogli mizi sodelovali še nekateri drugi, bodisi v razpravi, kakor tudi v postavljanju določene tematike.
Ob koncu je bilo slišati tudi nekaj avtokritike na račun mirovnega gibanja, ki da ni znalo pravilno reagirati ob vojni v zalivu in ki, kot kaže, precej zamuja tudi glede jugoslovanske krize. Udeležence pa so informirali o pobudah, poleg Karovane miru, ki naj bi jih uresničili v kratkem in ki naj bi dokazale, da mirovno gibanje lahko uresniči tudi zelo konkretne oblike solidarnosti.
O pobudah, ki jih je mladinsko združenje Goriziagiovane priredilo v zadnjih časih - tu mislimo predvsem na izdajo biltena Infor-magiovani, na nekatere koncertne večere Rock the bar, pa na filmska večera pod zvezdami in glasbene sprehode po Pevmskem parku - smo že večkrat poročali. Združenje si prizadeva ponuditi goriški mladini in ne samo njej, še več zanimivih prireditev.
Skupini prizadevnih in iznajdljivih fantov in deklet, ki je nastala februarja lani, predseduje Luca Dordit. Ta je včeraj v prostorih goriške pokrajinske uprave predstavil načrt dejavnosti za triletno odbobje 1991-1993. Načrt je namenjen predvsem predstavnikom krajevnih in drugih ustanov, da bi se lahko pravočasno in uspešneje spoprijeli z mladinsko problematiko. Združenje bo vsem ustanovam, ki bodo želele priskočiti na pomoč pri uresničevanju raznih pobud, ponudilo sodelovanje. Cilj je nuditi mladim raznoliko izbiro dejavnosti, ki bodo slonela na informaciji, na delu, na prostem času in preventivi. To je, po mnenju pobudnikov, najboljši način, da mladi postanejo aktivni člani mestne stvarnosti. Zato nameravajo postati povezovalna nit med raznimi društvi in občinsko upravo, ki sicer že sama pripravlja specifičen program za mlade. V okvir te dejavnosti želijo mladi vključiti tudi urad za mladinsko problematiko, kjer bo lahko vsakdo našel izčrpno informacijo o tem kako koristno uporabiti svoj prosti čas.
Podoben urad sicer že deluje v zavodu Lenassi, vendar bi bila nova pobuda popolnejša. Pobuda bi veljala letno slabih 13 milijonov lir. Če se občinska uprava ne bo pozitivno izrekla o omenjenem predlogu, pravijo člani združenja, pa že imajo nekatere ponudbe zasebnikov, tako da bodo urad tako ali drugače uspeli uresničiti.
Planinska pot na diapozitivih
Planinsko pot — planinsko tran-zverzalo od Maribora do morja pri Ankaranu — je doslej prehodilo v celoti že nekaj sto planincev. Tudi zamejcev. Med temi je tudi Vilko Fajt, član SPD Gorica, ki je seveda na dolgo pot, ki jo je opravil po posameznih odsekih, v razdobju nekaj let, odhajal s fotoaparatom in pridno beležil vtise. Nabralo se je nekaj sto diapozitivov. V petek, 27. t.m. nas bo na Slovensko planinsko tranzverzalo popeljal prav z diapozitivi. Predvajanje bo v dvorani knjižnice v Križni ulici 3, ob 20.30.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Scappatella con il morto«.
VERDI 16.00-22.00 »Che vita da cani«.
Igra Mel Brooks.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »V postelji z Madono«.
SVOBODA (Šempeter) 18.30 »Planine meseca«, 20.30 »Karin in Barbara su-perzvezde«.
DESKLE 18.00 »Zdavnaj pozabljena dežela«, 20.00 »Čuvaj časa«.
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzijo
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983
Združenje ASCOM odgovarja na ”ocene” občinskega svetovalca Luciana Pinija
Občinski svetovalec iz vrst socialistične stranke, Luciano Pini, je že do sedaj dokazal zanimanje za najrazličnejšo problematiko. Trenutno se ukvarja z ocenami stališč glede deželnega načrta za trgovino, ki predvideva možnost gradnje samo enega velikega trgovskega centra na območju goriške pokrajine. Znano je tudi, da naj bi tak objekt gradili nekje med Gradiščem, Romansom in Vilešem. Po drugi strani je znano, da so goriški trgovci že pred meseci izrazili nasprotovanje gradnji trgovskega megacentra v Gorici, oziroma na avtoportu.
Tukajšnji tisk je včeraj objavil nekaj ugotovitev občinskega svetovalca Pinija na račun usmeritve goriških trgovcev
glede megacentra in še zlasti na račun predsednika združenja Rovisa. Rovisu Pini očita, da zastopa osebno stališče, trgovcem pa, da z dosedanjo politiko ohranjanja nekakšnega statusa quo, dejansko odganjajo kupce, zlasti pa tiste iz sosednje države, v Videm in še dlje in da niso dovzetni za novosti, ki bi jih predstavljalo veliko trgovsko središče, na avtoportu.
S takimi stališči je Pini seveda sprožil ogorčenje (v določenih krogih je sicer slišati, da naj bi bil to glavni namen njegovih izpadov) in na odgovor ni bilo treba čakati dolgo. Upravni odbor združenja trgovcev — ASCOM je že včeraj popoldne povedal kaj misli glede Pinijevih stališč in glede njegovega načina nasto-
Sodnik potrdil pripor za 27-letnega Morena Tolarja
27—letni gostilničar Moreno Tolar iz Ronk je v zaporu zaradi posesti in prodaje mamila. Tolarja so pridržali v četrtek ponoči, potem ko so v prostorih nad gostilno AlLAereporto v Ron-kah, ugotovili smrt 33—letnega Roberta Dessija. Pomorščak, sicer doma iz Šempetra ob Soči, naj bi umrl zaradi prevelike doze mamila ali zaradi komplikacij, ki naj bi nastopile zaradi vbrizganja mamila. Že v petek so se pojavile, sicer neuradne vesti, naj bi
bil Tolar vpleten v zadevo. Nekatere okoliščine in še zlasti dejstvo, da so ga takoj priprli, so kazale na možnost, da naj bi prav on posredoval usodno dozo mamila Dessiju. Dežurna ekipa, ki jo je menda poklical prav Tolar, je Dessi-jevo truplo našla v sobi nad javnim lokalom.
In prav najbrž na podlagi tega dejstva — stanovanje je namreč uporabljal Tolar, so gostilničarja takoj priprli.
Preiskava se nadaljuje.
panja. Predvsem pa zavrača namigovanje, da naj bi Rovis nastopal na lastno pest, oziroma v lastnem imenu. V izjavi vodstvo trgovskega združenja spominja bivšega pokrajinskega tajnika CGIL in bivšega pokrajinskega tajnika socialistične stranke, da je pred sedmimi ali osmimi imel glede megacentra povsem drugačno stališče, ki ga je pravzaprav težko razumeti. "Lažje je razumeti stališče nekaterih drugih svetovalcev PSI, če računamo, da so na nek način soudeleženi pri načrtu za megacenter". Vsekakor tudi te občinske svetovalce opozarjajo, da so jih izvolili občani, med katerimi so tudi trgovci.
Odgovor združenja trgovcev je zelo oster in zelo drastično izpodbija posplošene trditve občinskega svetovalca o uspehih in razcvetu videmske trgovine. Dejstvo je, da je ta sektor v težavah, kljub manjši odvisnosti od jugoslovanskih kupcev, predvsem pa zaradi razraščanja trgovskih megacentrov. Glede očitkov, da trgovski sektor v Gorici ni v stanju zadovoljiti kupcev, pa združenje ASCOM vabi Pinija naj navede, na podlagi katere ankete ali druge oblike ugotavljanja razpoloženja, je prišel do takih zaključkov.
Dražji bencin
Znatna podražitev bencina na črpalkah preko meje. Od včeraj je treba za liter super goriva odšteti 1.016 lir, za liter plinskega olja 844 lir in za liter neosvinčenega bencina 948 lir.
Cene so višje v poprečju za okrog 30 odstotkov.
Gad ga je ugriznil v roko Neobičajna nezgoda v Mošu
38-letnega Silvana Blancha iz Moša, ul. del Monte 8 je včeraj doletela neljuba nesreča. Pičil ga je gad. Strupenjača ga je ranila za prst na roki.
Možakar je takoj poklical pomoč, saj je do neljubega soočenja prišlo v neposredni bližini doma, ki meji na gozd. Blancha so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so mu vbrizgili serum, ter ga nekaj ur pridržali v ambu-
lantnih prostorih, če bi slučajno telo nenormalno reagiralo na protistrup. Blancha so odpustili že popoldne.
Strupenjačo so menda ujeli in jo izročili naravovarstveniku, ki jo je odnesel v njeno okolje. Resnici na ljubo, je treba ugotoviti da gad ni bil kriv, če ga je nepričakovano zagrabila moška roka. Reagiral je pač v samoobrambi.
