ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU. sploh po in izven Amerike
VOL. XL. — LETO XL.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 27, 1957
ŠTEVILKA (NUMBER) 61
Zadnje vesti
Danes bo večinoma oblačno. Čez-dan bo temperatura dosegla 42 stopinj, na večer pa bo padla na 30 stopinj. Za jutri se napoveduje, da bo lep solnčni dan in se bo tudi nekoliko ogrelo.
Iz Teherana v Iranu se sporoča, da sta bila tamkaj ubita dva Amierikanca in nekaj Irancev, ki so potovali v dveh avtih. Ubita Amerikanca nista bila identificirana. Umorjeni so bili -po roparski tolpi, ki jih je napadla v hribih Tangsarhad v južnovz-hodnem delu Irana.
Predsednik Eisenhower je odredil premeščenje visokih vojaških voditeljev, ki je eno najbolj obsegajočih, kar jih je odredil, ko je zavzel predsedništvo. Kot vrhovni poveljnik zračne sile je bil imenovan general Nathan F. Twining, ki bo nasledil admirala Arthur W. Radforda. Radford bo to mesto zapustil 15. avgusta. Na temu položaju se je nahajal dve leti, kar je najdaljša doba, ki jo dovoljuje zakon.
Vodstvo Pennsylvania železnice v Altoona, Pa., je objavilo, da se bo s 1. aprilom znižalo število delavstva v njih delavnicah za 500. Pomožni poslovodja je izjavil, da se je to znižanje moralo odrediti ker "je bil splošni promet v tem letu nepričakovano veliko nižji kot pa se je računalo, da bo."
Nil svojemu domu na 1612! E. 34 St. v Lorain, O., se je včeraj ustrelil George GondOr, star 44 let. Gondor zapušča tri otroke. Vzrok samomora ni znan.
Egiptska časnikarska agencija v Srednjem vzhodu poroča iz Amimana v Jordaniji, da so se sporazumeli Egipt, Jordan in Saudia Arabia, da bodo sile Saudi Arabije nadomestile angleške vojake v jordanski luki Akabe.
Anglija in Jordan sta pred kratkim preklicali svoj stari vojaški pakt.
Kakor poroča agencija, se vojaške sile Saudije že nahajajo v Akaba luki in so pripravljene, da zavzamejo položaje čim se Angleži umaknejo.
Iz Vatikana se poroča, da je papež Pij XII sprejel v zasebni a v d i j e n c i zapadno-nemškega kancelarja Konrada Adenauerja.
Dva mladoletna dečka, eden star 14 let, drugi 15 let, sta včeraj stala pred sodnikom Albert A. Woldmanom na mladinskem sodišču, ker njiju starši ju ne morejo krotiti. Za mlajšega dečka je sodnik prošlo jesen odredil, da ne sme biti z doma po 9. uri zvečer. Mati je sedaj sodniku povedala, da sin sedaj večkrat izostane iz šole, zapravi denar, ki inu ga da za opoldanski obed v šoli, za mehko pijačo in da je dva večera zaporedoma izostal celo noč od doma. Sodnik ga je poslal v poboljševalnico v Hudson, O. Starejši deček, ki je takisto bil na probaciji, je bil poslan v Columbus, O., kjer bodo skušali z pshiatričnim zdravljenjem spraviti ga na pravo pot. Oče se je pritožil, da sin krade avtne dele, da je zanetil ogenj v nekih zapuščenih gostilniških prostorih in da je delal škodo v šoli.
KRI TEČE V ALŽIRU
ALZIR — Francoske oblasti javljajo, da je bilo v Alžiru v zadnjih 24 urah ubitih 240 nacionalističnih vstašev.
OSEM LJUDI UBITIH NA ENEM KRIŽIŠČU V EUCLIDU IZZA 1942
V Euclidu je bilo izza leta 1942 samo na enem železniškem križišču ubitih osem ljudi, sedem pa jih je dobilo težje ali lahkejše poškodbe. V isti dobi je bilo na petih drugih železniških križiščih v Euclidu šest ljudi ubitih in pet poškodovanih.
Vsa križišča, ki so zahtevala *-
toliko žrtev, so opremljena
so opremljena z vsemi svarilnimi znamenji, ki so predpisani po zakonu. Oblasti so edine v tem, da edino upanje za preprečenje sličnih nesreč v bodočnosti leži v tem, da se na križiščih zgradijo prehodi bodi nad železniškimi programi ali pa pod zemljo.
Najbolj nevarno križišče s stališča smrtnih nesreč je ono na Babbit Rd., ki ga sekajo proge železnice New York Central. Na tem križišču je bil preteklo nedeljo zgodaj zjutraj ubit Walter O'Leary, ki je zavozil na progo, ko je ravno prihitel brzovlak omenjene železnice.
Na dotičnem križišču so instalirani rdeči lučni signali, poleg tega je tam v službi poseben čuvaj med 7. uro zjutraj in 11. uro zvečer.
Število žrtev na drugih križiščih v Euclidu izza 1942 je bilo kot sledi: E. 260 in N. Y, Central: eden ubit dva poškodovana; E- 260 in Nickel Plate: eden ubit, dva poškodovana; Babbit Rd. in Nickel Plate: eden ubit, trije poškodovani: E. 222 in Nickel Plate: eden ubit, eden poškodovan; Chardon Rd. in Nickel Plate: dva ubita, eden poškodovan.
ŠE ENA SLEPARIJA NA RAČUN RELIFA
Na okrajni sodniji v Clevelan-du je včeraj Mrs. Mary Whitehead, stara 34 let in stanujoča na 9919 Parkgate Ave., priznala, da je pod krivimi pretevezami potegnila $1746 iz sklada za javne podpore. Prejemala je podporo v teku enega leta, ko je bila zaposlena.
Okrajni sodnik McMahon je izrek kazni odložil, dokler ne bo sestavljeno in mu predloženo poročilo o ozadju slučaja in preteklem življenju obtoženke.
Obsojena radi relifne sleparije
Mrs. Lucille Whitsett, razpo-ročena mati sedmih otrok, stanujoča na 2317 E. 36 St., je bila obsojena v žensko poboljševalnico od enega do treh let, ker 'je pod krivo pretvezo dobila okoli $3,000 podpore iz relifnega sklada.
Predloženi so bili dokazi, da je ženska v Času, ko je bila na javni podpori, prejemala vzdrževal-nino za sebe in otroke od svojega bivšega moža. Dalje, da je popivala, puščala otroke same in da je od časa razporoke imela nezakonskega otroka.
ŠE EN LIST PODVOJIL SVOJO CENO
NEW YORK, N. Y.—Dnevnik New York Post je zvišal ceno listu od 5 na 10 centov. Že prej sta objavila zvišanje na 10 centov new-yorška dnevnika World-Telegram in Journal-American. Kakor ostala dva lista, tako tudi Post poroča, da je bil k zvišanju cene prisiljen radi rastočih cen papirju in drugih izdatkov.
POLICAJ MOLČI PO UMORU ŽENE
Clevelandski policist Thomas Hill, star 43 let, je priznal, da je v prepiru ustrelil svijo ženo Evelyn, ki je bila 31 let stara. Ampak kaj več Hill, ki je črnec, ni hotel povedati. Policajev oče je pastor ene izmed črnskih cerkva v Clevelandu.
PREVEČ JE PIHALI
SHREVEPORT, La. —C. E. William je skušal pognati gaso-lin v karburetor svojega motornega vozila s tem, da je pihal v gasolinski tank. Pihal je na vso moč. Zdaj pa bi rad vedel, kako bi mogel dobiti iz tanka gornjo čeljust svojega umetnega zobovja.
Odločitev okrajne sodnije v zadevi nevrnjene are za kupljeni dom
Sodni j a okraja Lake, katere sedež je v Painesvillu, je podala odločitev v tožbi, v kateri je šlo za vprašanje, kdaj je zemljiški trgovec po zakonu vezan, da kupcu nepremičnine, ki se je premislil, vrniti denar, ki je bil dan na kupčijo kot ara.
Mr. in Mrs. John Semenik iz 21071 Wilmore Ave. v Euclidu sta s posredovanjem zemljiškega trgovca James Fletcherja, ki posluje v Willowicku, sklenila kupčijo, da kupita nov dom, ki se je nahajal na 28904 Acacia Drive, v Willowicku. Na kupčijo sta plačala $500 are.
Pozneje sta se Semenikova premislila in sta zahtevala, da tral: eden ubit, dva poškodova-jima Fletcher $500 vrne. Fletcher je izjavil, da denarja ne more vrniti, ker da ga je izročil stavbeniku, ta pa da ga drži z izjavo, da je toliko na škodi, ker je poteklo več mesecev med dnevom, ko je bila kupčija sklenjena in dnevom, ko sta Semenik in žena kupčijo odpovedala.
Mr. in Mrs. Semenik sta Flet-
cherja zatožila pred obrtnim razsodiščem v Columbusu, ki je odločilo, da je bil Fletcher denar vezan vrniti in je za kazen odredilo, da se Fletcherjevo poslovno dovoljenje suspendira za 60 dni.
Proti temu odloku je trgovec Fletcher vložil priziv na okrajni sodniji v Painesvillu. Ta je sedaj ovrgla odlok državnega obrtnega razsodišča z izjavo, da pod okoliščinami, ki so obstojale v tem slučaju, ni Fletcher zakrivil ničesar, kar bi bilo „v nasprotju z zakoni v državi Ohio.
FRANCOSKI POLITIK HERRIOT UMRL
LYONS, Francija—Včeraj je umrl v starosti 84 let bivši francoski premier Edouard Herriot, ki je igral veliko vlogo v francoski politiki. Herriot pa ni bil le politik, temveč uveljavil se je tudi kot pisatelj in učenjak. Bil je mnogo let predsednik parlamenta. V času druge svetovne vojne so ga nacisti internirali.
ZANIMANJE AMERIKE ZA AFRIKO SE STOPNJEMA VEČA
WASHINGTON, D. C.— Ameriška vlada je začela posvečati največjo pozornost in zanimanje za tako-zvani "črni kontinent"—za Afriko in vse, kar je z Afriko zvezano.
