SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM V ŽIREH Morda ste se že kdaj peljali skozi Žiri od centra kraja proti Logatcu ali Idriji. Če ste bili pozorni, ste ob glavni cesti opazili vsaj dva spomenika. Pred osnovno šolo stoji tisti, ki je postavljen v spomin padlim borcem v 2. svetovni vojni, tisti ob cerkvi pa padlim vojakom v 1. svetovni vojni. 18. septembra 1994 popoldne smo v Žireh odkrili še en spo menik, ki pa je posvečen vsem zamolča nim žrtvam 2. svetovne vojne. Spomenik pred šolo - postavljen je bil leta 1964 - namreč zaznamuje le dobro tretjino žrtev 2. svetovne vojne. Ostali dve tretjini sta bili vse do sedaj prikriva ni, zatajevani. Prav tem zamolčevanim žrtvam je bilo namenjeno celotno delo za postavitev spomenika, na katerem so sedaj končno lahko vpisana še preostala imena žrtev vojnega in povojnega časa. Žalostno dejstvo je, da so Žiri med vsemi gorenjskimi kraji med 2. svetovno vojno izgubile največ prebivalcev - kar eno desetino. Kaj je botrovalo temu? Prvi izmed razlogov je prav gotovo posebna vloga Žirov med vojno. Mimo kraja je tekla italijanska meja. Ob za četku vojne so Italijani mejo prestopili in Žiri okupirali za 14 dni. Prišli so Nemci in jih potisnili nazaj za mejo, da so se morali držati že obstoječe. V Breko- vicah (blizu Žirov) je nastala nova meja med Notranjsko (pod Italijani) in Go renjsko (pod Nemci). Čez mejo so bili prehodi pogosti, ker pa je bila meja varovana z minami, je bilo tukaj veliko žrtev. Nesreče so se dogajale zaradi pre hoda meje ali zaradi pobiranja min. Drugi razlog je ta, da so različni oku patorji različno reagirali na ravnanje prebivalstva. Ko so leta 1943 Nemci zapustili Ziri, je vsak lahko prišel v kraj in na udaru so bili nemočni vaščani. Nekateri so ostali doma, drugi so se pridružili partizanom ali domobranskim postojankam zunaj Žirov. Zato danes opažamo razlike v žrtvah med pokraji nami. Nadaljnje razloge je treba iskati še pri vprašanjih namena borbe: Proti okupa torju? Za oblast? Izpeljati revolucijo? Šele v zadnjem času je/bila po mnogih letih dana možnost javno obeležiti vse mrtve v drugi vojni. Notranjska je mno žično odkrivala spominske plošče po vojni pomorjenim. Tudi sosednje vasi so to že napravile. Kako bi ne storili tega tudi v Žireh? Spomenik zamolčanim žrtvam v Žireh 310 Pobudo za postavitev spomenika je dal gospod Rado Jurca in zbral okrog sebe še šest ljudi; formiral se je odbor s posameznimi zadolžitvami. V začetku septembra 1993 je bila prva seja, zvrstilo pa se jih je še 33. Treba je bilo ugotoviti natančno število žrtev. Nekaj imen z našega kraja je bilo že napisanih po sosednjih odkritih ploščah. Da bi se izognili znanim in nepotrebnim zaple tom v zvezi s tem, so bili sorodniki zaprošeni za pisno dovoljenje, oziroma podpis obrazca, da sme biti žrtev napi sana na spomeniku. Sledilo je potem še veliko prošenj na razne organe za po trebna dovoljenja in pomoč. Izmed več lokacij je bila z večinskim soglasjem izbrana sedanja. Ta je na levi strani župnijske cerkve in tvori simetrijo z desne strani - leta 1938 - postavlje nemu spomeniku padlim vojakom iz 1. svetovne vojne. Za načrt spomenika je bil naprošen domačin, gospod Vilijem Eržen, absolvent arhitekture. Z vso na tančnostjo se je posvetil spomeniku kot celoti in detajlom. Spomenik meri v vi šino 3 metre in v dolžino 3,50 m, širok pa je 80 cm. Že