60SPCui.naril LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61,.posamezna številka 1 liro. Leto IV. Štev. 5 Maj 1925 :: Uprav V GORICI CUHSUJVE!' 1.37 :: Rokopisi se ne vrat. jj VSEBINA: Vstajenje. Živinoreja in živinozdravništvo: Griža novorojenčkov (dr. Tone Ravnik, živino-zdravnik); Pregledovanje bikov v idrijskem okraju z Vzorcem prošnje; Simodol-ska pasma v vipavskem akjraju. Mlekarstvo: Gnetilnik (s sliko); Razvrstitev sira (Anton Pevc). N Sadjarstvo: Vrbar; Napuhnjanost hru-škinega listja (P. V.); Poškropite sadna drevesa; Poučni izlet v Matssolorrtbardo. Vinogradništvo in kletarstvo: Čiščenje motnih vin; Peronospoia in škropljenje (Just Ušaj); Katera galica je najboljša? Tečaj za cepljenje trt. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Rja pri pšenici; Pšenica »Gentile rosso«; Plevel »Tomažin«; Nasveti svilorejcem (P. B.); Teoretično praktični tečaj o reji sviloprejk. Splošno gospodarstvo: Dopolnilni davek. Čebelarstvo: Letošnja pomlad in čebelarstvo (dr. Josip Ličan); Prevešanje aili prestavljanje (Anton Žnideršič »Naš panj«). Zadružništvo: Zadruga in trgovska sodnija (Doktorič); V kakem jeziku morajo biti pisane trgovske knjige? Vprašanja in odgovori. Tržni pregled. Gospodarski koledar Kmetovalec v maju. Razno: Ali naj dihamo skozi usta ali bos; Grozdni sirup. LISTNICA UREDNIŠTVA: G. Fr. Mag.: Pride na vrsto v prihodlnji številki. Sotrudniki so naprošeui, da dopošljejo svoje prispevke za jimijevo številko vsaj do 28. maja. (jvj|p »GOSPODARSKI usr Zadruge 1 Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni Zvezi,, v Gorici. Nabava semenske ajde. Podpisana Zveza je pripravljena zagotoviti semensko ajdo vsem kmetovalcem, ki jo pravočasno naroče. Ker moramo nabaviti ajdo iz inozemstva, se na prepozna naročila ne bomo mogli ozirati. Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 37. Mlekarske in sirarske potrebščine. Podpisana Zveza ima v svojem uradu na razpolago najrazličnejše mlekarske in sirarske potrebščine, kot posnemalnik tvrdke »Persoons« (izborno belgijsko blago), vrče za mleko, obode za sir, platno, mlečne gostomere itd. Vsak si lahko ogleda. Sestavljamo brezplačno proračune za cele sirarne in maslarne. Zadružna Zveza v Gorici. jboilj razširjena in zelo škodljiva je griža telet. Povzročitelji bolezni so' različni bacili (kužnina), ki pridejo v kri potom popkovine in črevesa. To oku-ženje se izvrši taikoj po porodu in ima za posledico' 'hudo drisko in onemoglost. Spomladi in v jeseni pogine vsled te bolezni mnogo telet, v manjši množini tudi žrebeta, jagnjeta in pujski. Običajno se zopet pojavi v hlevih, ki so Mii že prej okuženi. Bacili se nahajajo namreč na tleh in na stelji, dalje v nožnici matere in na zunanjem delu spolovil ter vimenu. Večjidel se vrši okuženje pri sesainju na onesnaženem vimenu, pri lizanju stelja in zida, pri pitju iz nečistih posod itdi., tudi pri dotiku še svežega materinega blata, razven tega nastane okuženje potom popkovine. Obo-leile živali okužijo nato vise naokrog z njihovim blatom in z vodo; isi tem so dani pogoji za nadaljno okuženje poznejših novorojenčkov. Pri umetni vzreji novorojenčkov so vzrok okuženja nečiste roke strežnika iin neoprana posoda. Taikoj po porodu so mladiči najbolj