Nesreča v Dolu
V petek, okrog 20. ure se je na državni cesti štev. 55 pri Devetakih pripetila slikovita prometna nesreča. V verižnem trčenju so bila vpletena štiri vozila. Po ugotovitvah prometne policije, je prišlo do trčenja med fiat ritmom, ki ga je v smeri proti Gorici vozil 21-letni Pieran-tonio Olivo, Gorica, ul. Ristori 31/4, in oplomvectra, za volanom katerega je sedel 41-letni Dušan Kobal iz Gorice, Škabrijelova 52, ki je vozilv nasprotni smeri. Za njim sta pripeljala še ford sier-ra, voznik 42-letni Giuseppe Antoni iz Sovodenj, in fiat 127 z voznico 30-letno Tiziano Renosto, por. Andreini iz Tržiča, Ul. delle Vigne 4/b. Gmotna škoda na avtomobilih je precejšnja, v trčenju pa se je lažje ranila Andreinijeva, ki bo okrevala v 15 dneh.
Med drugimi pobudami naj omenimo izdajo posebne kartice, t.i. Cartagiovane, ki bo omogočala vstopnice za kinodvorane in gledališča po znižani ceni, pa tudi znatne popuste pri nakupu v nekaterih goriških trgovinah. Sicer o tem podrobneje kdaj drugič.
Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA
IP - Ul. di Manzano ESSO - Ul. Aguileia ESSO - Ul. Trieste MONTESHELL - Trg Muni-cipio
AGIP - Ul. Lungo Isonzo
TRŽIČ
MONTESHELL - Drevored S. Marco
AGIP - Ul. Valentinis IP - Ul. 4. Novembra
KRMIN
ESSO - Drevored Venezia Giulia POLJAN
IP - Ul. III Armata
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 16.9. do 21.9.1991.
RODILI SO SE: David Di Giovanni, Eleonora Nerini, Marco Trevisan, Giulia Caggiula, Stefania di Bari.
UMRLI SO: 81-letna upokojenka Ernesta Riccobon, 77-letni upokojenec Francesco Lorenzut, 84-letni upokojenec Giovanni Marussi, 85-letni upokojenec Corrado Narin, 80-letna gospodinja Lui-gia Kurinčič, por. Filipič, 71-letni upokojenec Renato Donda, 66-letni Enrico Len-hardt, 77-letna upokojenka Italia Devet-ta, 86-letni upokojenec Antonio Toma-din, 70-letna upokojenka Santa Vignut.
OKLICI: agrarni tehnik Mario Bortolin in uslužbenka Cinzia Ninzatti.
POROČILI SO SE: tehnik Giovanni Bressan in učiteljica Daniela Ghiotto, podoficir karabinjerjev Paolo Zortea in histološki tehnik Alessandra Martissa, uslužbenec Roberto Semoli in uslužbenka Daniela Porta, uslužbenec Mauro Marchioro in uslužbenka Michela Lulli, policaj Luogo Dal Pio in uslužbenka Grazia Trinco, karabinjer Vincenzo De Stefano in uslužbenka Marina Danielis, elektromehanik Giovanni Calafiore in uslužbenka Marcella Antonaci, delavec Massimo Germini in uslužbenka Sandra Zampa, delavec Edoardo De Moro in študentka Emanuela Vida, podjetnik Primo Moro in trgovka Manuela Pettini, trgovec Sergij Jakin in trgovka Lucia Luc-chesi.
Pepi in VVanda
kar tako naprej! In seveda obilo sreče in zdravja novorojenčkom
Silvano, Liliana in Livio z družinami
Trikrat zdravo za
Matejo, Martino in Ivana!
Srečnima staršema čestitajo strici Ernesto, Orlando in Giordano z družinami.
Uslužbenci občine Doberdob s ponosom, veseljem in zadovoljstvom naznanjajo, da so se Martinu pridružili še
Mateja, Martina in Ivan.
Ob tako številni okrepitvi družine želijo vso srečo novorojenčkom, sodelavcu Pepiju in Wandi pa iskreno čestitajo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti — Travnik 34 — tel-531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio — dr. Vittori — ul. Romana 147 — tel. 40497.
__________pogrebi_____________
Jutri ob 11. uri Claudia Prinz, vd. Dap-retto iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst, ob 12.30 Emma Tosolini, vd. Miotti iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
Zapustila nas je naša draga
Evgenija Bagon
(STARA 52 LET)
Pogreb bo jutri, 23. t.m. ob 13.30 iz splošne bolnišnice v Tržiču, z obredom ob 14. uri v farni cerkvi v Jam-ljah.
Žalostno vest sporočajo sestre, brata, nečaki ter drugo sorodstvo.
Jamlje, Medja vas, 22. septembra
1991
Pred jutrišnjim začetkom razprave o Statutu Goriške občine
Preteklost še zmeraj pogojuje smelejši korak v prihodnost Gorica se odreka perspektivam, ki izhajajo iz njene specifičnosti
V goriškem občinskem svetu se bo jutri začela razprava o Statutu, ki naj bi se predvidoma zaključila v soboto, 28. t.m. Seje bodo še v torek, sredo in petek. Tako po predvidevanju občinskega odbora, oziroma župana, ki je te dni svetovalcem vročil dnevni red.
Statut se rojeva pod nesrečno zvezdo, predvsem pa v dokaj napetem ozračju težavnih odnosov ne samo med večino in manjšino v občinskem svetu, ampak tudi znotraj same koalicije, ki upravlja občino. Že v pripravljalni fazi je prišlo do občutnih zamud ob imenovanju komisije, ki jo je vodil bivši občinski svetovalec liberalne stranke, odvetnik Majo. Kljub vsemu je skupina v nekaj mesecih, po vrsti posvetovanj in srečanj s predstavniki gospodarskega in družbenega življenja, predstav-
niki društev in organizacij, raznih ustanov itd, uspešno opravila prvi del svoje naloge in županu izročila osnutek statuta v začetku julija. Žal je izpadla naslednja faza, faza preverjarjanja, oziroma ponovnih srečanj. Poletna meseca sta v postopku pripravljanja Statuta pomenila mrtvilo vmes je prišlo tudi do odstopa svetovalca Maja in šele ta teden je županstvo sporočilo, da je osnutek listine na razpolago občanom, predstavnikom društev in organizacij.
O taki praksi goriške občinske uprave, ki je z veliko zamudo, ta-korekoč pet minut pred dvanajsto, uradno obvestila, da je osnutek o katerem bo tekla razprava pripravljen, smo pred dnevi že poročali.
Poročali smo tudi, da je prav v vidu skorajšnjega začetka razpra-
ve koalicija začasno pozabila na razprtije in spore, potem, ko ji ni uspelo najti soglasja o nobenem od ključnih vprašanj, ki so tako močno načela enotnost. Bo premirje zares zdržalo enotedensko preizkušnjo, ali pa bodo nesoglasja v vrstah večinske koalicije spet izbruhnila na dan ? Slednja možnost se zdi bolj verjetna in tak vtis smo dobili v pogovoru s predstavniki nekaterih strank koalicije.
To je tudi razumljivo, saj predstavniki strank različno vrednotijo pomen Statuta kot osnovnega, ustanovnega akta občine. Ob vprašanju ali je pomembnejše obdrža-nje koalicije za vsako ceno ali pa je pomembnejši dober Statut, so mnenja deljena tudi znotraj posameznih strank.
Govoriti torej o napetem ozračju in čudnih okoliščinah v katerih se ta akt sprejema, ni pretirano.
Krčenje števila rajonskih svetov, nedorečenost in precej omejevalen pristop do raznih oblik kon-sultacije (referendumi) z občani, vprašanja sožitja različnih narodnostnih in jezikovnih skupnosti in priznavanje njihovih pravic, vloga ih način izbire državljanovega branilca so vprašanja, okrog katerih je pričakovati vročo razpravo.
Koledar zasedanj občinskega sveta bo zato predvidoma preozek, saj se utegne razprava podaljšati.
Osnutek, ki so ga te dni prejeli občinski svetovalci in ki bo predmet razprave obsega, poleg preambule — uvodnega poglavja, še 95 členov. Ob natančnem prebira-
W
B. Špacapan: trudimo se vendar moramo biti tudi dovolj realisti
Kakšno je vaša globalna ocena osnutka Statuta ?
Najprej ugotovitev, da se trudimo biti dovolj stvarni, čeprav zmeraj ni lahko. Če ne bi bili del večine, bi bilo zagotovo še slabše. Naša ocena je nujno razčlenjena. V osnutek Statuta so bili vključeni nekateri naši predlogi in to smatramo za pozitivno. Pomembno ocenjujemo, da se prizna zgodovinsko prisotnost naše skupnosti v Gorici. Pozitivno je tudi to, da je bil sprejet predlog o rabi slovenščine v rajonskih svetih, o ohranjevanju specifičnosti nekaterih rajonov, ki so bili prej samostojne občine.