Afriška tura podpredsednika Nixona je bila izraz tega zanimanja za Afriko in razni koraki, ki se bodo pod-vzeli v tej zvezi, so nadaljevanje in ne posledice Nix-onove ture.
Kakor se je pravkar objavilo, bodo v najbližnji bodočnosti v Afriki odprti štirje ameriški konzularni uradi. Tem bodo sledili pozneje še dodatni.
Državno tajništvo, ki ni v preteklosti posvečalo Afriki skoraj nobene paž-nje, bo dobilo posebnega podtajnika, ki se bo bavil izključno z afriškimi vprašanji.
Zakonski načrti za organiziranje posebnega afriškega biroja v državnem tajništvu se nahajajo že pred zveznim kongresom.
30 let prepozno za subway!
V Clevelandu se že precej let govori o tem, da bi se zgradil subway, to je podzemska železnica v okrožju, ki obsega center našega mesta. Svoj čas so volil-ci glasovali, da ima okrajni upravni odbor pravico, da tak projekt financira. Potem so se o vprašanju od časa do časa pojavile javne debate, ampak kaj definitivnega se ni nikoli ukrenilo. Okrajni inženir Albert Porter je v tej zvezi zdaj obelodanil obširno poročilo, v katerem Clevelandu odločno odsvetuje gradnjo subwaya. Zakaj? Prvič, pravi inženir Portor, smo vsaj 30 let predolgo čakali, med tem pa so se razmere tepeljito spremenile in bi torej subway danes praktično zelo malo pomenil. In drugič, vsota 30 milijonov, ki je bila prvotno dovoljena, bi niti daleč ne zadostovala, temveč subway bi dans stal najmanj 50 milijonov.
Porter ima najbrž prav. Saj je več kot jasno, da velika mesta v Ameriki na splošno v svoji sredini več ne rastejo, temveč gibanje prebivalstva, kakor tudi trgovine in industrije je ven iz mest v predmestja in v tako-zvana metropolitanska okrožja. Tudi Cleveland ni izjema, ki danes recimo na vzhodu sega skoraj prav do Painesvilla, na zahodu pa do Elyrije in Loraina.
Pogreb
Pogreb pokojnega Michael Lunter, o čigar smrti smo včeraj poročali, se vrši v četrtek popoldne ob 12.30 uri iz Grdino-vega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save ob 1. uri in nato na pokopališče sv. Teodošija.
Pevski zbor Jadran
vabi na opereto
"Maščevanje netopirja"
v nedeljo, 31. marca
ob 3.30 uri popoldne v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Rd.
Po programu domača zabava in večerja.
Hammarskjold bi rad vedel, kdo bo plačal
račun za očiščenje Sueškega prekopa
IZRAEL BO ZAHTEVAL, DA SE
POLICIJSKA SILA Z.N. UMAKNE?
KAIRO, Egipt—Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold je poklical v Kairo svojega glavnega finančnega svetovalca, ki naj bi mu pomagal rešiti vprašanje, kdo naj plača za največje čistilno delo v zgodovini, namreč za očiščenje Sueškega prekopa. Ta svetovalec je predsednik Chase National banke v New Yorku John J. McCloy, ki je eden izmed treh članov posebnega odbora Združenih narodov, ki je bil organiziran v zvezi s čiščenjem prekopa.
Pričakuje se, da bo McCloyd*-
Novi grobovi
prispel v Kairo enkrat tekom današnjega dneva.
Koliko znašajo celotni stroški čiščenja prekopa, je tajnost. Po prvotnem proračunu bi imeli stroški znašati okoli 40 milijonov dolarjev. Krogi pri Združenih narodih sedaj trdijo, da ne bodo več kot okoli 20 milijonov ali celo manj. Amerika je že plačala
Združene države in nekateri drugi narodi so že provizorično prispevali gotove vsote v čistilni fond, ampak vprašanje, kdo naj končno nosi odgovornost za račun, je še vedno nerešeno.
Egipt pravi, da ne bo plačal in zahteva, da račun plačata Anglija in Francija, ker Egipt da je potopil ladje in porušil druge naprave v prekopu zato, da bi Anglija in Francija,, ki sta Egipt napadli, ne mogli prekopa uporabljati.
Včeraj je bil iz prekopa odstranjen eden izmed zadnjih velikih objektov, kar bo omogočilo, da bodo prekop zopet lahko rabile ladje z nosilnostjo do 20,-000 ton. Ko se odstrani še neki topniški čoln, bo prekop prost še za večje parnike.
Hammarskjold je včeraj zaključil svoje politične razgovore* ampak pred vrnitvijo v New York bo še govoril z egiptskim zunanjim ministrom Mahmou-dom Fawzijem. V New York odpotuje enkrat tekom današnjega dneva. Kaj pravi Izrael
JERUZALEM—Tukaj obstoji vtis, da je Izrael pripravljen, da zahteva umaknitev policijskih sil Združenih narodov s Srednjega vzhoda, ker je prišel do zaključka, da navzočnost teh sil bo mogla edinole preprečiti Iz-
raelu, da se pripravi za obrambo v slučaju ponovnih egiptskih mejnih napadov.
Izrael trdi, da so Z. N. zgrešili poglavitni namen, ko so poslali svoje sile, namreč, da bi preprečili povrnitev Egipčanov v Gazo in s tem za jamčili, da se vpadi v izraelski teritorij s strani egiptskih udarnih čet ne bodo več dogajali.
Izraelska vlada je tudi prepričana, da ako bi Egipt poskusil Izraelu preprečiti rabo Akabske-ga zaliva, bi šibka sila Združenih narodov, ki se nahaja v Sharm al Sheikhu, tega ne bila stanju ustaviti.
Poročila iz Egipta tudi omenjajo, da bo Egipt vztrajal na stališču, da ima pravico poslati svoje vojake v Gazo in v Sharm al Sheikhu, tega ne bila v stai tega še ni storil. Ena točka sporazuma
Zdi se, da so vsi sporni elementi Srednjega vzhoda edini samo glede na eno stvar—nihče ne protestira proti novim pošiljkam hrane in drugih potrebščin, ki prihajajo' kot darilo rešilne organizacije Združenih narodov v Gazo, kjer je nagnetenih 215,000 arabskih beguncev iz Palestine. Dulles o položaju
WASHINGTON, D. C,—Državni tajnik John Foster Dulles je dal razumeti, da naj bi po njegovih mislih policijske čete Združenih narodov morale ostati na Srednjem vzhodu, ne glede na ugovarjanje Egipta, dokler ni podanih zadostnih zagotovil, da ne bo prišlo do izbruha novih sovražnosti.
Dulles je tudi dejal, da bi bil izgled za mir boljši, če bi Izrael dovolil četam Z. N. vstop na njeno stran demarkacijske črte.
Beck odklonil izročiti papirje in se zatekel pod ustavno zaščito
WASHINGTON, D. C.—Predsednik unije voznikov Dave Beck je danes prišel pred senatni preiskovalni odbor, ampak ko ga je predsednik odbora senator John L. McClellan vprašal, če je prinesel s seboj papirje o svojih osebnih finančah in če jih je pripravljen izročiti odboru, da jih pregleda, je Beck odgovoril, da papirjev ne bo izročil.
Ko je McClellan vprašal, zakaj jih ne mara izročiti, je Beck izjavil, da se pri tem sklicuje na ustavno zaščito, da se državljani n® morejo siliti, da pričajo proti sebi. Dalje je Beck priznal, da papirji vsebujejo informacije, radi katerih bi mogel biti izpostavljen kazenskemu postopku.
Posledica Beckovega stališča je bila ta, da je senator McClellan podpisal uradno listino, s katero se je odredilo zaseženje listin, ki jih Beck ni maral prostovoljno izročiti.
Na podlagi gornjega je pred-
sednik AFL-CIO George Meany sklical izredno sejo izvršilnega odbora centralne delavske organizacije. Gre očividno za to, da se podvzamejo koraki za izgon Becka iz izvršilnega odbora.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Frances Gorshe iz 1116 E. 72 St. se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijatelji jo lahko obiščejo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice.
GLASBENA MATICA
poda opero
"MARIJA MAGDALENA" I
v nedeljo, 14. aprila, 1957
ob 3.30 pop. v SLOV. NAR. DOMU St. Clair Ave. Vsiop. $1.50, $2.00, $3.00
Vsi sedeži rezervirani
GERTRUDE ZAMEJC
Včeraj popoldne je po kratki bolezni preminila na svojemu domu Gertrude (Jera) Zamejc, rojena Malavasič, stanujoča na 1191 E. 60 St. Stara je bila 79 let in je bila doma iz vasi Pod-lipa pri Vrhniki, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S.D.Z.
Tukaj zapušča soproga Andrej, štiri otroke: Mrs. Marie Clernt, Andrew, Anthony in Mrs. Josephine Zupančič, šest vnukov in sestro Mrs. Mary Bo-gotaj. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato
na pokopališče Calvary. *
MARY VERBIC
Po kratki bolezni je danes zgodaj zjutraj u • Mary Verbič, rojena Želuznik, stanujoča na 6120 Glass Ave. Stara je bila 77 let ter je bila doma iz vasi Pod Dolnica, fara Horjul, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. Mož Matthew je umrl leta 1916.
Tukaj zapušča pet hčera: Mrs. Mary Zaje, Mrs. Jennie Laurie, Mrs. Anna Turk, Mrs. Julia Cherne in Mrs. Rose Hren, dva sinova, Matthew in John, devet vnukov in šest pravnukov, v starem kraju pa dve sestri, Franco Košir in čst. sestro Marjano, ki je pri nunah. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Zakrajškovem pogrebnem zavodu ob 7. uri nocoj, istočasno kot truplo pokojne Gertrude Zamejc, s katero ste bile prijateljice in
je včeraj umrla.