dovzetni ozir. naignjeni za to bolezen; pozneje dbvzetnost hitro pojema. V pretežni večini slučajev obolijo živali v prvih 24—48 urah po porodu, mnogo redkeje 3—8 dan. Novorojenček gotovo zboli, če se mu podava namesto mleziva (prvo mleko) kuhano mleko. Ravnotako vpliva na dovzetnost nepravilna sestava mleka t. j. preveč mastno ali preredko mleko. svojo zemljo, ko se bo zavedal, da je kidanje gnoja in oranje ravnotako potreben in koristen posel, kot posel ministra in inženirja, ko bo vzljubil rodno grudo tako, kot so jo ljubili naši pradedje, ki so jo pojili s svojim znojem, pojili s svojo krvjo ter pokrivali jo s svojimi trupli v bojih proti turškim janičarjem, šele tedai bo nastopil dan vstajenja tudi za našega kmeta. Prvi bolezenski znaki se opažajo 1—3 dne, izjemoma nekaj ur po poroda, redko šele 4—8 dne. Mladiči prenehajo sesati, stojijo žalostno, z nemim pogledom1 vedno na enem mestu ali pa samo ležijo. Barva blata je iz-premenjena že prvega, najpozneje drugega dlne, takoj nato sledi driska. Skoro tekoče in zelo smrdljivo blato žrebet in pujskov je rjavo rumeno, ono telet in jagnjet pa je v začetku rumenkasto, pozneje belosivka-sto ter pomešamo s. krvnimi progami (t. zv. bela in rudeča griža). Okolica zadnjice je s tem blatom zelo umazana. Sprva je blato sluzasto, kmalu pa postane vodeno in diši kislo. V začetku se živalica zelo napenja pri iztrebljavanju blata, toda pozneje se to vrši brez bolečin dokJler se ne opaža proti koncu bolezni iztrebljavanje proti volji živalice. Med tem je trebuh napet ali stisnjen; pritisk na trebušno steno povzroči mladiču bolečine. Novorojenček vedno 'bolj slabi, oči so vdrte in brez leska. Iz ust se mu cedi slina. Zadnjica je odslej sta.lno odiprta: dlaka je resasta in koža lepljiva ter hladna. Celo telo razširja okrog sebe neprijeten duh, končno živalica obnemogla' pogine. Spočetka bolezni se dvigne teliesna temperatura za 1—2 stopinji, malo pred poginom pade pod normalno stopinjo. Živalica diha površno in večkrat kot navadno. Srce utripa proti koncu bolezni pogosto in zelo slabo. Pri daljšem poteku te bolezni otečejo mladiču sklepi, tako da se lahko to bolezen Živinoreja in živinozdravništvo zamenja z drugo kužno boleznijo (hromo-ta). Potek griže je večjidel smrtonosen. Čim prej nastopijo po porodu prvi znaki bolezni in čim hitreje se ti-le poslabšajo, tem manjše je upanje na okrevanje; krvava driska ali hitro padanje telesne toplote sta predznaka smrti, ki zamore nastopiti že po dveh dnevih bolehanja; največkrat traja bolezen 2—3 dni, izjemoma več. V nekaterih hlevih poginejo brez izjeme vsi novorojenčki, redkokdaj jih podleže manj od 80%. To veliko izgubo je mnogokrat pripisovati vnetju pljuč, ki sledi včasih griži. Tudi vnetje v sklepih — kot rečeno - sc rado pojavi. Opisani griži se lahko pridruži okuženje popka. Ni težko razločevati griže odi akutnega (hitrega) vnetjai želodca in črevesa. Pri Prvi nastopijo bolezenski znaki takoj po porodtu, značilni pojav je dalje driska; griža te vrste se loti velikega, števila mladičev medtem ko zbolijo na drugi bolezni (vnetju) nekaj starejši mladiči, v manjši množini in bolezenski znaki se izražajo v manj hudi obliki. Hromota novorojenčkov se razlikuje od bete griže po takojšnjem