Glede javne rabe slovenščine v občinskem svetu pa je eden od članov komisije ocenil da je "poca cosa"?
Res je, glede tega je stališče občinskega odbora in zlasti nekaterih strank bilo zelo omejevalno. Še glede tega kar je zapisano je bilo treba ure in ure pogovorov, prepričevanja itd.
Od katerih strank je bilo najvč opozicije ?
Mislim, da je splošno znano da so to socialdemokrati in republikanci.
Ste s predstavljenim osnutkom zadovoljni ?
Skušamo biti realisti. Med razpravo bomo skušali doseči še kaj več.
Kako ocenjujete sodelovanje predstavnikov slovenske komponente v pripravljalni fazi ?
Bila je zelo aktivna in prisotna. Žal je bil izveden samo prvi krog posvetovanj in srečanj. Ni bilo drugega kroga, na katerem bi lahko preverili, kaj je bilo upoštevano in kaj ne.
Bi glasovali za osnutek Statuta, tako kakor ga je popravil občinski odbor ?
Najbrž bi, čeprav si bomo še v razpravi prizadevali, da bi dokument izboljšali, vsaj v tistih točkah, ki zadevajo našo specifično problematiko.
Tako ne sprejemamo ukinjanje rajonov, oziroma pripojitev pevmskega in podgorskega.
Komel: to ni projekt za Gorico na pragu novega tisočletja
• Lahko o osnutku Statuta govorimo kot o projektu Gorice za leto 2000?
Mislim, da smo od tega še zelo daleč. Bom zelo kratek in jedrnat: Gorica tudi ob tej, enkratni priložnosti, ni stopila iz nacionalističnega kalupa.
Kaj ne gre v splošni usmeritvi in posameznih členih?
Že sam uvod je po mojem sila omejevalen. Menim, da bi bilo treba ovrednotiti sedanji geopolitični položaj občine, kot narodnostno mešanega območja ob meji, kjer prav prisotnost različnih kultur predstavlja izjemno dobrino na kateri je mogoče graditi skupni razvoj in sožitje.
Namesto tega se Gorica že v preambuli še zmeraj predstavlja kot "branitelj" italijanstva. Spet je tu sklicevanje na vojne, invazije, amputacije in podobno. To ne more biti dobro izhodišče na pragu novega tisočletja.
Kako boš ravnal ob glasovanju?
Nismo še izdelali dokončnega stališča, osebno in kot svetovalec slovenske narodnosti moram reči, da sem pričakoval veliko več, predvsem večjo odprtost do reševanja vprašanj sožitja in priznavanja pravic manjšinjskih skupnosti.
PericiSKGZ je aktivno sodelovala v posvetovalni fazi priprave osnutka
Je SKGZ sodelovala v pripravljalnem postopku za Statut občine, na raznih srečanjih in kakšno stališče in predloge ste zagovarjali ?
Udeležili smo se raznih srečanj. Naše stališče je bilo konstruktivno, to je da smo prišli s predlogi. Osnovno izhodišče je bilo, da se prisotnost različnih skupnosti in specifično slovenske "kodificira". Izrazili smo naše stališče glede obvezne ohranitve konzulte za slovenska vprašanja in o ovrednotenju (v smislu upoštevanja) tega organizma.
Eno od področij na katerem smo trmasto vztrajali je raba slovenščine v izvoljenih organih.
Ste z osnutkom, ki ga je izdelala občinska uprava zadovoljni ?
Ne morem odgovoriti, ker osnutka še nisem videl.
Je pa, kakor je slišati, precej restriktiven prav glede priznavanja jezikovnih in drugih pravic?
To pa verjamem, saj je goriško mittelevropsko okolje v besedah najbolj odprto, v dejanjih veliko manj.
Busolini: ostra bitka glede posvetovalnih referendumov
Kako v DSL ocenjujete osnutek Statuta ?
Ker sem sodeloval v komisiji je moje mnenje nekoliko drugačno od drugih članov naše skupine. Vsekakor stališča še nismo opredelili. Marsikaj bo odvisno od tega, kako se bo zasukala razprava v občinskem svetu o takoimenovanih-ključnih vprašanjih: manjšinjske skupnosti, referendumi, rajonski sveti, državljanov branilec itd.
Kakšno stališče so zagovarjali predstavniki koalicije glede posvetovalnih referendumov v občini?
Okrog tega vprašanja se je bila ostra razprava in najbrž se bo ponovila tudi v občinskem svetu. Tendenca je bila, da bi proceduro za razpis in izvedbo referenduma tako zapletli, da bi ga v praksi bilo skoraj nemogoče izvesti.
Sodelovanje občanov, raznih društev in ustanov, skratka stik in pogovori s civilno družbo, je bilo zadovoljivo?
V prvi fazi je bilo kar dobro in tudi odziv s strani "protagonistov" bodočega organiziranega življenja v občinski skupnosti je bil dober. Od-manjkalo je preverjanje.
nju preambule, se žal nikakor ni mogoče izogniti vtisu, da duh preteklosti pogojuje akt, ki naj bi urejal življenje goriške skupnosti — to besedo uporabljamo namenoma in zavestno - na pragu tretjega tisočletja.
Posebno pozornost smo namenili členom osnutka, ki pobliže zadevajo problematiko sožitja in opredeljujejo pravice različnih jezikovnih skupnosti in skušali v njih zaslediti kakovosten korak naprej. To je poleg člena št. 6, ki v glavnem prenaša osnovna izhodišča Ustave o enakosti vseh občanov, zlasti člen št. 11, ki posebej govori o etničnih , jezikovnih in verskih skupnostih. Glede možnosti rabe slovenščine omenjieni č:len predvideva: "Na prvi seji občinskega sveta in rajonskih svetov lahko svetovalci pozdravijo v svojem materinem jeziku", citira 3. odstavek člena št. 11. Naslednji pa v rajonih št. 2 in 3 (Štandrež in Podgora Pevma Oslavje Štmaver — ki naj bi po novem tvorili en sam rajon) dopušča rabo slovenščine.
Pozitiven aspekt je v tem, da Statut direktno ali indirektno priznava prisotnost različnih skupnosti in specifično slovenske na območju občine. V ostalem pa je "poca cosa", kakor mi je pred dnevi povedal eden od glavnih oblikovalcev.
V razgovoru s številnimi sooblikovalci in sodelavci, ki so pripravljali prvi osnutek statuta to kar so svetovalci te dni dobili v roke je osnutek, ki ga je izdelal odbor, na podlagi materiala, oziroma osnutka posebne komisije sem prišel do ugotovitve, da je bHo glede priznavanja in enakopravnosti manjšinjskih skupnosti upoštevano stališče, naj bi "kodifi-cirali" minimalno obstoječe stanje, problematika pa naj bi se nanovo preučila po sprejetju zaščitnega zakona.
Kdaj bo to, pa nihče ne ve, obljubam in obveznostim navzlic.
Velika in, če bo obveljalo tako stališče, težko popravljiva škoda je, da v Statutu ni specifično omenjena prisotnost Furlanov !
"Vse bolj sem prepričan, da občinski odbor ni pravilno razumel duha zakona št. 142 in pomena Statuta", ugotavlja odvetnik Majo. • Pred jutrišnjim začetkom razprave smo skušali zabeležiti nekaj mnenj in ocen. Tudi zato, da bi med našimi bralci in nasploh med goriškimi občani spodbudili zanimanje za to problematiko. Ne gre pozabiti, da bo Statut osnovni instrument urejanja odnosov med občani in občino v prihodnjih letih in desetletjih.
Družinski avtobusni izlet planinskega društva
Obisk Bad Kleinkirchheima in drugih zanimivosti
TEČAJI
ANGLEŠKEGA
JEZIKA
Anthonv Bradford
Tečaji angleščine vseh stopenj, za odrasle, mladino in otroke od 4. leta dalje
Diplomirani predavatelji v niaterinem jeziku.
GORICA Ul. Morelli 38 Tel. 0481/34784
V nedeljo, 1. septembra v zgodnjih urah je avtobus odpeljal s Travnika. V Štandrežu in Sovodnjah sta se nam pridružili še skupini naših zvestih članov in prijateljev. Šofer Aleš je usmeril svojo "cestno križarko" po Maj niči do avtoceste in dalje proti Koroški. Sonce je sijalo bolj medlo skozi razcefrane oblake, kar pa ni motilo razpoloženja. Ponavadi velja, tako smo se tolažili, da, ko je pri nas oblačno, je onstran Alp in Karavank lepo vreme.