*
RUDOLPH PAVLOVICH
Kakor smo včeraj poročali, je preminil na svojemu domu, zadet od srčne kapi, Rudolph Pav-lovich, star 71 let, stanujoč na 522 Eastern Heights Blvd., Ely-ria, O. Družina je preje živela na 950 E. 236 St., Euclid, O., odkoder se je preselila septembra 1956. Doma je bil iz vasi Vago-vina, fara Dragonič na Hrvatskem, kjer zapušča brata Nikola in Ignacija, sestre Veroniko, Julijo in Ljubo ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 50 let. Bil je član društva Jutranja zora št. 337 H.B.Z. Zadnji dve leti je bil upokojen, preje pa je delal 27 let pri Ajax Mfg. Co.
Tukaj zapušča soprogo Justino, rojena Golubich, doma od istotam kot pokojnik, dve hčeri Mrs. Catherine Rovniak in Mrs. Anna Schneider, dva vnuka in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Lake View pokopališče.
Pozdravi
Lepe pozdrave iz Fort Lauderdale, Fla., pošiljata poznana Mr. in Mrs. Michael Telich, ki pišeta, da se imata kar prijetno v čudoviti deželi.
*5TRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. marca 1957
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelanau In Izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_____________________________
For Six Months — (Za šest mesecev)_______________
For Three Months — (Za tri mesece)_____________________
$10.00 _ 6.00 _ 4.00
UREDNIKOVA POŠTA
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year -For Six Months
(Za eno leto)
(Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
i*9^104
ŠPANIJA PREŽIVLJA KRIZO
Nezadovoljstvo Špancev proti Frankovi vladavini in njegovi falangi prihaja v zadnjem času čedalje bolj do izraza. Za lanskimi demonstracijami študentov v Madridu, Valenciji in po drugih španskih mestih so sledile stavke v severni Španiji in v zadnjem času v Barceloni.
Značilen je bil bojkot tramvaja in drugih javnih vozil v Barceloni, ki je trajal 14 dni. Prebivalstvo je s tem protestiralo proti povišanju prevoznin. V Barceloni so dijaki javno sežigali Frankovo podobo.
Na Špance najbolj pritiskajo hude gospodarske razmere. Denar zgublja vrednost, tako pada kupna moč plač; zadnji povišek plač, ki se je sukal med 10 in 40%, je danes že brez vsakega haska, ker so cene vnovič poskočile. Kvalificirani delavec zasluži okoli 1070 lir na dan, toda s tem denarjem ne more spričo današnjih cen življenjskih potrebščin vzdrževati družine. Zato dela po 12-14 ur na dan, da bi si zvišal zaslužek.
Stroški za vzdrževanje državne uprave so izredno visoki. Industrijalizacija ni pokazala vselej zaželenega uspeha. Denar za izvedbo investicijskih načrtov nabavlja država s tiskanjem novih bankovcev. Denarni obtok je v enem letu naraste! od 44 na 52 milijard pezet, to je za 17%. (1 pezeta volja okoli 11.60 italijanskih lir). Istočasno se opaža zastoj v industi jski proizvodnji. Država le težko prodaja državne obveznice. Kakor r< lino, zgublja denar na vredne: ; . V i nem samem mesecu je vrednost dolarja poskočila od 42 na 49 pezet. Državni industrijski zavod kupuje velike količine dolarjev v Tangerju po tečaju 50 pezet, čeprav velja dolar po uradnem kurzu samo 40 pezet.
Z druge strani se opaža beg kapitala iz države. To je ugotovil tudi minister za trgovino. Previdni kapitalisti se skušajo zavarovati s tem, da kupujejo velike količine blaga. Tako je neki industrijec priznal, da je nabavil 800 ton jekla ne toliko zaradi tega, ker ga nujno potrebuje, temveč da bi se znebil pezet.
Ameriški finančniki so mnenja, da preživlja Frankova Španija eno najhujših gospodarskih kriz.
Londonski "The Economist" kritizira španski tisk, češ da ne piše realistično o težavnem gospodarskem položaju, temveč ga hoče prikriti. Gospodarske razmere se slabšajo iz dneva v dan. V zadnjih desetih mesecih so bile plače dvakrat povišane, toda povišanju plač ni sledilo povišanje proizvodnje. Od decembra 1955 do decembra 1956 so dolarske rezerve padle od 94 na 28 milijonov dolarjev, medtem ko so v januarju tega leta zdrknile na 21 milijonov dolarjev; danes znašajo morda samo še okoli 10 milijonov dolarjev. Zlata rezerva v višini 120 milijonov dolarjev je ostala nedotaknjena. Vrednost pezete je padla od 43 pezet za dolar v mesecu juniju na 54 pezet v februarju. Primanjkljaj v državnem proračunu je narastel na 16 milijard pezet.
Zaradi lanske slabe letine (zaradi mraza) so Španci izvozili do 20. januarja letos samo 97,964 ton limon, medtem ko je izvoz limon do 22. januarja .1956 dosegel 441,775 ton. V Španiji primanjkuje olivnega olja in pšenice. Sama Španija potroši 465 milijonov ton olivnega olja na leto, medtem ko bo letošnji pridelek dosegel komaj 335,000 do 350,000 ton. Španci pojedo 4.3 milijona ton pšenice na leto, njihov pridelek pa bo dosegel komaj 3.5 milijona ton. Razliko bodo kupili z ameriško gospodarsko pomočjo. Zaradi suše niso električne centrale dajale dovolj električne energije; zato je tudi industrijska proizvodnja padla.
Španska vlada je prosila v Ameriki novih 30 milijonov dolarjev pomoči za finančno leto 1956-57, a za leto 1957-58 pričakuje drugih 130 milijonov dolarjev. V istem času si Franco prizadeva, da bi mu Sovjetska zveza vrnila za 560 milijonov dolarjev zlata, ki ga je Negrinova republikanska vlada dala odpeljati v Odeso februarja 1937. Za povrnitev tega zlata postavlja sovjetska diplomacija več pogojev: vzpostavo diplomatskih odnosov in prekinitev zveze z Ameriko. Od leta 1954 je Amerika dala Španiji za 458,800,000 dolarjev gospodarske pomoči. Ta vsota ne vključuje vojaške pomoči. Ameriška vlada se zdaj obotavlja, da bi Francu dovolila novo pomoč, ker ima vtis, da španska vlada zapravlja denar v nepotrebne namene.
—Ga
Jadran vabi na koncert
EUCLID, O.—.Spet se približuje spomladanski koncert pevskega zbora Jadran, ki bo podal koncert dne 31. marca v Slovenskem delavskem flomu na Waterloo Rd. ob 3.30 popoldne. To bo dan, ko bo spet v domu donela priljubljena slovenska pesem.
Jadran bo podal zelo zanimivo opereto "Maščevanje netopirja" in druge točke, ko bomo spet imeli mnogo lepega duševnega užitka. Jadran nam prinaša slovensko pesem že 35 let, zadnjih 30 let pa se udejstvuje pri SDD.
Ta zbor zasluži vsestransko moralno in gmotno podporo, kajti zbor je bil vedno na razpolago naprednim organizacijam, ki so prirejale svoje stvari v drugih dvoranah. Dobro se še spominjam, da je zbor nastopil na Debsovi slavnosti, ko je bil izpuščen iz zapora zaradi svojega protivojnega stališča. Takrat so mu zavedni elevelandski delavci priredili shod v mestni dvorani, kjer je bila velika udeležba. Jadran se je potrudil in odvzal, kadar je bilo mogoče.
Naša dolžnost je, da ta dan napolnimo dvorano SDD do zadnjega kotička, da jim bomo vlili še več korajže zdaj, ko se je zbor spet pojačal z mladimi in prejšnjimi močmi. Znano nam je tudi dejstvo, da se kulturni delavci trudijo v svojih prostih urah in pri tem dostikrat trpijo razne stroške, da se ohrani zanimanje za kulturno delovanje med nami in mlajšim rodom. Vsaj ti kulturni delavci se zavedajo, da narod brez kulture nima bodočnosti. To je glavni razlog, da moramo podpirati vse naše pevske skupine, ki pospešujejo naše kulturno delo v metropoli. Tako bomo tudi ostali ljubitelji slovenske pesmi imeli zadoščenje, da smo storili našo dolžnost.
Bodimo veseli, da se lahko prijetno zabavamo za tako majhno vstopnino. Mi sede poslušamo petje, ki nam je na razpolago po mnogih pevskih vajah, kamor hodijo pevci in pevke vsak teden. Gojenje slovenske kulture v naši metropoli je bila najsvetlejša točka v naši zgodovini. Brez nje ne bi pomenili nič, tako smo pa čislani med vsemi, ki nas cenijo po našem prizadevanju na kulturnem, političnem in narodnem delovanju.
Na kulturnih prireditvah se zberemo in uživamo lepoto naše pesmi, ki je stoletno zrcalo slovenskih mislecev, ki so vzgajali naš majhen narod v sodobnem duhu ter nas tako povezali z ostalimi kulturnimi narodi. Če bi svetovni politišni sledili tem ciljem, ne bi bilo treba tratiti denarja za nesmiselne vojne. Slovenski pesniki in pisatelji so predvidevali pravičen svet ne samo za Slovence, ampak za ves človeški rod. Ti so nas vzgajali v duhu bratstva, tolerance, obenem pa kazali pravilno pot za dosego enakopravnosti in pravice za vse, ki so stoletja bili teptani pod raznimi, tirani. Slovenska pesem je bila najboljša inspiracija, ki nas je gnala na našem prizadevanju za izboljšanje življc-nskih in kulturnih prilik tukaj, še bolj pa na domači zemlji. Zato so stare slovenske pesmi še danes najdragocenejša narodna zapuščina, če jo razumemo v celoti.
Meni ni veselejšega trenutka kot poslušanje slovenskega petja. Čudno se mi zdi, da se še dobijo osebe, katerim ni nič do petja ne pesmi. Morda so to znaki zaostalosti ali pa kake pereče skrbi, ki človeka tarejo v življenju. Naj bo že tako ali drugače, V pesmi najdemo tolažbo in z njo preženemo največje tegobe v srcu, torej je pesem zelo zdravilno sredstvo v življenju.