obolenju popka in s tem združenim vnetjem v členih (sklepih). V začetku bolezni vpliva zelo ugodno na povzročitelja bolezni injekcija posebnega seruma (cepivo). Najbolj potrebno je predvsem izločenje blata n. pr. z ricinovim oljem (40 gr) na kamilčnem čaju; izvrstno učinkuje nato živalsko oglje po 2 žlici 2—3 krat dnevno. Priporočljivo je tudi dati mladiču kuho-vino lanu ali ječmena; še bolje učinkuje, če se prida omenjenemu malo krede ali magnezije (3—5 gr). Razventega je potrebno vlivanje 1% raztopine lizola ali kreoline v črevo. Novorojenčki so zelo slabotni, zato naj oe jim da surovih jajc z malo galuna, malo črne kave in vina. Dobro sredstvo je vlivanje 2 1 raztopine kuhinjske soli v črevo (0,8% kuhinjske soli in 0,25% sode.) Razumljivo je, da se morajo vsi iztrebki m izločki odstraniti in prostor temeljito razkužiti. Mnogo lažje kol zdravljenje je (^vračanje te kužne bolezni. Skrbno je treba negovati in krmiti mladiče. Če le mogoče naj se spravi brejo žival par tednov pred porodom na ločen kraj. Priporočljivo je nadalje oprati nožnico matere pred in po porodu. Prepih zelo škoduje. Ur. Ravnik Anton, živinozdravnik. Pregledovanje bikov v idrijskem okraju. V zinislu določil pravilnika zakona z dne 5. julija 1908 št. 392 bo pregledovala posebna komisija one bike, ki jih nameravajo posestniki pripuščati tujim kravam. Pregled v idrijskem okraju se bo vršil sledeče dinii: Četrtek dne 14. maja: za Črnivrh nad Idrijo, Godovič in bližnje dele občine Dole: ob 8. uri v Zadlogu pred gostilno Rupnik —• ob 10. uri v Črnemvnhu na dvorišču gostilne pri Pleišnjarju, — ob 15. uri v Godoviču ma dvorišču g. Pagon. Petek dne 15. maja: za Dole, Idrijo, Spodlnjo Idrijo, Ledine in bližnje dele občine Čekovnik: ob 7. uri v Jeličnem vrhu pri Zagodu — ob 10. uri v Spodnji Idriji na živinsem’ sejmišču — ob 15. uri v Go-veku (Ledine) pred gostilno A. Bogataj. Sobota dne 16. maja: za Vojsko in Čekovnik: ob 8. uri na Kočevšu pred gostilno L. Rupnik — ob 11. uri na Vojskem pred gostilno Srečkota Likar. Pondeljek dne 18. maja: za Šebreljc in Št. Viško goro: ob 9. uri v Šebreliah pred gostilno pili cerkvi — ob 14. uri na Št. Viški gori pred gostilno Pervanja — ob 18. uri v Dolenji Tribuši pred gostilno Obrekar. Torek dne 19. maja: za Cerkno: ob 7. uri na Planini pred gostilno Jeram — ob 11. uri v Cerknem na živinskem sejmišču - ob 16. uri v Spodnjih Novakih v bližini cerkve. Sreda dne 20. maja: za Cerkno: ob 8. uri na Straži (Zeilin) pri g. Jerami! — ob 10. uri na Reki pred gostilno g. Podreka —ob 14. uri pri Maruškovcu za Otalež. Plužnje itd. Kdor želi dobiti dopustilni list (At-testato dapprovazione), zai enega ali več bikov, mora predložiti Furlanski živinorejski komisiji pri pokrajinski upravi za Fur- lanijo (Commissione Zootecnica Friulana preisso 1’Amiministrazione Provinciale del FriuTi in Udline) prošnjoina kolkovanem papirju (2 L). V prošnji ja navesti priimek, ime ter bivališče lastnika, število bitko v, kraj, kjer bi se uporabljali biki, ime pasmo, starost in barvo posameznih bikov. Lastniki naj priženejo svoje bike pred komisijo v kraje, ki so jim najbolj prikladni. Krajevni živinorejski odbor za politični okraj Idrija. Predsednik: Previerstein. Opomba uredništva: Dobro bi bilo, ako bi župni in občinski uradi čimboilj razglasili zgornjo okrožnico. Vzorec prošnje. Alla spett. Commissione Zootecnica Friulana presso rAnuninteitrazione Prov. del Frinli UD1NE. II sottoscritto (ime lastnika bika)......... domiciliato a (bivališče) . . . . N. di casa (h. št.) . . . comune di (županstvo) . . . . , do-manda la visita del proprio toro. che in-teude usare pcr pubblica montai nella lo-calita d'i (kraj, kjer se bo bik rabil) .... 