Vožnja do meje je šla po načrtu, v Trbižu pa so se stvari zapletle, zaradi neurejenih dokumentov namreč. Je že skoraj nesrečno pravilo, da v veliki skupini in kljub priporočilom organizatorjev se vedno najde kdo, ki ni uredil in pregledal osebnih dokumentov in potegne tako še druge v močnik. Ostali izletniki, do takrat bolj mirni in tihi, so se na mah razživeli in malo pogodrnjali, a vse se je končno sprevrglo v smeh in zbijanje šal na račun razstresenega prijatelja. Končno so nam mejne oblasti dale odvezo in svoj blagoslov, da smo lahko nadaljevali pot. Vreme se je nekoliko popravilo. Po kratkem obveznem postanku v menjalnici in kavarni pri pri Podkloštru v Ziljski dolini smo se popeljali pod Dobračem in mimo Brnce, kjer se začne Rožna dolina, proti severu. Sredi gozdov smo opazili stavbe Beljaških toplic, ki jih je še Valvazor v 17. stoletju opisal pod slovenskim imenom. Kot smo izvedeli kraji, vasi, vode, gore južne Koroške nosijo pretežno lepa
stara in izvirna slovenska imena, četudi večinoma prevedena v nemško. Ti kraji in še globoko tja gor v Tirole so bili od naselitve do Karantanske države in še dolgo slovenski, a umetno in prisiljeno naseljevanje Nemcev jih je spremenilo. Avtocesta se izogne Beljaku in teče mimo Marije na Žili. V znani stari romarski cerkvi je med leti 1906 in 1919 župnikoval pisatelj Ksa-ver Meško. Nekaj kilometrov severno od Beljaka smo zapeljali z avtoceste v dolino Trebinjice in po vasi Trebinje
dospeli v Winklern. Tu smo si ogledali znani Puppenwelt, muzej lutk iz blaga, ki jih je mojstrsko izdelovala danes že pokojna gospa Elli Riehl. Presenetljivo natančno in izrazito izdelane lutke predstavljajo vaščane, otroke, delavce, kmete, obrtnike in razne markantne osebnosti, med katerimi je umetnica živela.
Iz doline se cesta dvigne do svetovno znanega letovišča, termalnega in planinsko smučarskega centra Bad Kleinkirchheim. Bližalo se je poldne, zato smo se takoj z žičnico popeljali
na 2055 metrov visoki Kaiserburg. Po kosilu v samopostrežni restavraciji je ostalo še nekaj časa za sprehod na vrh bližnjega VVollaner Nock (2145 m). Ob povratku v dolino je sledil ogled zanimivega Miniwelta, mini svet malih železniških modelov na 130 kvadratnih metrih površine. Po sprehodu do karakteristične poznogotske cerkvice sv. Katarine zgrajene nad naravno jamo pri studencu tople vode in po "sladkem" postanku v veliki znani slaščičarni, smo spet stopili v avtobus.
Ustavili smo se še v VVinklernu in si ogledali izvirno urejen in poučen gobarski muzej. Sonce se je nagibalo k zatonu, ko smo se odpravili proti domu.
Vedno domiselna in aktivna Milojka in Ivo sta nas zopet presenetila z (brezplačno) loterijo s številnimi lepimi dobitki. Sestrici Helena in Valentina sta tokrat bili središče naše pozornosti; "vlekli" sta srečne številke. Tako je bila pot krajša in prijetnejša.
Z.V.
■ Kulturni dom v Novi Gorici razpisuje abonma za glasbeno sezono 1991/92. V "paketu" je devt koncertov, od katerih bo prvi na sporedu že 4. oktobra. Cena abonmaja je 1500 dinarjev, za dijake, študente in upokojence pa 1000 dinarjev- Vpis abonmajev bodo sprejemali od 25. septembra do 2. oktobra pri upravi Kulturnega doma. 25. in 26Tsta rezervirana za lanske abonente.
Wr	Repertoar SSC Poudarel slovensker trenutku	i k nu
mf Ml Ih. H	Pogovor z ravnateljem	
Hf Sili lil H	naše gledališke hiše	
Kp i sil Jlip	j	Miroslavom Košuto,	
F mmtm	ki najavlja intenzivno ustvarjalno sezono	
Domala vsa slovenska gledališča so že na delu, saj bo oktobra prava poplava novih premier — uvodov v novo sezono. Tako je seveda tudi pri Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer od začetka meseca tečejo vaje za otvoritveno predstavo, ki bo predvidoma 11. oktobra. Obiskali smo ravnatelja in umetniškega vodjo SSG Miroslava Košuto, da bi nam razkril letošnji abonmajski repertoar in izrazil pričakovanja, s katerimi začenja naše gledališče svojo novo sezono.
Brez ovinkov in odvečnih besed: bi nam takoj na začetku razkril repertoar Slovenskega stalnega gledališča?
Takoj uvodoma moram podčrtati, da je bil načrt za repertoar sprejet na julijski seji upravnega sveta, vendar na isti seji ni bil odobren proračun, o katerem bo US razpravljal v četrtek. Jasno je, da sta proračun in repertoar v soodvisnem razmerju, tako da bo dokončna letošnja gledališka podoba znana po četrtkovi razpravi. Upam, da ne bo bistvenih sprememb v tem, kar je bilo poleti sprejeto, razen ene same, ki pa je predlog umetniškega vodje, zato da bi dobila podoba celotnega repertoarja na kvaliteti in odmevnosti.
Ob tej, upajmo, malenkostni negotovosti, preidiva na vsebinsko srž...
Osnovno vodilo letošnjega repertoarja je bila misel, kako prispevati nekaj svojega sedanjemu slovenskemu zgodovinskemu trenutku, trenutku slovenske suverenosti, zato je bil predlog naslonjen predvsem na slovenske avtorje. Začeli bomo s klasičnim delom, Sofoklejevim »Kraljem Ojdi-pom«, v novem bleščečem prevodu Kajetana Gantarja. Predstava bo preverjanje naših uprizoritvenih možnosti. Ker gre za veliko predstavo, po vloženem delu nemara največjo v zadnjih letih, pričakujemo, da bo odziv nanjo temu primeren. Režiser Oj-dipa je Mile Korun, prvič pa bo na našem odru nastopil veliki slovenski igralec Radko Polič, ki bo interpretiral naslovno vlogo. Podoba predstave je danes že precej jasna, v njej ima velik delež glasba, ki jo je napisal Aldo Kumar (k sodelovanju- smo povabili tudi Aleksandra Rojca kot voditelja zbora).
Kaj pa nadaljevanje?
Nadaljevali bomo s slovensko noviteto, in sicer prvo od treh slo-
venskih novosti. Gre za novo delo Toneta Partljiča »Moj deda, socialistični mrtvak« s podnaslovom »prvi primer inšpektorice Darje«.. Avtor je svoj tekst imenoval kriminalna komedija. Mislim, da naslov in podnaslov dovolj nazorno kažeta na pristno partljičevsko ironijo, igra je zelo dobro napisana, po naslovu spominja na njegovega socialističnega kulaka, sestavljena pa je resnično v žan-ju kriminalke. Beremo jo na dveh nivojih — kot komedijo in kot kriminalko. Režiser predstave bo Mario Uršič.
Sledila bo satirična komedija »Just« izpod peresa Sergeja Verča in Borisa Kobala. Interpretirala jo bosta sam Kobal in Polona Vetrih. Gre za nov tekst, ki je napisan na osnovi Verčeve in Kobalove uspešne radijske nadaljevanke iz lanskega leta, s kabaretističnimi iztočnicami, vendar v želji ustvariti zaključeno, samostojno gledališko predstavo, katere režiser bo Sergej Verč.
Naslednja' premiera bo zaključila Cankarjev cikel. »Romantične duše« bo režiral Vinko Modern-dorfer. Tudi til gre za zelo tvegan spopad s Cankarjevim dramskim prvencem, kar pa bo seveda primeren zaključek našega zelo uspešnega uprizarjanja Cankarjeve dramatike. Kot zadnja v našem rednem abonmaju bo na sporedu še tretja noviteta »Črni galebi« izpod peresa Aleksija Pregarca:
drama o ricmanjskem primeru iz začetka stoletja. Tekst je za našo uprizoritev priredil dr. Denis Poniž, režija pa bo v rokah Jožeta Babiča.
Kako pa z ostalimi postavitvami SSG oziroma gostovanji v Kulturnem domu?