Mene zelo veseli, da je pri Jadranu tako lepa skupina mla-
dih in tu rojenih fantov, deklet in žena. Pač lepo spričevalo zavednih staršev, da so vzgojili mladino v tem duhu. Naša mladina je edina, ki bo morala ohraniti naše tradicije. Toda ta mladina mora zajeti smisel naše kulture, kar spozna pri pevskih in dramskih zborih, da bo lažje obdelovala naše kulturno polje. Zbor se je zadnje čase zelo pojačal, kar je dobro znamenje za ves Cleveland. To je tudi najboljši odgovor črnogledom, ki že leta napovedujejo, da bo vse propadlo, ko nas ne bo več na tem svetu.
Upam, da ne bo nihče zamudil prilike, ki nam jo bo nudil Jadran na svojem koncertu. Želeti je, da bodo prišli ljubitelji petja od blizu in daleč. Torej na svidenje !
John Lokar st.
Jožefovci so godovali
NEW SMYRNA BEACH, Fla. —Pri Amerikancih je v navadi, da se slavi rojstni dan, česar so se tudi naši ljudje privadili. V stari domovini pa je bila navada, da so slavili imendan.
Tukaj v New Smyrna Beach, odnosno v Samsuli, pa se je udomačil običaj godovanja za Jožete in Jožice. Vsako leto se zberejo domačini, Jožeti in Jožice in slavijo njih god na 19. marca. Tedne pred omenjenim dnevom pripravljajo ženske posebne jestvine, a moški pa preskrbijo razne tekočine, da s tem spopolnijo slavnost.
Zberejo se navadno v prostorih tukajšnjega pionirja Mr. Jožeta Sopotnika na stari cesti št. 40A. Predno so si tukajšnji naseljenci zgradili svoj Društveni dom, so bili Sopotnikovi prostori tudi za društvene seje in druga zborovanja.
Na godovanje pa ne pridejo samo domačini, marveč navadno povabijo vsako leto tudi izletnike, Slovence in Slovenke, da se jim pridružijo. Na večer, 19. marca smo bili zbrani sledeči:
Med izletniki smo bili navzoči sledeči: Mr. in Mrs. Stanley in Eleanore Babic in Louis Babic iz Madisona, Ohio; podpisani in moja žena Josephine iz 2001 Beverly Hills Drive, Euclid, Ohio; Mr. in Mrs. Frank in Josie Cigoj, poznana lastnika gostilne na E. 200 St. in Cherokee Ave.; Mr. in Mrs. Louis in Jennie Hoffert iz Rockefeller Rd., Wickliffe, Ohio; Mrs, Mary Kuhar iz Geneva, Ohio; Mrs. Mary Lunka iz Lucknow Ave.; Mr. in Mrs. Anton in Mary Rup-nik, poznani zidarski strokovnjak iz Upton Ave., in Mrs. Marion Slokar iz E. 237 St., Euclid, Ohio.
Domačini pa so bili sledeči: Mr. in Mrs. Joseph in Agnes Ber-kopec iz Vineyard in Dora St., New Smyrna Beach, kjer sta si nedavno kupila hišo, prej sta živela v Geneva, Ohio; Mr. in Mrs. Andrew in Verona Bombač, sedaj živita pri novi cesti št. 40; Mr. in Mrs. Joseph in Milka Ce-glar, ki sta vrsto let kmetovala okrog Madison, Ohio, a sedaj isto nadaljujeta tukaj v Samsuli zadnjih deset let; Mr. in Mrs. Anton in Matilda Černe iz Mary St., New Smyrna Beach, kjer imata na razpolago sobe za izletnike; Mr. in Mrs. Anton in Mary Jakopin iz E. 232 St., Euclid, Ohio, nedavno sta kupila v New Smyrna Beach hišo in se bosta sem naselila; Mr. in Mrs. Joseph in Amalija Jazbec, njih dom je v bližini stare ceste št. 40A; Mr. in Mrs. Frank in Rosie Kerže iz 606 Downing St., New Smyrna Beach, oba poznana bivša Clevelandčana; Mr. in Mrs. Mike in Jennie Premro iz Sam-sule; Mr. in Mrs. Joseph in Julija Samša iz Edgewater, blizu New Smyrna Beach, tudi poznana bivša Clevelandčana; Mr. Joseph Sopotnik in njegova žena,
ter njiju starejša hči Olga Weber.
Kot je navada ob takih prilikah, je bilo seveda tudi dosti prepevanja domačih narodnih popevk, pri čemur pa smo pogrešali tudi one, ki so se pred nedavnim vrnili proti severu domov, kot Martin Kožar? John Mramor, Tony Živko, Feliks Drenik, Anton Pušner, Anton Gombač, in še nekateri, katerih imen pa se ne spominjam.
Da smo si brusili pete, pa je skrbel Mr. Anton Jakopin z njegovo harmoniko. Šele ob polnoči smo se razšli na svoja stanovanja, veseli in zadovoljni. Ta večer nam bo Vsem ostal v prijetnem spominu. Ob slovesu smo obljubljali, da se bomo za godovanje Jožetov in Jožic še večkrat sestali, če nam bo usoda dopustila.
Želim se zahvaliti vsem onim, ki so imeli v oskrbi omenjeni večer. Torej, hvala vsem in zdrav-stvujte !
Mike Basko.
LJUBLJANSKI MUZIKANTI BI RADI PRIŠLI GOSTOVAT V AMERIKO
Rojakom iz prečenske fare
CLEVELAND, O.—Od župnika Valentina Tome v Prečni sem dobila pismo s prošnjo na rojake za pomoč pri popravilu cerkve, ki je utrpela precej škode še med vojno. Cerkev je treba popraviti, če nočemo, da bo popolnoma propadla.
Mislim, da nas je več od tam doma in prosim, naj bi vsak nekaj prispeval, da pomagamo ohr aniti domačo cerkev.
Darove sprejemam podpisana Ana Švigel, roj. Derganc iz Dol. Straže, fara Prečna. Imena darovalcev bom sporočila g. župniku z poslano vsoto vred.
Vsem dobrim srcem že v naprej prisrčna hvala!
Ana Švigel, 5814 Prosser Ave., Cleveland 3, Ohio.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
CLINTON, Indiana—Dne 17. marca je ilmrla Louise Fraile, stara 81 let. Bila je članica SNPJ. Pogreb je bil 21. marca na pokopališču Riverside. Zapušča dve hčeri, Pauline Morgan v Milaca, Minn., ter Mary Barashas v San Jose, Calif, in sina Adolpha v Lansingu, Mich.
BARBERTON, Ohio — Po daljši bolezni je umrl Johan Mohar, star 89 let, doma iz Loškega potoka. Bil je vpokoje-ni farmar in bivši delavec pri akronski Beltline Railroad. V Barberton je prišel pred 28 leti. Zapušča soprogo May, hčeri Victorijo Belford in Carolino Kochevar, sinove v Oroslerja, Jacka, Tonya, Louisa in Stan-leya ter 13 vnukov.
—Dne 2. marca je umrla Johanna Rozman, stara 88 let. V tukajšnji okolici je živela 43 let. Zapušča sina Johna, hčer Mrs. Mary Kos, osem vnukov in 21 pravn"I:ov.
CHICACO, III—Jacob Zupan, član glavnega odbora SNPJ, se nahaja v bolnišnici, kjer se je podvrgel manjši operaciji.
BROWNSVILLE, Pa.— Dne 21. februarja je umrl Louis Kerin iz Isabella, Pa., član SNPJ. Star je bil «7 let, rojen v Jugoslaviji leta 1889. Zapušča žalujočo soprogo Rose Cher-von Kerin, dve hčeri, dva sinova in sestro ter brata v starem kraju.
SHEBOYGAN, Wis.—Tu je umrl 62 let star Frank Saje. Doma je bil od Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 42 leti. Zapušča dva sinova in dve sestri. Žena mu je umrfa pred leti. Oba sta bila člana SNPJ.
EUCLID, Ohio — Pred nekaj časa sem prejela pismo od M. Ažmana, soproga Anice Ažma-nove, ki se točasno nahaja tu na obisku pri svojih sestrah v Lo-rainu in naših poznanih Ažmano-vih na St. Clair Ave. Pismo je* splošnega značaja in ker menim, da bi zanimalo tudi ostale naše rojke, ga tu prilagam za priobči-tev.—Josie Petrič.
Pismo se glasi: "Spoštovana Mrs. Petričeva:
S prijetnim presenečenjem sem pred dobrim tednom dni sprejel Vašo Novoletno čestitko in prijazne domoljubne vrstice v spremnem pismu voščila. Toplo in iskreno se Vam zahvaljujem za naklonjeno mi voščilo, a še posebej se zahvaljujem za čuteče besede, navdehnjene in prežete z ljubeznijo do "Starega kraja!" Blagor mu kdor tako ljubi in ne pozabi svoje rodne grude! In kako je toraj prijetno slišati in poglobiti se v trohico razmišljanja, da kako tudi tam v neskončni oddaljenosti goji in obdržuje v srcih rojakov in v dušah izseljencev lepa misel in pomemben-skoro mogočen—pojem DOMOVINA!
Res nekak čuden uvod in stil odgovora, kajneda Mrs. Petričeva?! Kar ob zahvali za voščilo bi v eni sapi hitel zajeti vsa občutja, ki se me oklepajo ob razmišljanu tega delčka Vašega pisma, kjer so izrazi misli in občutkov, s katerimi ste še sedaj tako poglobljeno povezani na doživetja iz dni obiska staremu kraju, na lansko letno (oziroma že predlansko) bivanje v rojstnem kraju. Tedaj ste bila le vse preveč zavzeta s potovanji na vsemogoče strani, zavzeta s stiki z raznimi organizacijami itd., tako, da Vaim je za sproščen je posvetila časa obiska najožjih sorodnikov vse preveč primanjkovalo časa, in je za odpo-čitje od telesnih in duševnih naporov tega še bolj manjkalo. Povrhu pa je še kruta usoda tako trpko posegla v to medpasje, Vam vaela najmilejše na svetu: spoštovano a trpečo mamo. Hudo je na svetu, ko se usodi ne moremo upirati niti je premagati.