11 toro sara presentato alla Commissione di viisita iti uno dei luoghi gia destinati dal Comitato zootccnico locale di Idria per la revisione generale nelTanno 1925. Nome del toro (ime bika)................. Razza del toro (pasma) .................. Gnetilnik. Uvodoma pripomnimo,- da bi dobili najboljše maslo, ako masla na gnetilniku sploh ne bi prali, temveč samo gnetli, to je upeljali suho gnetenje. Prej ali slej bodo morale delati tako vse maslarne. ker se s spiranjem na gnetilniku izgubi aromatič-nost masla-. Za enkrat pa vzemimo stvari tako, kot so v resnici. Eta del toro (starost)...................... Man teli o del toro. (barva)................ .... li................ 1925. Simodolska pasma v vipavskem okraju* V našem uredništvu se je zglasil dne 6. maja g. svetnik-ravnatelj Viljem Rohriman — sedanji urednik »Kmetovalca«. — ki je spisal več knjig, med njimi predvsem tri snopiče knjige »Poljedelstvo«, katerega je založila in izdala Celovška Mohorjeva družba. V pogovoru z našim urednikom je g. Rohrman glede simodofeke pasme v vipavskem okraju izjavil približno sledeče: »Ni bilo sicer popolnoma pravilno, da se je vpeljala v vipavski okraj simodolska pasma, a kalr ise je zgodilo, se je zgodilo. Ko so se nedavno obrnili name nekateri živinorejci iz Vipave, da bi jim preskrebl kakšnega simodolskega bika, sem jim odgovoril, naj pustijo to pasmo. Danes pa, ko som pregledal nekoliko hlevov sem popolnoma drugega mnenja, predvsem pa moram izjaviti, da bi bil greh, ako bi hoteli vpeljati v dotični okraj sivo-rjavo švicarsko pasmo, ker je taim že preveč s;-tnodiolske krvi. V nobenem slučaju pa se ne smeta križati ti dve pasmi, ker je ena enobarvna, druga pa večbarvna. Križanje takih pasem pa je vedno škodljivo.« Za stiskanje in pranje masla rabimo gnetilnik. V naših maslarnah imajo malokje stroj-gnetilnik, večinoma imajo le valjar-gnetilnik. Valjar-gnetilnik izgled';a tako kot valjarji, ki jih imajo naše gospodinje za gnetenje oziroma valjanje testa, samo da ima valjar-gnetilnik različne zareze. Delo z valjarjemi gnetilnikom .ie precej težko, kar pa je glavno, ni nikdar popolno. Maslo bi se sicer dalo izprati, ako bi mle- Mlekarstvo karji dolgo časa gnetli in polivali vodo po maslu. Iti petkrat z valjarjem črez maslo, pa je odločno premalo. Dolgotrajno gnetenje pa zopet ni na mestu, ker bi postalo maslo mazavo. Kako si bomo torej pomagali? Maslo mora biti oprano, prosto vsakega mleka, gnetenje pa ne sme dolgo trajati. se dobi manj dobro opranega in izgnetene-ga masla, kot pri površni izdelavi. Ako pa hočemo imeti v resnici garantirano maslo, moramo maslo pravilno napraviti, to je pravilno prati in stiskati, ker’ tu tičč dva največjai razloga, zakaj nima naša maslo še onega slovesa, katerega bi zaslužilo po svoji aromatienosti. Ročni