Ob vsem navedenem bomo dali v ogled še dve manjši, tako rekoč žepni deli, ki ju lahko označimo kot potujoče gledališče za šole. Gre za splet pravljic Zore Tavčar »Ptice nočnega vrta«, Mario Uršič pa pripravlja za višje šole monolog »Človek, ki mu pravimo igralec«, v katerem prikaže vlogo igralca skozi zgodovino. Tu bi omenil še dela iz prejšnje sezone, v prvi vrsti Cankarjeve »Hlapce«, s katerimi bomo nastopili na Borštnikovem srečanju, Ptuju in predvidoma v Ljubljani, nato Ru-zantejevo »Moscheto«, s katero smo začeli sezono in jo bomo še igrali po manjših slovenskih odrih in otroško predstavo »Lepotičko«, ki jo moramo odigrati še na Goriškem, v Benečiji in na slovenskih šolah na Koroškem. Abonma pa dopolnjujeta še dve veliki predstavi, in sicer gostovanji Drame SNG iz Ljubljane z Goldonijevo »Počitniško trilogijo« v režiji Maria Uršiča ter Drame SNG iz Maribor s Shakespearovim »Hamletom« v režiji Tomaža Pandurja. Ob »Hamletu« naj omenim le še, poleg vrste drugih gostovanj, ki jih ne kaže nadrobno naštevati, »Šeherezado«. Očitno
Zaradi vojne Viktjukina ne bo
Vodstvo Cankarjevega doma z obžalovanjem sporoča javnosti, da bo za danes predvidena gledališka predstava »Mister Butterfly« Teatra Romana Viktjuka odpadla. V Ljubljano so namreč prejeli zadnji trenutek sporočilo, v katerem vodstvo Bitefa obvešča, da so jih iz Moskve obvestili, da sovjetski prevoznik Sovtransavto ne dovoli transporta scene v Jugoslavijo, kar seveda pomeni, da predstave v režiji Romana Viktjuka ne bo ne na jubilejni Bitef v Beograd ne v ljubljanski Cankarjev dom.
je, da sta to dva primera velikih dosežkov slovenskega gledališča nasploh, ki sta zaslovela po vsem svetu. Skratka, zdi se nam prav, da kljub velikim naporom, ki jih zahteva organizacija teh dveh gostovanj (tudi finančno breme je veliko), posredujemo našemu občinstvu nekaj, s čimer se je slovenski teater izkazal na mednarodnem prizorišču. Glede »Hamleta« pa bo dokončno besedo izrekel upravni svet SSG na prihodnji seji.
Da bi še posebej poudarili slovenskost te sezone, smo si zamislili tudi vrsto srečanj s sodobnimi slovenskimi dramatiki: Dragom Jančarjem, ob gostovanju njegovega Godota v režiji Marka Sosiča, Tonetom Partljičem, Dušanom Jovanovičem, Rudijem Šeligom, itd.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti — že na prvi pogled je očitno, da gre za zelo širok razpon ponudbe predstav SSG, ki bo najbrž zahteval velik angažma vseh razpoložljivih sil. Slišati je tudi, da so k SSG pristopili novi igralci?
Trenutno imamo angažirana dva mlajša igralca, ki pa za naše gledališče ne predstavljata novosti. Prvi je Gojmir Lešnjak, ki je za nas že nastopal, drugi pa Primož Ekart, ki ga prav tako poznamo iz »Tetovirane rože«. Pričakujemo, da se nam v nadaljevanju sezone pridruži še Lojze Svete, ki je pri naši publiki dosegel velik uspeh z vlogo v drami »Dolgega dne potovanje v noč«. Če računamo, da imamo ženski kader dovolj dobro zaseden, lahko rečem, da se je s tem naša struktura izpopolnila. Hkrati pa bomo letos ponovno začeli s tako imenovano igralsko šolo, ki je še vedno doslej obrodila sadove.
Stalna poanta Slovenskega stalnega gledališča je kronično pomanjkanje sredstev. Denarja primanjkuje — ali se zdi vmesno, da bi tudi tokrat izpostavila to plat medalje, ali bi zaenkrat v najinem razgovoru to obšla?
Mislim, da bi morala pravzaprav s tem vprašanjem pogovor začeti in to ne toliko zaradi kritičnosti stanja, kolikor zaradi nesporazuma, v katerem živi večina naših ljudi. V zadnjih mesecih je slišati, da bo dobilo gledališče letno kar veliko dodatnih milijonov. Od vsega tega se lahko člo-
veku zavrti v glavi. Dejansko bi SSG rabilo za normalno življenje 500 milijonov več od tistega, kar je prejemalo v prejšnji sezoni, dobilo pa jih bo le 200 več.
Pa preskočiva to žalostno stran in odpriva drugo. Repertoar je nemara sestavljen tako, da pomeni v našem prostoru nekakšen izziv, če pomislimo na zgodovinski trenutek, ki ga živi slovenski narod. Z drugimi besedami povedano: v našem zamejskem zemljepisu je veliko nasprotujočih si misli in mnogo je takih, ki se ne strinjajo z narodnim in vsakršnim osamosvajanjem, ki ne sledijo nezadržnim razvojnim trendom v svetu. Kaj bi lahko predvidevali o učinku tega izziva med našim občinstvom?
Z vsako našo premiero in gostovanjem bo občinstvo postavljeno pred taka vprašanja, na katera si mora sedaj slovenski človek odgovoriti. To si upam trditi tudi za postavitev samega »Kralja Oj-dipa«, ki po mnenju marsikoga štrli iz repertoarnega konteksta, vendar je to tudi preizkušnja za SSG, njegovo tvornost in za sam zamejski prostor. Ojdip v naši interpretaciji ni brez zveze s tem, kar se trenutno dogaja v slovenski družbi. Vsekakor se mi zdi, pa naj. bo odnos našega človeka do dogajanja v matični domovini kakršenkoli, da ne gre mešati dnevne politike in mnogih kratkovidnih političnih ukrepov z bistvenim v zgodovini slovenskega naroda — njegovim prerojenjem, ki je stvar nas vseh. Eno je zgodovina, drugo pa pehanje za večjo ali manjšo naklonjenost dela slovenskih ljudi. Ob procesu prenavljanja gre za velike stvari in zadovoljen sem, da je bil sprejet ta repertoarni načrt, ki daje našemu slovenskemu trenutku še poseben pečat.
Na začetku sezone je navadno vse lepo in prav, tudi v gledališčih. Kot bi šlo za nogometno ekipo, ki obljublja najboljše rezultate, ali trenerja moštva, katerega usoda je najbrž podobna usodi umetniškega vodje: če se vse »dobro« nadaljuje, nima nobene zasluge, če pa gredo stvari slabo, je kriv za vse. V kakšnem kostumu stopate ali bi vstopili spet v eno izmed »ponovnih« sezon, ki je pred vami?
V primerno skromni obleki, ki jo, mislim, oblačim že od vsega začetka umetniškega vodenja tega gledališča, vendar z zavestjo, da sedaj, ko na primer zaključujemo Cankarjev ciklus, vemo, da je ta ciklus pomemben prispevek slovenskega gledališča iz Trsta v zakladnico zgodovine celotnega gledališča na Slovenskem-Moje delo seveda ni bilo vedno razumljeno tako, kot sem si želel in marsikdaj so se tudi po moji krivdi stvari slabo razpletle, danes pa sem spet prepričan, da bi moralo SSG s tem repertoarjem in v tem trenutku izzvati dovolj zanimanja pri vseh, ki gledališče spremljajo. Izarzil bom željo, ki jo imajo nemara trenerji raznih športnih ekip: da bi moštvo predvajalo dopadljivo igro in zadovoljilo občinstvo, hkrati pa prinašalo točke tako z nastopov doma kot z gostovanj.
Z Miroslavom Košuto
se je pogovarjal MARIJ ČUK
Premieri v MGL in Drami SNG
Kobal in Babič v Ljubljani
Mestno gledališče ljubljansko je že pripravilo prvo letošnjo premiero, ki bo na sporedu v torek, 24. t.m. ob 19.30. Gre za duhovito uspešnico »Bil je škrjanec« znanega izraelskega humorista Ephraima Kishona. V parodiji na Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija« se Kishon ponorčuje iz mita slavnih veronskih ljubimcev in dokaže, kako moder je bil Shakespeare, da je njuno zgodbo še pravočasno zaključil... V zabavni veseloigri s petjem v režiji tržaškega gledališkega ustvarjalca Borisa Kobala in na sceni Marjana Kravosa bosta nastopila Janez Ho-čevar-Riile in Maja Boh.
Režiser Jože Babič pa je z igralci Jurijem Součkom, Danilom Benedičičem in Ivo Zupančič (kostumografka je Marija Vi-dau) pripravil za Malo dramo SNG v Ljubljani igro »Prva klasa« Alda Nicolaja. Skozi humor se bo vila'misel, da ko se nam zgodi bližina — kot prijateljstvo ali ljubeča naklonjenost, zaživimo kot igrivi otroci, vesela bitja brez teže svojih let. Enemu izmed junakov »Prve klase« se to zgodi tik pred smrtjo. Premiera bo v soboto, 28. t.m. ob 20. uri v Ljubljani.