Z vsem tem in z doživetji na "rajžah" širom svoje najožje do-movinice ste sprejemali tudi z duševnimi očmi čas in prilike današnjega življenja v krajih in kotičkih naših krajev, seznanjali se z življenskimi romani posameznikov, z usodami trpljenj in prestajanja časa naše najbližje preteklosti zgodovine tega malega naroda; malega naroda po pojmu geografske ražsežnosti a velikega po merilu preizkušenj grozot in gorja, katero je šlo spreko vseh nas. Le bežno, kot skozi motno zasoplo šipo to lahko razbrala iz vidnih ali le slutečih znakov, pripovedovanj in obujanj spominov na ta grozotni vinar, ki mu menda ni primere v zgodovini. Nerad se človek vrne na obračanje, listanje spominskih listov teh prestanih dni, toda nehote se človek le ne more izogniti. Čeprav nas ob takem spominjanju zasebe pri srcu kot stresljaj ob za-vrat zlitem loncu mrzlole-dene vode: moramo še sedaj toraj v mislih-a izrazjh-poditi to pošastno zver z ognjišča domovine svoje. Da! Minilo je to zlo in hudo, ne želimo si ga več nazaj. Z malo domače filozofije želim le izraziti in povedati, da tako trpeča domovina, deželica skozi katero so do dni naše SVOBODE bile najbolj trnitve poti in stezice, plačan najstrašnejši krvavi davek, da taka domovina kot trpeča MATI, zasluži da jo ljubimo. In tudi radi jo imamo! Seveda pustimo ob stran pone-katere malenkosti, ki bi morda maioe trenutno kalilo pone-kakšno razmišljanje o tem ali onem.—Navdušuje me Vaš občutek do domačih krajev, ki so tako pestri v slikovitosti in naravnih lepotah. V takšni domač-
ni fantaziji istovetim: DOMO-VINA-MATI! In kako jo človek čuti oziroma jo z ljubeznijo obdarja iz tujine je prelepo slišati in vedeti, zato me je tudi prevzelo, da sem o tem nekako iz čuta dolžnosti, na Vaše vrstice o "Starem kraju" zajadral v iskanje besed, s katerimi bi Vam na sprejete vrstice rekel ne samo hvala.
Če bi vsi tako čutili in ljubili svojo domovino ne bi bilo toliko zla in gorja na svetu kolikor se je tega že prestalo. Kako se ima rad mater-domovino sem sam še globlje čutil, in sicer iz sovražne tujine, odkoder srčne in duševne oči še bolj čutijo in želijo DOMOV in v PROSTOST! Izza žičnih ovir koncentracijskega taborišča-internacije sem še tako hrepeneče gledal na Alpe, čez gore tkjakaj na ono stran, kjer sem slutil, gledal naše gorenjske planjave, kot nitke zbiral studenčke in z mislijo obiskal vse svoje dni mladostnega življenja, predel čas ki je potekal in nas pehal in pehnil v vsa doživetja preko vojne v svobodo ki naj bi prišla in je tudi prišla. Tako sem si krajšal čas z mislimi ki so zbegane frfotale vsevprek in vsaj za nekaj časa premagale trpkost takratnega okolja in časa. prostost vsaj v mislih in sitost telesni lakoti, saj so ujetniki celo jedli nemalokdaj travo. To je ironija življenja, to so bila spričevala dvatisočletne kulture s katero so se ponašali naši rab-Iji. Pa pojdimo stran od teh spominov,—V par vrsticah sem želel le povdariti, da se je iz take tujine še kako zelo imelo domovino tesno pri srcu. Toraj, da ni to le prazno idealiziranje, temveč bistveno in bistro dejstvo.
Tako sva se spotoma pomenila, cenjena Mrs. Petričeva, kako smo navezani in spojeni v blagi ljubezni do ožje pa tudi širše svoje domovine. No ne zanikam, res je da tuintam brodimo skozi kakšne težave in težavice, te ali one nevšečnosti, pa se človek le v vsakem primeru nehote tolaži, da je težje gospodarju ki mu je bila dvakrat porušena in požgana hiša ter pomorjeno živ-lje, spet spraviti domačijo v slikovitost pravljične podobe, kot pa dograjevati nebotičnik celo do Marsa ali Lune! Ha, malo ironične primerjave kajneda (?); no pa ni v tem pikrosti ali škodoželjnosti! Res moramo pogledati resnici v obraz in povedati, da nismo brez težav. Nimamo še Indije-Koromandije, in pravimo, da le slabše ne bi bilo, in želimo si miru. Naj bi ta osab-ljani in atomizirani bog Mars še dolgo počival!!! To so nam največje želje s katerimi se bržko ne za svojo osebo (individualno) na skritem pečajo posamezniki ki rožljajo z ustrahovanjem s svojim orožjem. Pa upajmo da bo mir na svetu. V upanju se pač živi in umira!
Zelo, res zelo me veseli, da se moja ljubljena ženka Anica-Nu-ša nasplošno dobro počuti tam daleč v USA na obiskih pri svojcih in rojakih! To mi je umeti tudi iz Vašega pisanja. Zatoraj se posebej zahvaljujem še za to Vašo ljubeznivost ki jo je ona deležna z Vaše strani: da ste večkrat skupaj, da pokramljate o podrobnostih tega ali onega. Mi je omenila zadnjič, da ste bili skupaj, pisala pa mi je tudi da je bila sprejeta menda za leto dni v članstvo Progresivnih Slo-% venk. Omenja kako sta se luštno pomenili vidve med seboj. Me prav veseli, kajti rad bi, da se bi dobro počutila in razvedrila, ter da čim manj občuti tujino, da tudi razen sorodnikov najde kot v Vaši osebi plemenite-ga prijateljskega odnosa. Saj boste Mrs. Josie razumela, da nam ni vseeno kako se ji godi tam v daljni deželici. Tesno smo vsakodnevno z mislimi poveza-
(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
LJUBLJANSKI MUZIKANTI BI RADI PRIŠLI GOSTOVAT V AMERIKO
(Nadaljevanje s 2. strani) ni z njo, želimo da ne bi bila žalostna niti otožna v skrbeh za tukajšnji naš domek. Vi ne veste kako smo navezani eden na drugega, kako je ona skrbna in po-žrtvovana za nas vse in za sebe celo najmanj, kar nas včasih kar zgane, kajti ona sama je že več kot preveč prestala v svojem mladem življenju v katerem so ji bile stezice mnogo bolj trno-vite kot pa postlane z rožicami! Jaz se tega zavedam! Posebno meni pa je v povojnih letih posvečala čezmerno skrb da nisem dobesedno šel v "krtovo deželo."
Nehote smo spet v mislih^ na tega lint ver na-vo jno; namreč, več kot se more je skrbela za zdravje, da sem se izkopal iz najhujših bolezenskih posledic vojne internacije v kateri sem čepel 14 mesecev, prinesel od tam takorekoč le senco telesnega človeka. In skrbna moja ženka Ani-ca-Nuša, sedaj vandrovček naš, ima globoko v mojem srcu mimo ljubezni vtisnjeno prispodobo rešiteljice mojega življenja! Nemoremo zanikati dolgočasja ki ga občutimo radi njene odsotnosti. O! čutimo vrzel ko ni stebra družine! Resda skrbimo da gospodinjstvo teče nemoteno naprej, kolikor le tega zmoremo, in prizadevamo si s svojimi močmi da je doma vse OK! Pač pa čutimo, vidimo in pogrešamo dragega nam obraza, ne slišimo zjutraj ropotanja z lončki in kožicami ko se poležančki še lenu-harimo in preobračamo svoje kosti po toplem ležišču (moram priznati da "fano" v tem nosim jaz; če vstanem ob 7 h mislim že kako sem "ibršen," ha), pogrešamo žvrgolenja in čebljanja: njenega glasu. Toda ne omenjam ji vsega tega v pisanju, da ji ne bi podžigal domotožja in ji s tem grenil dobrega razpoloženja. Bo-
mo strpeli in hočemo potrpeti, če je in kar je za potrpeti. Le dobro naj se ima tam, in če bi ukazala potreba, naj si morda še podaljša bivanje na obiskih v USA, kajti to ni kratka rajžica, a kaj še vsi drugi stroški itd itd. Slučaj pa, da je mogla biti deležna in biti uslišana—kar si je vse življenje hrepeneče želela,—videti se z svojimi, je ta vresniči-tev prav zares posebno doživetje, katerega je malokdo lahko deležen. Razumno se zavedajoč vsega tega, ji iz odkritega srca privoščim za tam vsega dobrega.— No, pa se o tem pomenite.
Pred par dnevi sem Vam z navadno pošto poslal neko koncertno knjižico v kateri je zajeto prijetno doživetje našega kolektiva t. j. celega orkestra Slovenske filharmonije, doživetje namreč, da smo mogli iti in šli na koncertno turnejo sirom cele Italije in na otok Sardinijo in tudi povsodi želi priznanja za uspehe. Žeti uspehe pri tako zahtevni koncertni publiki—in zlasti strogih kritikov,—kot n. pr. v Bologni, Bresici, Bariju. Sasr sari (Sardinija) itd, ni tako vsakdanja stvar. Mislim namreč s tega gledišča, da so na koncertnih prireditvah ki so se vršile cel mesec dni, bili kot udeleženci razni svetovnoznani umetniški oziroma orkesterski ansambli, pa so nam prisodili menda ravno v razcrkljani Bologni s strogega vidika najboljšo kritiko, pripisali večji uspeh kot pa Palestinskemu ansamblu. Ker so prisojali to v deželi za katero je vzeti da so nam kot na-cija preje sovražni kot prijateljski, ni bilo to ravno enostavno. Toraj ne velja prisojati: Lastna hvala cena mala.
No, in ravno ko sem mimogrede omenil, da smo vsaj enkrat mogli iti malo izven svojih rae-
Prihranki so zavarovani do
$10,000.00
Hranilne vloge napravljene do 15. aprila, dobijo obresti od 1. aprila
OBRESTI NA VLOGE
S". glajr
AVI N G s
813 E. 185 St.
■V. 1-7800
TWO LOCATIONS
& LOAN Cb. 6235 St. Clair Ave.