gnetilnik To dosežemo z gnetilnikom kmalu, posebno ako je gnetilnik pravilno postavljen. Pravilno postavljen pa je gnetilnik tedaj, ko pada nanj vedla sama in nam je ni potrebno zlivati iz lonca. Vodat mora padati na maslo v tankih curkih, kar dosežemo s tiem, da pustimo vodio padati skozi drobno sitee, nekak tuš. Na ta način bomo kmalu spravMi vse nepotrebno mleko iz masla in maslo se ne bo tako hitro kvarilo. Marsikak mlekar ne bo s predstoječim navodilom zadovoljen, ker iz 100 kg mleka Razvrstitev sira. V našiih krajih uporabljamo za izdelavo sira kravje, kozje in ovčje mleko. Vsako ima svoje posebnosti v zunanjih lastnostih, v okusu, v kemični sestavi in v lastnostih, (kakovosti), ki jih izkazujejo dogotovljeui izdelki. Teh razlik se mora zavedati sirar in predvsem tudi kmetovalec: vsako' mleko bi se moralo uporabiti za tak izdelek, ki je z ozirom na tržne razmere za njegove lastnosti najbolj prikladen. Razpravljal sem pred kratkim kakšen bodi tolminski sir, kakšen bodi bohinjski sir itd. Ker razpolagajo v bohinjskih planinah s kravjim in kozjim mlekom, v tolminskih pa s kravjim, kozjim in ovčjim mlekom, je vsakomur razumljivo, da je težko ali sploh nemogoče predpisati enoten tip bohinjskega ali tolminskega sira. Kakovost se menjava potem, ali je več enega ali drugega mleka v siru, ali so hlebi manjši ati večji, ali se delajo vsi na enak način ali ne, ali zorijo vsi enako dolgo, v enakih kleteh itd., toraj polno'okoliščin, ki vse sodelujejo pri ustvarjanju tipičnosti kakega sira. Cilj, ki ga zasleduje vsak kmetovalec je, mleko svojih živali čim boljše vnovčiti. Že znane speicijalitete iz različnega mleka na svetovnem trgu to temeljito naobraženemu sirarju prav lahko omogočijo, osobito če še sam razpolaga s primerno ženijalnostjo, — in seveda, če kmetovalec - mlekodaja-lec v to privoli. V enemi kraju. n. pr. na Tolminskem morejo na ta način proizvajati več svetovno znanih vrst sira in lahko vsakemu imenu pridajo še njegovo, tolminsko provenienco, ako se more izdelek v kakovosti in ceni kosati z dotičnim originalnim blagom. Lahko se tudi ustvarjajo lastne znamke blaga brez pridatka tujega imena, ako se proizvajajo gotove vrste 'v velikih količinah in so si izvojevale na. večjih trgih gotov slov,es, ter dobre cene. Toda v obeh primerih je važno točno razlikovanje vrst; v prvem morajo vsestransko soglašati z izvirnimi tujimi vrstami, v drugem pa naslanjati se na tuje vrste ali soglašati z določili krajevnih činiteljev, sirarjev in veletrgovcev. Švicarski zakon za življeuske potrebščine, čl. 26 določa: »Pod imenom sir je razumeti proizvod, ki se je napravil iz kravjega mleka, smetane ali posnetega mleka s pomočjo sirilnega fermenta ali primernega kisanja, ter z nadaljno obdelavo izpadle sirarne. Sir pri čigar izdelavi se je upravljalo drugačno kakor kravje mleko, se mora temu primerno (n. pr. kot ovčji sir1, kozji sir itd.) označiti, ako taki siri kot specija-htete že nimajo splošno znanega imena.