	
TRST	Novosti jesen - zima. ui. sani Maurizio i6	tailieur - jope - obleke - majice - < (vogal Trga Ospedale)	7 r	# « 775741	UGODNE CENI	1	v	•	f	vv< dežni plašči m
Včeraj v Trstu v 1. kolu italijanske košarkarske A-l lige proti milanskemu Philipsu
Stefanel uspešen po podaljšku
STEFANEL - PHILIPIS 94:90 (41:37; 80:80)
STEFANEL TRST: Middleton 20 (1:3, 5:9, 3:10), Pilutti 25 (3:5, 5:7, 4:5), Pučka 6 (2:4, 2:8,	), De Pol ( -, 0:1, —), Bianchi (—, 0:2, 0:1), Gray 24
(2:6, 11:16, 0:3), Meneghin 8 (4:6, 2:5, —), Cantarello 8 (6:9, 1:4, —), La Torre, Sartori 4 (—, 2:5, 0:2).
PHILIPS MILAN: Baldi, Alberti, Blasi 2 (—, 1:2, 0:1), Pittis 19 (3:7, 3:4, 3:8), Ambrassa 7 (2:2), 1:2, 1:3), Rogers 15 (1:3, 7:10, 0:2), Davvkins 8 (2:3, 3:3, —), Riva 27 (6:7, 6:8, 3:6), Pessina 7 (1:2, 3:7, —), Montecchi 5 (2:2, —, 1:3).
SODNIKA: Grossi iz Rima in Colucci iz Neaplja. PON: Dawkins (39), Pučka (39), Riva (42).
TRST — V anticipirani tekmi prvega kola A-l lige je sinoči Stefanel premagal Philips.
Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da bo tekma izredno izenačena, saj so po začetnem vodstvu Milančanov (14:7 v 6. min.), Stefa-nelovi košarkarji v samih dveh minutah nadoknadili (15:14 v 8. min.). Odtlej sta se ekipi do izteka polčasa izmenjavali v vodstvu. V Tanjevičevi ekipi sta v tem delu večji del bremena v napadu pustili Američanom, medtem ko so bili domači igralci precej netočni, čeprav ne gre prezreti njihovega doprinosa v obrambi, kjer jim je uspelo zaustaviti predvsem slavnega Davvkinsa, ki je dosegel bore štiri točke.
Nadvse razburljiv pa je bil drugi polčas. Stefanel je v začetku povsem popustil, medtem ko so Milančani zadevali kot za stavo. Točno ob polovici so že vodili s 15 koši razlike 69:54. Trener Philipsa Dantoni je tedaj dal nekaj počitka svojim najboljšim igralcem. To je Stefanel izkoristil in predvsem z izvrstno obrambo točko za točko nadoknadil zamujeno. Tik pred iztekom je Middleton s trojko izenačil.
V podaljšku je Stefanel imel lažje delo, saj sta zaradi peti osebnih napak morala iz igrišča najbolj značajna igrala Philipsa, Riva in Dawkins. Med posamezniki gre tokrat omeniti izvrstno igro v obrambi in napadu Claudia Piluttija.
Silvester Gray (Stefanel)
Gostje so dokazali, da so v ožjem krogu favoritov za naslov. Trener D'Antoni pa bo moral nujno rešiti problem režiserja, saj ni Montecchi dovolj značajen, da bi držal
vajeti igre v svojih rokah. Naj navedemo le, da je Dawkins, ki je pod košem dejansko neustavljiv, dobil izredno malo uporabnih žog.
Stefanel pa lahko upravičeno računa na visoko uvrstitev, saj je tokrat odpravil kotiranega nasprotnika, kljub temu da so nekateri igralci — na primer Pučka in Bianchi — zaigrali daleč pod svojimi sposobnostimi.
MARKO OBLAK
DANAŠNJI SPORED A-l LIGE (18.30): Phonola Caserta - Robe di Kappa Turin; Benetton Treviso -Ticino Siena; Clear Cantu - Mes-saggero Rim; Pall. Livorno - Ran-ger Varese; Glaxo Verona - Sca-volini Pesaro; Filanto Forli - Tra-pani; Fernet Branca Pavia - Knorr Bologna.
DANAŠNJI SPORED A-2 lige (18.30): Panasonic Reggio Calabria - Scaini Benetke; Breeze Milan -Sidis Reggio Emilia; Lotus Monte-catini - Billy Desio; Telemarket Brescia - PalL Firenze; Mangiae-bevi Bologna - B. Sardegna Sassa-ri; Marr Rimini - Basket Napoli; Cercom Ferrara - Turboair Fabria-no.
Odbojkarska A-l liga
Messaggero izgubil niz
V anticipirani tekmi prvega kola italijanske odbojkarske A-l lige je prvak Messaggero iz Ra-venne v Mantovi s 3:1 (15:8, 9:15, 15:4, 15:7) premagal tamkajšnjega novinca Gabbiana. Gostitelji so se močnejšemu nasprotniku upirali po svojih močeh, v bistvu pa so se zadovoljili z osvojitvijo enega niza.
Vse kaže, da je treba med najožje favorite za naslov prvaka poleg Messaggerea, Sisleya in Maxi-cona spet uvrstiti tudi milanski Mediolanum, ki se je tik pred pričetkom sezone naposled baje le sporazumel z Maxiconom v zvezi z najetjem močnega ameriškega podajača Jeffa Storka, ki bo tako igral za milanski klub.
Letos bo v obeh naj višjih - ligah nastopilo 59 tujecev, od teh deset Sovjetov.
DANAŠNJI SPORED 1. KOLA: Gabeca Montichiari - Mediolanum Milan; Ingram Citta di Cas-tello - Sisley Treviso; Charro Padova - Siap Brescia; Alpitour Cu-neo - Sidis Tombolini Falconara; Carimonte Mantova - Venturi Spo-leto; Catania - Maxicono Parma.
V polfinalu Davisovega pokala vodijo s 3:0 proti Jugoslaviji
Francozi so prvi finalisti
Včeraj v 8. kolu v slovenski nogometni ligi
Izola »Dodarila« točko
PAU - Kot je bilo zlahka pričakovati si je Francija že po drugem dnevu polfinalnega dvoboja z Jugoslavijo zagotovila uvrstitev v veliki finale za teniški Davisov pokal.
V	včerajšnji igri dvojic sta namreč Guy Forget in Arnaud Bo-etsch s 6:4, 6:3, 6:2 premagala Slo-bodfana Živojinoviča in Muškati-roviča.
Po sklepu »dveh Goranov«, Hrvatov Ivaniševiča in Prpiča, da ne bosta branila barv Jugoslavije, je bil tak razplet polfinalnega spopada že vnparej znan.
Vse kaže, da se bo Francija v finalu pomerila z ZDA, ki po dveh dneh drugega polfinala svetovne skupine z 2:1 vodijo proti Nemčiji. Agassi je s 6:3, 6:1, 6:4 premagal Sticha, Courier pa s 4:6, 6:1, 6:3, 6:4 Steeba. V igri dvojic pa sta Stich in Jelen s 7:6, 6:4, 6:4 odpravila Pa-teja in Davisa.
V	dvoboju za obstanek med šestnajsterico najboljših držav na svetu pa Italija proti Danski zdaj vodi z 2:1. V igri dvojic sta Cam-Porese in Nargiso s 6:3, 6:3, 6:4 Premagala Tausona in Fetterleina. Njuna zmaga ni bila nikdar vprašljiva. Azzurri so si tako po petko-
vem začetnem spodrsljaju Campo-reseja proti Fetterleinu opomogli in lahko na današnji odločilni dan gledajo s precejšnjim optimizmom. Camporese bo igral s Tau-sonom, Pistolesi pa s Fetterleina.
Ostali izidi dvobojev za obstanek oz. napredovanje v svetovno skupino: VB - Avstrija 3:0; Švica -
N. Zelandija 3:0; Belgija - Izrael 2:1; Filipini - Švedska 0:3; Mehika - Nizozemska 0:2; Kuba - Kanada 1:1.
Conski finali: Tajvan - Hong Kong 2:1, Kolumbija - Čile 0:1.
Na sliki AP: Steeb je v polfinalu z ZDA namučil Couriera le v prvem nizu
Z
IZOLA — V vnaprej odigrani tekmi 8. kola slovenske nogometne lige je vodilna Izola včeraj na svojem stadionu pred okrog tisoč gledalci oddala prvo domačo točko v tem prvenstvu. Z lanskoletnim slovenskim prvakom Rudarjem iz Velenja je igrala neodločeno 0:0.
Gostitelji so imeli sicer več od igre, toda trdoživih Velenjčanov jim ni uspelo zlomiti. Izola pa še naprej trdno ostaja na čelu lestvice, saj se ji v primeru zmage lahko na točko razlike približa drugouvrščeno Naklo, Novogoričani, ki igrajo pod vodstvom novega trenerja Ivana Marj ona prvo tekmo, pa na dve točki. Seveda morajo Breznikar in soigralci zmagati na derbiju severne Primorske s Primorjem v Ajdovščini.