HE. 1-5670
Ne pozabimo svojcev v starem kraju
Naši svojci in prijatelji v Jugoslaviji še vedno marsikaj pogrešajo, kar smatramo mi za vsakdanjo potrebo. Priskočimo jim na pomoč vsaj za VELIKO NOČ!
Pomagamo jim lahko s POŠILJKO 2IVIL.—100 funtov BELE MOKE stane SAMO $9.00. Veseli bodo tudi KAVE in RIŽA.
Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, svojcem v domovini bo pa z njim dosti pomagano! Za VSAK DOLAR, ki ga pošljete preko Narodne banke FLRJ, bodo Vaši dobili doma 600 DINARJEV.
Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, ki nameravate letos tja, se javite čim prej, ker so mesta posebno na ladjah že močno zasedena.
Na LADJAH je na razpolago še nekaj prostorov za 1. MAJ in 31. JULIJ.
AVIJONSKI IZLETI bodo 2., 16. in 30. junija. A. KOLLANDER BO SPREMLJAL potnike do PARIZA in skrbel za njihovo UDOBNOST na poti!
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
HE 1-4148
ja domovine in dostojno afirmirali svoj umetniški nivo, sem nekoč namignil naši Mrs. ANNI AŽMAN v Cleveland, da bi morda tam v USA v forumih kultur-noumetniških teles naših rojakov, Ameriških Slovencev pretehtali "idejico" da bi Vas obis-skali z enim gostovanjem-turne-jo Ljubljanskega orkestra: Slovenska filharmonija. To je moja zamisel, ki pa jo ne izražam kot neki "pametnajkovič," temveč le nakažem to misel kot posebno željo celotnega orkestra umetniške ustanove na kateri si služimo svoj kruhek. Vse podrobnosti s katerimi prepletam svoje pisanje niso namenjene in ni-mago za cilj zbuditi neko sentimentalnost, dejstva želim le prikazati bolj vidino, plastično. Misel o neki takšni turneji izražam malo tudi kot predstavnik Društva gledaliških in simfoničnih orkestrov Slovenije (ne hvalim se s titulo, ampak ker je znano da vedno leže vsa dela na onemu ki ima že itak povsodi dosti dela), in bi bilo našemu strokovnemu Društvu GGSOS resnično v ponos, če bi bil ta naš ansambel udeležen kot gost ameriških Slovencev širom USA. Omenim še to, da imam za slučaj morebitnega pozitivnega gledanja z Vaših strani, pripravljen že nekak perspektivni plan programov, če se Vam zdi vredno o tem kaj razmišljati, zaenkrat le načelno, mi nekako sporočite to s par vrsticami. Vam to omenjam te misli zaradi tega, ker sodim da kot kulturnoprosvetna delavka ne boste to vrgla enostavno v koš. Od naše strani je to le pobuda!
Tega pisanja (boste rekla čeč-karije) je že polna mera. Bo treba končati saj boste imela branja kar za na obroke, ha! Upam da ne boste imela to pisarenje za mlatenje prazne slame, kot po-domače pravimo.—še se boste tam videle z našo srčico Anico, pa skup z njo in Mrs. Anno Až-man vpletite med razgovore tako "ob robu" tudi malopreje omenjeno. Med drugim pa našemu romarčku dajte kakšen nasvet glede najine (moje in de-kliča Marije) filatelistične žilice. Zbiram namreč za naju znamke stamps celega sveta (žigosane, aH pa tudi nove, kakšne jubilejne) ter iz tega urejujem razna področja: tako za Marijo področje rožic, otrok in živalic, za sebe pa glasba (muzika) umetnost, kultura in znanost oličena na znamkah. Na Vam znanih mestih oz. uradu ali podobno, ka-
V NAJEM SE ODDA
zakoncema srednjih let stanovanje s 4 sobami. Garaža. Mora biti poštena, snažna družina brez otrok ali živalmi.
Pokličite LI 1-7820
RADI BOLEZNI
moram prodati farmo, ©bsegajo-čo 50 akrov; 15 akrov gozda. Poslopja so v najlepšem redu. Nahaja se na glavni cesti v Trumbull, Rt. 534, 3 milje od Hartsgrove proti Geneva.
Zglasite se pri JOE SABLAK Rl. 534. Rock Creek. Ohio
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoil 1-3113
mor je veliki dotok s tem fran-kirane pošte, bi to kot odpadek skromnim zbiralcem koristil. Vljudno prosim, če ji to ustreže-te, in to le spotoma, brez zato posebnega prizadevanja.—Veste ženka Anica Vam bo dejala "O ta naš Marijan, to je še otročji!" No, se boste vsaj še na ta račun malo smejale u tercetu, ha, haha!
Spodobilo bi se, da na vsebino Vaših vrstic takoj uvodoma odgovorim, vendar sem se zaletel in izražal z pisanjem to, kar je pač tičalo skup k smislu.
Res lepo ohranjate spomine na minule dni obiska staremu kraju. Da, nabiralo se Vam je raznih vtisov, opažanj itd. Mozaik spominov s katerimi se v sebi sedaj pogovarjate. Predstavljam si one občutke ki so Vam polnili srce in dušo v vsej prešernosti, ko ste se bližala meji domovine, lepi Ljubljani (zares je v polnem smislu besede lepa), in ko ste vstopila in bivala v sVojem domu. Potem svojci, sorodniki, znanci in prijatelji. In spet razni kraji in ljudje. Vse bržkone in bilo samo prele-
po, da je lepo sliko popolnosti motilo in kalilo to ali ono, vendar to ni manjšalo ali slabilo lepot same domovine kot takšne, in je v kovčku spominov—kot tej svoji zbirki dajete primerjavo,—lepa zbirkica duševnih podob. Med slučajnimi znanci pa sem trohico prijateljskih dolžnosti, izkazanih Vam prav rad storil že iz same dolžnosti ki jo čutim do rojakov, in rad sem to storil. Sodim pa to za takšno malenkost, da ne vem, če zaslu-šim Vaše laskavo priznanje. Zatorej pa temvečja hvala za prijetne vrstice. Še enkrat pa posebej hvala za vsa razvedrila in družbo ki jo nudite moji ženki-Marijini mamici. Tudi za to se Vas bomo s hvaležnostjo spominjali.
Sedaj pa moram zares končati, da bo avion sploh zmogel (!) prepeljati to obširno pismo, ha! —Ob sklepu številnih a skromnih vrstic, Vam spoštovana naša znanka in draga rojakinja, želim veliko zadovoljstva, zdravja in srečnih dni na svetu. Moj lep pozdrav—Vaš znanec rojak
Marijan.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
„LA3£S SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
WM mm? ' - - lms / pte'/»; „ j-l
^^msmm^K^mi1 llltilP H I ill! IfMtS 11
'■// Iflpltliltl!
•.. ............................ -i? A
IlillL fill®'
siissiiti p**1™
/ J*X/ ' I pill
IP	Vy^; U 1 liiii
• ................I fV. A ' ..... ' -3 fei&SKSSS
- , N K- o / -
w
'<' -	J
• v / -"'""■*	s
■ ' w,"
fB^mimMm^Mtmm

K IBIS!
mL iiiiiiiii
S Wm
nmmm
v
liiii
iiiii;
K iff! ilfi-i! iiK'v-:
E^iPiifi®! M If Mil 1
ko je sušenje lahko z PLINSKIM sušilcem in vsaka kopica stane le en cent
VAŠI DNEVI MUČENJA SO PREŠLI! Z lahko narav-navo kazala—je vse težko delo, dolge ure mučnega dela na dan pranja odpravljeno. Vaš plinski sušilec opravi delo ... ne vi!
VAŠI PRAZNIKI SE PRIČNEJO! Veselili se boste priročnosti, o kateri niste nikoli sanjali. Vaš plinski sušilec, ki posuši za en cent eno kopico perila, vam da prosti čas za nakupovanje, za vašo družino, ali pa da se odpočijete.
VAŠA OBLAČILA OŽIVIJO! So bolj bela . . . svetlejša! Blago ostane mehko in rahlo . . . obdrži svojo obliko.
PLINSKI SUŠILEC STANE MANJ—za inštalirati . . . obratovati ... in vzdrževati. Vsi si ga lahko nabavite brez predvplačila—in si vzamete 36 mesecev časa za odplačitev.	*
Oolejte si te znane izdelke pri vašemu prodajalcu plinskih pripomočkov Hamilton • Kenmore • Maytag • Norse • Philco-Bondlx • RCA-Whirlpool If you live beyond our service lines, see your LP-Gas Dealer
THE EAST OHIO GAS COMPANY
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio Tel. EX 1-8787
VELIKA NOČ SE BLIŽA! POŠILJAMO SAMO KVALITETNO BLAGO, KAK POTRJUJEJO VSI PREJEMNIKI NAŠIH PAKETOV
DENARNA NAKAZILA — Din 600 za $1. Dostava v 15 dneh. Za vsak nalog računamo SAMO $1.25!
V DOMOVINO POŠILJAMO TUDI: RADIO, BICIKLE, ŠIVALNE STROJE. MOTORNA KOLESA, FRIGIDAIRJE ZNANIH NEMŠKIH TOVARN, PO UGODNIH POGOJIH. IZVRŠUJEMO: NOTARSKA DELA, PREVODE, AFIDAVTTE ZA STALNO VSELITEV V U.S.A. KAKOR TUDI SAMO ZA OBISKE.
DRUŠTVENI KOLEDAR
MARCA
31. marca, nedelja — Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
APRILA
14. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave.
14. aprila, nedelja — Koncert Mlad. zbora S.D.D., Waterloo Rd.
27.	aprila, sobota—Večerja podr. št. 10 S.Ž.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
28.	aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
28. aprila, nedelja — Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
V NAJEM
se odda 5 sob zgoraj in 2 sobi spodaj. Najraje se odda moškim, a sprejme se tudi družino. Kuhinja in druge udobnosti.
Za podrobnosti pokličit-e BR 1-5613
ALI KAŠLJATE?
Pri naa imamo izoorivo zdravile 1b vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRT/G CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
LASTNIK
proda hišo s 7 sobami; 3 dodatne sobe na 3. nadstropju; plinski fornez na vročo vodo, kombinacij-ska okna in mreže in tudi "awnings." Garaža za dva avta, cemen-tiran dovoz.