sama masa spomenika daje posebno govorico. Razdeljen je na dva dela, ki sta v zgornji liniji povezana med seboj. V sredini je laterna. Luč sije z vrha na žaro, v kateri so shranjeni le kamni, prineseni iz množičnih grobišč: z Roga, Teharij, iz Škofje Loke. Nad laterno je križ. Je neznaten v primerjavi s tistim, ki so ga nosile umrle žrtve ali preživeli svojci vsa leta po vojni. V zgor njem delu je napis ZAMOLČANIM ŽR TVAM, ki je ponovljen še v latinščini MEMORIA INTERDICTIS. Natančneje prevedeno: Tistim, ki so zamolčanega spomina. Teh je vseh skupaj 179. Svojci so ob odkritju spomenika prijavili še eno žrtev. Tako je število žrtev povečano na 180 in prav tem žrtvam je postavljen spomenik. Na štirih granitnih ploščah je vklesanih 164 imen, za 15 imen odbor ni dobil privoljenja svojcev. Imena so vpi sana po abecednem redu priimkov in ne po vojaški ali drugi pripadnosti, niti ne po načinu smrti. Za vse je prišla prezgo daj. V spodnjem delu pa je plošča, na kateri so podatki: v vojnem času je izgubilo življenje 26 oseb. Tukaj so žrtve nesreč z minami in padli v boju s sovraž nikom. 27 žrtev je mobilizirancev v nem ško vojsko: ti so po večini padli na ruski fronti. 34 oseb je bilo umorjenih med vojno, in več kot vseh žrtev med vojno je bilo umorjenih po njej, kar 88 po številu. Posebej so napisane še štiri žr tve, to so predvsem otroci, ki so se ponesrečili z minami, zadnji v letu 1952. Prav zaradi tega je obdobje, v katerem so žrtve nastale, na plošči poudarjeno z letnicama: 1942-1952. V letu 1941 ni bilo namreč nobene zamolčane žrtve, v letu 1942 dve. Stopnjevanje se je pomno žilo v letu 1943 in nadaljevalo do konca vojne in še čez. Odkritje spomenika je bilo, kot že rečeno, v nedeljo, 18. septembra 1994, popoldne. Odkrili sta ga edini še živeči materi, ki sta izgubili po dva sinova. 92-letna Ivana Kokelj in 93-letna Leo- poldina Trček. Skoraj pol stoletja sta čakali in dočakali dan, ko sta sinova dobila mesto na granitni plošči, v katero sta vklesana v javni spomin. Mašo zadu- šnico v farni cerkvi, pogrebne molitve pred spomenikom in blagoslovitev spo menika je opravil g. kanonik Melhior Golob. K svečanosti na prostem sta pri spevala svoj delež tudi moški zbor in pihalni orkester Alpine. Član odbora g. Stanislav Kogovšek je orisal dogodke, ki so se zvrstili v času vojne in po njej. Gospod Anton Mlinar, član združenja mobilizirancev v nemško vojsko, je spomnil navzoče, da krivice še niso po ravnane. Gospod župan Igor Draksler pa se je zahvalil krajanom za odločitev, podporo in realizacijo. Danes ocenjena vrednost spomenika je 4,000.000 tolarjev. Odbor je ob načrto vanju določil takole: svojci, ki so nosili domala 50 let duševno breme zaznamo- vanosti, naj bi prispevali polovico zne ska; četrtino naj bi dala občina, usta- 311 nove in podjetja; eno četrtino pa nepri- vala s posredno dotacijo skoraj 13 od- zadeti dobrotniki. stotkov. Glavno breme so morali kljub temu Postavljeni spomenik je zadnji v vrsti prevzeti prizadeti svojci. Tudi dobrot- tistih, ki stojijo ob glavni cesti od centra niki so prispevali delež, kakor tudi izva- proti starim Žirem. Želeti je, da bi bil jalci del, od načrtovalca naprej, ki so tudi zadnji, ki je bil postavljen žrtvam odklonili plačilo. Zaprošeni prispevek vojne, industriji in obrti ne presega treh odstot kov. Občina Škofja Loka pa je prispe- Alfonz Zajec 312