Drugi primorski derbi bo odigran v Dekanih, kjer gostuje Koper. To bo obenem prva prvenstvena tekma med sosednjima kluboma nasploh. (Kreft)
DANAŠNJI SPORED: Rudar (T) -Slovan, Medvode - maribor, Mura -Ljubljana, Primorje - Vozila, Olimpija - Potrošnik, Domžale - Naklo, Kladivar - Proletarec.
Proga le pretežka
IZOLA - Na finalni triatlon tekmi za prvenstvo Slovenije, prvič organizirani na slovenski obali, je včeraj v Izoli plavalo, teklo in kolesarilo 68 triatloncev iz vseh slovenskih klubov. Čeprav brez posebnih izkušenj za tovrstne prireditve, je Športna zveza Izola tekmovanja izvedla dobro, le kolesarska proga je bila nekoliko pretežka.
Udeleženci so plavali na 1.500 m, kolesarili 40 km in tekli 10 km v šestih starostnih kategorijah. Prepričljivo je v absolutnem točkovanju zmagal Jani Tomšič iz Tacna pred Igorjem Kogojem iz Mosta na Šoči, najbolj pa je bil atraktiven nastop ultra maratonca Jožeta Tanka iz Celja, ki je bil v svoji kategoriji četrti, absolutno pa dvaindvajseti. Sodelovali so še Šilvo Nemanič iz Sežane, Asim Kaltak iz Izole ter Rajko Krašna iz Portoroža, ki so se med člani uvrstili v drugo polovico; bolj kot dosežek pa je pomemben nastop te primorske trojke. (Kreft)
Dirka tris
Zmagovita kombinacija dirke tris: 18 - 22 - 19. Kvota: 1.421.300 lir (1791 dobitnikov).
Na kolesarski dirki po Emiliji
Včeraj prve štiri tekme ženskega odbojkarskega turnirja ŠD Sokol
Cassani ugnal elito
BOLOGNA Veteran Davide Cassani, ki je v avgustu dosegel Vrsto pomembnih uspehov, je zmagovalec kolesarske dirke po Emiliji. 30-letni Italijan je bil Slavni protagonist 209 km dolge dirke, v kateri sta nastopila tudi ^hiappucci in Bugno, ki pa sta si na prvi resnejši vzpetini nabra-la 1’35" zaostanka in dirke sploh nista dokončala.
Vrstni red: 1. Cassani (It.) 5-17'34" (poprečna hitrost 39 km na uro); 2. Gotti (It.) po 2"; 3. Mot-tet (Fr.) po 11"; 4. Della Santa (It.), 5' Ballerini (It.) po 25".
V Avstraliji Lancia Sainz se je prevrnil
PERTH — Po prvi etapi avtomobilističnega rallyja Avstralije, 1 šteje za SP, vodita voznika Lan-Cle Kankkunen in Auriol. Etapa je nhnila v znamenju spektakularne nesreče, ki je doletela vodilnega na svetovni lestvici Španca Sain-a. V predzadnji posebni preizkušal ko je še bil v vodstvu, se je s °J° toyoto prevrnil na nekem ^inku v bližini univerze v Per-U' Kljub tej nesreči je etapo
končal, a z 1’35" zaostanka za Kankkunenom.
Vrstni red: 1. Kankkunen 1.09'41"; 2. Auriol (oba lancia delta HF integrale 16V) po 6"; 3. Eriks-son (mitsubishi galant vr-4) 24"; 4. Schwarz (toyota celica gt-4) 30"; 5. Alen (subaru legacy 4WD) 1’07"; 6. Carlsson (mazda 323 gtx 4WD) 133"; 7. Sainz (toyota celica gt-4) 1'35"; Salonen (mitsubishi galant vr-4) 2'24"; Dunkerton (mitsubishi galant vr-4) 2038"; 10. Recalde (lancia delta hf integrale 16V) 3'24".
Samaranch se ne boji morebitnega bojkota Ol
KAIRO Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranche, ki se mudi na vseafriških igrah v egiptovskem glavnem mestu, je izrazil prepričanje, da olimpijskih iger v Barceloni ne bo nihče bojkotiral. Samaranch meni, da prisotnost južnoafriških tekmovalcev ne bo odvrnila od iger afriških držav. Samarach je hkrati dopustil možnost, da bi bil Egipt prvi afriški gostitelj iger. Te naj bi se v kairu lahko odvijale leta 2004.
V znamenju res borbenih tekem
Pred današnjo osrednjo proslavo, ki bo zvečer v dvorani KD I. Gruden, na kateri bodo proslavljali 25. obletnico delovanja ŠD Sokol, se je včeraj v nabrežinbski občinski telovadnici pričel mednarodni ženski odbojkarski turnir, ki se ga udeležuje šest šesterk. Včeraj so odigrali štiri kvalifika-
cijske tekme. Srečanja so bila na dobri ravni, zlasti kar se tiče borbenosti, saj so drugfače ekipe še v fazi priprav, prvenstva pa se bodo pričela konec oktobra meseca. Najbolj privlačni sta bili tekmi med Červignanom in Koimpexom ter med Sokolom Indulesom in Červignanom.
Izidi so bili sledeči:
Agorest Posojilnica Sovodnje -Slavij a Bratislava 0:3 (3:15, 3:15, 7:15); Cervignano - Koimpex 2:3 (15:12, 3:15, 9:15, 15:13, 6:15); Agorest Posojilnica Sovodnje - Altura 0:3 (11:15, 7:15, 8:15); Sokol INdules - Cervignano 3:1 (11:15, 15:6, 16:14, 15:8).
Današnji spored:
9.00	Altura - Slavija Bratislava,
11.00	Sokol Indules - Koimpex,
15.00	finale za 5. mesto, 17.00 finale za 3. mesto, 19.00 finale za 1. mesto.
Na sliki: igralke Slavije iz Bratislave in Koimpexa (posnetek je s turnirja ŠZ Sloga Bazoviških žrtev) so bile včeraj uspešne tudi na turnirju ob 25. obletnici ŠD Sokol
Turnir Adriaimpex: poraz naših ekip
Na kadetskem košarkarskem turnirju Adriaimpex v priredbi KK Bor so sinoči doslegli sledeče izide: Ricreatori - Bor 88:65, Stefanel - Kontovel 71:56.
Današnji spored: 9.30 za 3. mesto: Bor - Kontovel, 11.00 za 1. mesto: Stefanel - Ricreatori.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 22. septembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Danes VN Portugalske v formuli ena
Patrese presenetil
Danes v 2. kolu italijanske nogometne C lige
Triestina pred svojim občinstvom
ESTORIL — Presenečenje! V prvi vrsti na startu današnje VN Portugalske v formuli ena ni ne Senne ne Mansella, edinih dveh pilotov, ki se še potegujeta za naslov svetovnega prvaka. Najboljši čas je prav v zadnjih minutah drugega dne poskusnih voženj dosegel Italijan Patrese na willi-amsu, ki je tako ugani vse dotlej vodilnega Bergerja na mclarnu.
Danes se torej obeta zanimiv začetek, v katerem bosta mogoče vodilna na startu poskušala pripraviti teren za uspeh svojega timskega tovariša, če drži ugotovitev, da sta se tako Patrese kot Berger že podredila ukazu, da morata pomagati Mansellu oziroma Senni. Ve pa se, da so piloti formule ena še kako muhavi...
Pri Ferrariju se morajo spet sprijazniti s petim oziroma šestim mestom. Zaostanek Prosta in Ale-sija za vodilnima timoma znaša celo sekundo, tako da ni pričakovati, da bi lahko posegla v boj za zmago, čeprav je italijanski bolid med dirko relativno hitrejši kot med poskusnimi vožnjami.
VN Portugalske se bo pričela ob 14.30 (TV po Italiauno).
TAKO NA STARTU
1. vrsta: Patrese (It. - williams) 1'13"001; Berger (Av. - mclaren) 1'13"221; 2. vrsta: Senna (Br. -mclaren) 1T3"444; Mansell (VB -williams) 1'13"667; 3. vrsta: Prost (Fr. - ferrari) 1014"352; Aleši (Fr. -ferrari) 1'14"852; 4. vrsta: Gugel-min (Br. - leyton house) 1'15"266; Martini (It. - minardi) 1’15"394; 5. vrsta: Capelli (It. - leyton house) 1'15"481; Schumacher (Nem. - be-netton) 1T5"578; 6. vrsta: Piguet (Br. - benetton) 1'16"666; Modena (It. - tyrrell) 1'15"707; 7. vrsta: Morbidelli (It. - minardi) 1'15"749; De Cesaris (It. - jordan) 1'15"936; 8. vrsta: Blundell (VB - brabham) 1'16"038; Moreno (Br. - jordan) 1'16"080; 9. vrsta: Pirro (It. - dal-lara) 116135; Lehto (Fin. - dalla-ra) 1'16"532; 10. vrsta: Brundle (VB - brabham) 1'16"536; Boutsen (Bel. - ligier) 1'16"757; 11. vrsta: Nakajima (Jap. - tyrrell) 1'16"926; Herbert (VB — lotus) 1'17"015; 12. vrsta: Comas (Fr. - ligier) 1'17"228; Alboreto (It. - footwork) 117"330; 13. vrsta: Suzuki (Jap. -larrousse) 1’17"434; Hakkinen (Fin. - lotus) 117"714.