Za podrobnosti pokličite GL 1-7236
HIŠA V NAJEM
V najem se odda stanovanje s 3 sobami s pohištvom ali brez. Vse udobnosti. Odda se zakoncem brez otrok ali upokojencem. Poleg je 3 akre zemlje in lepo sadno drevje. Pokličite po 5. uri popoldne. KE 1-4154
PRODA SE HIŠA
za 2 družini. Forneza na plin. Dve garaži, velika' lota. Nahaja se v fari Marije Vnebovzete.
Za podrobnosti pokličite UL 1-0687
Help Wanted Male
FITTER
FIRST CLASS Steel plate fabricating. Must work from prints. Minimum 52-hour week.
ARGO WELD CORP. AT 1-6306
Machinist Maintenance
Permanent position for man experienced making repair machine parts on shaper, etc. Good hourly rate, 40-hour week.
See Mr. Pell x THE ANGELL NAIL & CHAPLET CO. 4580 E. 71 St.
TOOL MAKERS
First Class job shop experienoe. Day Shift. — Overtime.
SHEPHERD SPECIAL MACHINE & DIE CO. 15215 C HATFIELD AVE.
(W. 150th & Lorain Ave.)
DIETITIAN
Staff position in central service system. — 40 hour week. Excellent starting salary with merit increases plus liberal employee benefits. Apply to PERSONNEL DEPT. 8 to 11 a.m. — 1 to 4 p.m.
FAIRVJEW PARK HOSPITAL 18101 Lorain Avenue
Green House Work
For Planting and Harvesting Chrysanthemum Plants
YODER BROS. INC. 269 E. SCHAAF RD.
Call Mr. Babbs SH 1-4690
Female Help Wanted
TYPIST
Good with figures, 5 day week; hours: 8-4:30, permanent position, new offices, congenial surroundings, free parking.
HORTICULTURAL SUPPLY 2181 E. 55 St.	EN 1-0877
GENERAL OFFICE
Filing and P.B.X. relief plus other duties; typing helpful, will train.
THE PRINT2 BIEDERMAN CO. 1974 E. 61. off Euclid
TYPIST
Sales Order Dept. ROTOR TOOL CO. 26300 Lakeland Blvd.
Euclid, Ohio
CLERK-TYPIST
Excellent working conditions. Permanent with a secure future. Salary and many benefits. Pleasant downtown insurance office. 37Va hours a week. Call Mr. Byers. CH 1-6900
GENERAL OFFICE
WORK
Must type, no shorthand. Doctors' office.
200 Republic Bldg.
TYPIST
Air-conditioned office. 5-day week. Excellent salary. Also general diversified, interesting office work.
See Mr. Wholeben OHIO LOAN & DISCOUNT CO.
3361 East 55th Street
CLERK - TYPIST
Collamer-E. 152nd area; full time; pleasant surroundings and associates; convenient transportation; five day week; salary and overtime.
THE CRAFTINT MFG. CO.
1615 Collamer Are. GL 1-1225	Mr. T. Mauerer
GENERAL OFFICE
To compute billing for small office. Typing required. 5-day week Good starting salary. Company-paid hospitalization and insurance.
NATIONAL CAN CORP. 5200 Harvard Ave. BR 1-6460
KITCHEN HELP
To assist cook; permanent work-days only. Must speak and read English.
FL 1-0070 Ejxi. 228
Stenographer
JUNIOR
International travel and financial firm requires stenographer, Jr. •classification. No experience required. Pleasant downtown office. Varied duties, 35-hour week. Salary. Permanent.
THE AMERICAN EXPRESS CO.
1425 Euclid Ave.
TYPIST
AGE IS OF NO IMPORTANCE
You'll enjoy typing on a new I.B.M. Electromatic typewriter in the pleasant atmosphere of a modern air-conditioned office preparing material that is interesting because it is different. One block from Public Square. Five-day week, paid vacation, pension-plan.
John S. Swift Co. ,
116 St. Clair N.W.
TO 1-7070
Typist - Clerk
Permanent sales office work with long established Cleveland welfare agency; must have at least 5 years general office experience and like variety; will pay top salary to willing and capable worker; age 25 to 50.
, Phone Mr. Uhler
HE 1-6415
Extension 10 for appointment
Oglašajte v Enakopravnosti
CLERK - TYPISTS
HIGH SCHOOL GRADUATES
Must be able to work in Solon, Ohio, when office moves there this fall.
For general office work. 5-day, 37 '/2-hour week. Salary with progressive Increases, vacation, paid holidays and other advantages. Previous experience considered but not essential.
Apply Monday through Friday, 8:30 a.m. to 4:30 p.m.
Western Electric Co.
550 TERMINAL TOWER CH 1-2177
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
lična, okusno sestavljena v izberi tiska, oblike in
vrste papirja, lahko naročite v tiskarni
Enakopravnost
6231 St. Clair Avenue
CENE SO ZMERNE — TISKOVINE VEDNO PRVOVRSTNE KAKOVOSTI — POSLUGA TOČNA IN PRIJAZNA.
ZMERAJ ISTA STORIJA
JAPONKE KUHAJO NA SONCE
Peter Storm
Prej ali slej postanejo mnogi moški sentimentalni. Potem jim šinejo v glavo najbolj čudne misli. Tako na primer se kar na lepem spomnijo, da bi kazalo obiskati staro šolo, v kateri so trgali hlače. Tako se je zgodilo tudi z Joeom Mullerjem. Nekega lepega dne se je odpeljal v Phi-ladelphijo, kjer je v mladih letih študiral na visoki šoli.
Zdelo se mu je, da ni minilo dvajset let, marveč komaj tri leta, odkar je zadnjikrat prestopil prag spoštljivega, iz opeke zgrajenega poslopja. Celo stari hišnik je še zmeraj sedel na svojem mestu. Takoj ga je spoznal. Videti je bil le neznatno spremenjen, samo kodrasti lasje so mu bili osiveli v teh letih. Joe ga je pozdravil kot starega, že pozabljenega prijatelja, in dolgo sta kramljala in obujala spomine.
"To je res nekaj posebnega, je menil Joe naposled, "toda vse se mi zdi natanko tako, kakršno je bilo tisti dan, ko sem bil zadnjikrat tu."
Stari je zamišljeno prikimal z glavo. "Hm, hm," je dejal, "toda veste, mladina—mladina naših dni... V tistih časih je bilo vse drugače. Gotovo pa bi se radi še enkrat ozrli po svoji bivši sobi, kaj ne?"
"Ah, seveda," je pritrdil Joe, "to bi me zelo zanimalo."
"No, če je tako, pa kar pojdite gor, saj boste gotovo spet našli prava vrata."
"Kako jih ne bi našel!" je pritrdil Joe, "in hvala lepa tudi."
Odšel je po širokem stopnišču in z lahkoto našel vrata v sobo, v kateri je stanoval kot študent Rahlo je potrkal in naglo vstopil, ko je nekdo v sobi zaklical: "Prosto!"
"Oprostite, prosim!" je reke mladeniču, ki je sedel pri oknu in držal pod nosom knjigo. "Mo; vdor vas bo nedvomno nekoliko osupnil. Stvar je v tem,"da sem kot študent stanoval v tejle sobi zdaj pa—nikar se mi ne smej' te, prosim, kajti za trdno se bo tudi vam pozneje godilo enake*
me je nenadoma prevzela želja, da bi spet stal tu. Ali morete to razumeti? Morda pa mi boste kljub temu dovolili, da se še enkrat nekoliko razgledam po tej sobi."
"Prosim," je odgovoril mladenič in napravil pri tem dokaj prestrašen obraz.
"Vse se mi zdi tako znano," je rekel Joe. Nežno je pogladil staro, črvivo mizo. "še zmeraj vidim isto staro pohištvo—in tamle isto stropno svetilko." Joe je bil zdaj res ganjen. "In tu visi celo ista stara ura na steni. In ista stara preproga z luknjo v sredini—in tamle ista stara ..."
Joe je stopil k omari in jo odprl.
Iz omare ga je prestrašeno gledala plavolasa mlada dama.
"To — to — je moja sestrič-na," je za jecljal mladenič.
"In ista stara storija!" je dejal Joe žarečih oči.
PO NAJNOVEJŠI RAZISKAVI
"No, Janezek, zdaj mi pa povej, kdo je bil prvi človek?" "Tarzan, očka!"
ANKETNI LIST
Neki Američan je moral spet enkrat izpolniti anketni list. Pri vprašanju: "Ali ste vi ali kak član vaše družine kdaj storili samomor?" je dolgo razmišljal, naposled pa je napisal: "Še ne, Če pa me boste še kdaj nadlegovali s takšnim vprašanjem, ne morem jamčiti zase."
PREKAJEVATI SO ZAČELI GALCI
Umetnost prekajevanja, so-ljenja in pripravljanja svinine so poznali že nekdanji Galci, ki so živeli v današnji Franciji. Po njihovih gozdovih se je paslo nešteto svinjskih čred, ki so bile donosni vir dohodkov za takratne prebivalce. Ti so poštah dobavitelji Rima in vse Italije Ohranil se nam je recept takratnega prekajevanja: najprej so kračo osolili, potem pa so jo za dva dni spravili v dim dolo čenega lesa. Nato so jo natrli z oljem in ki3om ter jo obesili v shrambo. Prekajjeno svinino so uživali pred glavnim obedom, da bi si zbudili tek, ali pa na koncu, da bi si povečali žejo. Pred letom 1475 so svinino prodajali mesarji—ceh prekajevalcev so osnovali šele v tej dobi—prodajati pa so smeli samo kuhano meso.
HOUSEHOLD HELP
ŽENSKA srednjih let za hišna dela. Mora biti zanesljiva in ostati preko noči. Zglasite se na
8935 South Roberts Rd. tel. ČArden 5-9660 in vprašajte za Charles Dunn
REAL ESTATE — FARMS
14 MILES FROM BENTON HARBOR, MICH.—
120 acre grain farm; part is adaptable for fruit; 2 story house can be used for 2 apartment. Lake on back of property. Barn, 2 car garage, tool shed, corn crib, 2 tractors, and tools, $29,500.