Na sliki AP: Patrese na svojem bolidu
Po neodločenem izidu v Massi v prvem kolu bo danes Triestina gostila na Grezarju moštvo Arez-za, ki je v uvodnem zavrtljaju tesno premagal Casale z 2:1. Tržačani, ki bodo nastopili brez poškod-vanega Trombette, se bodo tako prvič letos predstavili svojemu občinstvu v tej, tretjeligaški konkurenci, v kateri naj bi bili eni izmed favoritov.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Casale - Baracca; Empoli - Ales-sandria; Monza - Massese; Palaz-zolo - Carpi; Pavia - Spezia; Pro Šesto - Como; Spal - Chievo; TRIESTINA - Arezzo; Vicenza - Siena.
Videmski drugoligaš pred težko nalogo
Udinese bo v 4. kolu druge italijanske nogometne lige igral v Lucci proti domači enajsterici, ki je doslej zbrala borni dve točki. Varovanci trenerja Scoglia, ki so v nedeljo doma zasluženo zmagali, so optimistično razpoloženi, čeprav se zavedajo, da jih čaka dokaj
težka naloga, saj je Lucchese v prejšnji sezoni zelo solidno igrala v drugligaški konkurenci.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Avellino - Cosenza; Brescia - Bologna; Casertana - Palermo; Cese-na - Lecce; Lucchese - UDINESE; Messina - pescara; Modena - Piacenza; Piša - Ancona; Taranto -Padova; Venezia - Reggiana.
LESTVICA:Pescara, Regiana in Lecce 6; Ancona 5; Udinese in Bologna 4; Cosenza, Cesena, Avellino in Venezia 3; Lucchese, Modena, Messina, Palermo, Brescia, pa-dova, Casertana in Piacenza 2; Taranto 1; Piša 0.
Derbi četrtega kola tokrat v Genovi
Derbi 4. kola italijanske nogometne A lige bo bržkone v Genovi, kjer bo domača Sampdoria, ki je zelo uspešno startala v pokalu prvakov, gostila Inter. Zanimivo bo vsekakor tudi v Milanu, kjer bodo Gullit in ostali sprejeli v
goste Fiorentino, ki bi lahko tudi poskrbela za presenečenje.
Juventus bo gostoval pri nevarni Atalanti, precej vroče pa bo v Ascoliju, ki je doslej zbral le eno točko, kjer bo domače moštvo gostilo Lazio. Presenetljiva Genoa bo igrala v gosteh proti Romi. Foggia, ki po mnenju strokovnjakov igra zelo moderen nogomet, se bo spoprijela s Cagliarijem. Verona, ki je še brez točke, mora nujno zmagati doma proti Bariju, kajti nasprotno bi bilo stanje ekipe iz Veneta zelo zaskrbljujoče.
DANAŠNJI SPORED (16.00): As-coli - Lazio; Atalanta - Juventus; Foggia - Cagliari; Milan - Fioren-tina; Parma - Cremonese; Roma -Genoa; Sampdoria - Inter; Torino - Napoli; Verona - Bari.
LESTVICA: Inter, Milan in Juventus 5;Parma, Genoa, Lazio, Napoli in Roma 4; Sampdoria, Torino in Foggia 3; Fiorentina, Cagliari, Atalanta in Bari 2; Ascoli in Cremonese 1; Verona 0.
V Kairu odprtje vseafriških iger
Včeraj je bilo v Kairu odprtje letošnjih 5. vseafriških iger, na katerih bo nastopilo 46 držav. Tekmovali bodo v 18 disciplinah, igre pa bodo trajale 10 dni. Na sliki AP posnetek z otvoritve
obvestila - obvestila - obvestila
ŠZ GAJA TENIŠKA SEKCIJA obvešča, da se 14. oktobra pričenjajo ZAČETNIŠKI TENIŠKI TEČAJI namenjeni predvsem otrokom izpod 12. leta in pa izpopolnjevalni tečaj za lanske tečajnike. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko do konca maja.
Vpsiovanje an sedežu kluba (tel. 226115) vsak dan, razen ob torkih, do vključno 5. oktobra do 16. do 19. ure. ŠD MLADINA RESCO BALETNI ODSEK
obvešča obvešča, da se začnejo redni treningi v četrtek, 3. oktobra za prvo skupino ob 16. uri, za drugo ob 17. uri, za tretjo ob 18. uri v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Vpisovanje novih gojencev bo na licu mesta.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se prične plesno-ritmič-na telovadba za deklice od 4. leta dalje v torek, 24. t.m., ob 15.30 v telovadnici na Kontovelu. Vabljeni.
ŠD POLET -
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da bo vadba minibasketa, pod vodstvom trenerja Andreja Vremca, v telovadnici Pristaniških
Jutri seja Sveta tržaških trenerjev
Jutri, 23. t.m. bo na stadionu »Prvi maj« prvi sestanek novega tržaškega Sveta košarkarskih trenerjev, katerega predsednik je Borov trener Fabio Sancin, v odboru pa je med drugimi tudi borovec Gorazd Pučnik.
Cilj tega Sveta je, da bi dal možnost vsem tržaškim košarkarskim trenerjem in tudi ljubiteljem košarke možnost strokovnega izpopolnjevanja, tehničnih srečanj itd.
delavcev v Briščikih, kot sledi: ob torkih in četrtkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1983/84/85; ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1982/81/80.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo vpisovanje telovadcev in telovadk za novo sezono v Borovem športnem centru v jutri, 23. t.m. od 17. do 19. ure tudi po telefonu 51377.
PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Alturi plavalne tečaje za neplavalce, tehnike plavanja za plavalce in vadbo rekreativcev. Vpisovanje od jutri do 27. t.m. od 18. do 20. ure po telefonu št. 51377.
ŠZ SLOGA
organizira tečaj otroške telovadbe, ki bo vsebinsko vezan na osnove MI-NIODBOJKE za fante in dekleta osnovnih šol. Tečaj bo vodil strokovnjak prof. F. Drasič s sodelavci in bo potekal v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah. Tečaj bo ob sredah (14.45 - 16.30) in sobotah (14.45 - 16.45) od 25. septembra dalje.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK vabi na sestanek, ki bo v telovadnici v Dolini jutri, 23. t.m. ob 20.30. Vabljeni simpatizerji in starši otrok, ki jih smučanje zanima.
KK BOR
SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da so treningi v minibaske-tu na stadionu Prvi maj, kot sledi: ob torkih in petkih ob 16.00 za letnike 1982-85; za letnike 1980 in 1981 ob ponedeljkih in torkih ob 16.30 v telovadnici osnovne šole pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio in ob petkih ob 15.30 na stadionu Prvi maj.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča,da bo odborova seja v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v Borovem športnem centru.
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juven-tina - San Canzian.
1.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Bazovici: zarja - Corno; 16.00 v Centi: Tarcentina - Primorje; 16.00 na proseku: Vesna - Cividale.
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Dolini: Breg - San nazario; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Audax; 16.00 v Trebčah: Primorec - Isonzo; 16.00 v Foljanu: Fogliano - Kras; 16.00 v Fari: Pro Farra - Gaja.
Ob torkih in četrtkih ob 21. uri v SK CENTRU v Zgonuku vpisovanje in prvo srečanje v torek, 1. oktobra 1991
University of Cambridge Local Examinations Syndicate International Examinations
AUTH0RISED CENTRE
%. Visli ^
ANGL
EŠtiNA?
Tečaji angleščine vseh stopenj? Poklicni učitelji stalno prisotni? Brezplačna ponovitev zamujenih lekcij? Plačilo tudi v šestih mesecih brez obresti?
CLUB PASS - Prost vstop v knjižnice, čitalnice, jezikovne laboratorije, videoteke, didaktični kompjuter in softvvare v vseh sedežih F.-J.K.? Priznana od Ministrstva za Šolstvo?
V TRSTU, v Ul. Torrebianca 18, telefon 040/369.369 TRŽIČU, v Ul. Duca D’Aosta 16, telefon 0481/411.868 GORICI, Korzo Italia 17, telefon 0481/3.33.00 VIDMU, v Ul. Paolo Sarpi, telefon 0432/50.71.71
BRITISH SCHOOL
W------------------------ J