Frank Paulin, R. R. 2, Box 88, Eau Claire, Mich., Phone Benton Harbor, WAlnut 5-5911
BUSINESS OPPORTUNITY
TRAILER COURT — Valparaiso, Indiana. 17 trailer space with 5 acres of land. Also suitable for trailer sales. Owner sacrifice. Write Mrs. Henry Moellenkamp, Box 918, Route 2, Des Plaines, Illinois.
TAVERN —
Polish neighborhood; fully equipped. Air conditioned. Will sacrifice.
1257 N. Campbell HUmboldt 6-19627
FOR SALE — TV SHOP — ners disagree.
Reasonable. Part
DAnube 6-1666
Uresničujejo se stare sanje. Ali pride sončna doba? Sanje o sončnem motorju.
Ravnatelj optičnega inštituta Cotu na Japonskem pelje goste na streho in jim razkaže svojo sončno kuhinjo. Napravo sestavlja 38 zrcal, razporejenih okoli vrtljive steklene luči, ki proizvaja tudi v zimskih dneh temperaturo 80 stopinj. Svojim evropejskim gostom seveda ravnatelj takoj ponudi nekaj iz svoje sončne kuhinje, v kateri se skuha kilogram govedine v približno petindvajsetih minutah.
Sonce je postalo na mnogih področjih naše zemlje nekakšna hišna pomočnica gospodinj. Na Japonskem kuha s sončnimi žarki že okoli 30,000 gospodinjstev, sončne peči pa so že dlje časa v rabi tudi v Egiptu, Libanonu in Indiji.
Čeprav so znanstveniki Eric-son, Herschel in Puillet razočarani ugotovili, da taki stroji ne izkoristijo niti tridesetinke sou čne toplote, so drugi le nadalje vali poskuse. Sredi ameriške puščave v Arizoni je pred kratkim sklenilo 700 raziskovalcev sončne energije, da bo pomenilo leto 1956 začetek tako imenovane sončne dobe. Pri 30 stopi njah v senci so znanstveniki ugotovili, da "bi bilo mogoče sonce uporabiti še za kaj drugega kot za to', da ljudje v pripeki odlagajo suknjiče." Dnevno pošlje sonce na zsmljo milijon milijard kilowatnih ur. To torej bi vse uranske zaloge na našem planetu zadostovale samo za nekajurno proizvodnjo energije, ki jo daje sonce.
Za bodočnost pripravljajo znanstveniki s fantazijo velike načrte. V Arktiki in Antarktiki, torej sredi večnega ledu, kjer je sončna energija na razpolago neprekinjeno vsaj tri mesece na leto, naj bi nastale največje tovarne, ki bi jih gnala sončna energija. Sonce naj bi pomagalo pri namakanju velikih puščav, skratka zemlja naj bi postala v sončni dobi cvetoči vrt. V bo doče bi uporabljali kot gorivo za avtomobile navadno vodo, saj se pri ločevanju vodika od kisika desetih litrov vode sprosti energija, ki ustreza štirim litrom bencina. V to smer raziskuje več inštitutov s fotoke-
Chicago, 111.
REAL ESTATE
mičnimi reakcijami torej po postopkih, pri katerih svetloba sproži kemične reakcije.
Nekako 1600 metrov nad morsko gladino je nastala v francoskih Pirenjih prva industrijska sončna peč na vsetu. V zrcalih se zbira vročina nad 3000 stopinj, pri kateri se železo stopi kot maslo. Zrcalna stena odbija sončno svetlobo v votlo ogledalo s premerom desetih metrov, kjer se vsa ta energija strne v tenak žarek.
S sončno energijo imajo torej velike načrte Francozi, pa tudi Japonci in Američani, kjer naj bi sonce ogrevalo stanovanje, dnevno vročino pa bi "vskladiščevali za hladne puščavske noči."
Tudi Rusi imajo načrte s sončno energijo. Doslej je veljalo, da bi sonce skozi steklo ogrevalo stanovanje, v vzhodnih ruskih stepah pa že dlje časa delajo svojevrstne poskuse: sončne žarske delo pri taljenju kremena in drugih surovin za steklo. —Na dunajskem zborovanju je pripovedoval sovjetski znanstvenik o sončnem elektrogenera-torju z zmoglivostjo 40 watov, ki spreminja v elektriko dva odstotka izžarevane sončne energije.
Vendar bo minilo še precej časa, preden bodo ljudje zares spravili sonce v svojo službo, prednost novega energetskega vira pa je razen cenenosti tudi v tem, da pri njegovi uporabi ne nastajajo nevarne radioaktivne snovi. Tako bi "sončna doba" zares lahko prinesla človeštvu zlate čase.
Pravijo, da je Arhimed izdelal prvi sončni motor. Ko so sovražniki oblegali njegovo domače mesto Sirakuze, je naročil ljudem, da so lovili sončne žar ke v velika ogledala, od teh odbiti sončni žarki pa so baje zažgali sovražne lesene ladje.
S tem vprašanjem se je nad-1500 let kasneje ukvarjal sloviti Leonardo da Vinci, slikar skrivnostno smehljajoče se Mo-ne Lise. Slikarstvo mu je bilo pravzaprav postranska zaposli' govi poskusi niso uspeli, ker ni mogel dobiti velikih, navznoter usločenih ogledal.
Šele dvajseto stoletje je nekako približalo rešitev tega vprašanja: leta 1901 so v Kaliforniji izgradili prvi sončni
stroj. Pravzaprav je bil to parni stroj. V velikem, usločenem ogledalu so se zbirali sončni žarki, ki so jih usmerili na parni kotel s kubičnim metrom vode. Para, ki je nastala pri tem, je poganjala stroj z zmogljivostjo 15 KM. Zrcalni sistem je zelo zapleten in drag, saj je veliko parabolično zrcalo sestavljeno iz 1700 majhnih.
UMOR MED RAZPRAVO NA SODIŠČU
Šigeja Furuja iz Tokia so pred kratkim privedli na sodi-če pod obtožbo, da je usmrtil z nožem neko dekle, ki je o njej domneval, da je njegova ljubica, vendar so pozneje ugotovili, da se je morilec zmotil v identiteti. Sodišče je na razpravo povabilo kot pričo tudi dekle, ki jo
je obtoženi nameraval ubiti. Po* tem ko je tri ure pričala o Fu-ruju in zatrjevala, da ni bila nikoli njegova ljubica, je tudi ona padla kot žrtev obtoženčeve ljubosumnosti. Furu se je namreč nenadoma iztrgal stražarjem in pred sodniki z nožem ubil dekle.
Elektrika omogoči čudovite stvari
Le pomislite koliko čudovitih stvari vam napravi elektrika vsaki damna vašemu domu—vaš dom lepo in prijetno razsvetljuje, opere in posuši vaše perilo, skuha in speče, pomete in polira, in vam omogoči več ur zabave ob radiju in televiziji. Kaj drugo stori za vas toliko in za tako malo!
m

Bimfi

LOCATION IN THE NATION
ALWAYS AT TOUR
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu.
Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo
kamorkoli.
FOR SALE — By owner. Lot 100x275 east half zoned residential, west half commercial. Improvements, 2 apartment residence; 15x30 office; 38x50 shop building; 2 car garage. Located 29 Hillside Ave., Hillside. For appointment phone owner,
Linden 4-0689
HUDSON LAKE, INDIANA — Modern 2 bedroom ranch type home in excellent condition. Den and garage; tile bath, oak floors, plastered interior, combination storm windows; gas heat; 100 ft. corner lot on paved street. Walking distance to So. Shore Sta., stores, lakes and school. Priced to sell by owner. E. Stanage, R. R. 2, New Carlisle, Indiana, Phone 863-W.
FEMALE HELP WANTED
WHY TRAVEL? WORK CLOSE TO HOME
SECRETARY
to work for Sales Department, full or part time. Mornings or afternoons. Small congenial office. Nice working conditions. Company benefits.
Mr. Soderberg,
LA 3-5443
LEPOTICJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 SI. Clair Ave., HE 1-5296
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl prezgodnje smrti naš soprog, oče, sin in brat
V blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga, mati in stara
mamica
JENNIE KLINEK
Zatisnila je svoje mile oči dne 27. marca 1956.
Kje si žen^ moja draga, da "te od nikoder ni? Prazna, pusta je zdaj hiša, srce po Tebi hrepeni.
Kje si mamica preblaga, kje Tvoje mili je obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V temnem grobu zdaj počivaš, " rešena si vseh skrbi, duša Tvoja pa uživa srečo v božji milosti.
Žalujoči:
JOSEPH, soprog MRS. ELSIE HOMOVEC. hči ALBERT, sin irije vnuki
MRS. MARY STRAŽISER, sestra
in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 27. marca 1957.
MILAN MODIC
Preminil je v najlepši moški dobi dne 27. marca 1955.
Zakaj si, dragi, šel od nas, samevamo brez Tebe, dolg
je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj
smehljaj, zaman Te kličemo nazaj.
Ko bi ljubezen govorila, in solza mrtvece budila, ne krila Tebe bi gomila.
Žalujoči:
MARY, soproga BOBBY in BILLY, sinčka JOHN in FRANCES,
oče in mati RAYMOND, brat JEAN, sestra
V BLAG SPOMIN
ob prve obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
JOHN TOMLE
Zatisnil je svoje mile oči dne 26. marca 1956.
Eno leto je mihilo, odkar Te več med nami ni, ko se spomnimo na Tebe, solze rosijo nam oči.
Zdaj pa vse tako je prazno, ko več ne sliši se Tvoj glas, oj smrt, kako si kruta, strašna, kar vzameš, več nazaj ne daš.
Cleveland, Ohio, dne 27. marca 1957.
Pa sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo tam, kjer ni joka ne bolesti, kjer vse se večno veseli.
žalujoči:
ANTONIA, soproga ALBERT, sin JENNIE BACAR. hčerka JOSEPH, zet FRANCES, sinaha in vnuki
Cleveland, Ohio, dne 27. marca 1957.