« Nadalje določa, da je sire označiti kot polnomastni z najmanj 450/°, tričetrtmastni z najmanj 35%, polmastni z najmanj 25%, če.trtmastni z najmanj 15% in pusti z manj kakor 15% tolšče v suhi snovi: enostavno s svojim imenom se smejo označevati le polnomastni z najmanj 45% maščobe v suhi snovi. Kakor iz tega razvidno predpisuje zakon poštenost (reelnost) v izdelovanju in v trgovini s sirom; zato ima Švica sloves in visoke cene. Tudi naše sirarne naj vodi poštenost pri razvrstitvi sirov; kmetovalec in sirar naj si dobro vtisneta v glavo gornja švicarska določila. premislita iii po njih ravnata, če posnemata tuje vrste ali ustvarjata lastne znamke. Pri razvrstitvi sirov je važen činitelj veletrgovina, ker le-ta najbolj pozna želje in okuse konsumentov, kupcev. Predstavlja istočasno centrale, kjer sir dočaka popolne dozoritve in se nato hrani v okoliščinah, ki preprečujejo razpadanje dozorelega sira. l udi naše sirarne naj se pričnejo zavedati važnosti in potrebe urejene veletr-go\ ine, ter naj jo ustvarjajo na zadružni podlagi, v kolikor jo že nimajo v rokah zasebni trgovci. Švicarsko sirarstvo brez veletrgovine ne bi pomenilo mnogo; eroen-talca so ustvarili v enaki meri izborni švicarski veletrgovci, kakor dobri švicarski sirarji, slednji ga oskrbujejo do končanega; kipenja (4—5 mesecev) in prvi d!o končanega zorenja (4—5 mesece). Razumni kmetovalci, temeljito izvežba-ni sirarji in agilni veletrgovci so stebri sirarstva. Kjer eden manjka ali kjer je eden slab, bo vsa stvar šepala in dohodki bodo majhni. Vsi pa morajo ceniti poštenost. Anton Pevc. Sadjarstvo Vrfoar. \ rbar je metulj, ki sam mnogo ne škodi, pač pa škodi njegova zalega. Samica leže jajca navadno pod skorjo (lub) dreves, kjer se razvije majhna ličinka, ki vedno bolj leze v drevo (vejo ali deblo). Večkrat izdolbe ličinka oziroma gosenica precej dolge rove v lesu, vsled katerih se potem veja posuši. Gosenico v rovu spoznamo po kiselnatem duhu izvrtane močice, ki pada iz navadno črnih lukenj in katero dobimo navadno ob deblu. Gosenica je 8 do 9 cm dolga, debela kot mali prst, umazanordeče barve ob straneh, na hrbtu nekoliko bolj živordeče barve. Vrbarja uničujemo na ta način, da ga poiščemo z žico v izdolbeni luknji in ga nabodemo nanjo. Drugi način uničenja obstoji v tem, da namažemo spodnji dlel rova z žveplenim ogljikom (zelo smrdi) ter luknjo z ilovico zamašimo. Poleg tega bi morali vničevati tudi vse gosenice« ki jih »GOSPO! )ARSK1 LIST« 91 sploh vidimo na drevesu in enako tudi metin ja, oredvsem samice, ki niso mnogo sposobne za polet. Napuhnjenost hruškinega listja. 2e sedaj opazimo na •marsikaterem hruškinevn drevesu, napuhnjene mlade liste. Napuhnjenosti je vzrok neka majhna iičinkica, ki se razvije v notranjosti lista. Posledica napuhnjenosti je, da se listje ne more razviti in da se posuši ter odpade. Vsako drevo pa mora imeti listje, ker se drugače sploh ne bi drevo moglo razvijati. Potrebno je torej, da se borimo proti temu škodljivcu, kar najuspešnejše napravimo na ta način, da sežgemo vse zgodaj odpadlo listje. Ako odpade listje pred zaključkom svojega razvoja (pred jesenjo), tedaj mora imeti odpad listja svoj vzrok, ki tiči skoraj vedno ali v kakšni glivični bolezni ali pa je posledica živalskih zajedial-cev. Eno in drugo pa bomo najlažje uničili, ako prezgodaj oupadlo listje sežgemo. Napuhnjenosti hruškinih listov pa ne bi opazili na sadnem drevju, ako bi drevo poškropili z brozgo, pripravljeno iz žvepla in apna. Škropljenje pa bi moralo biti izvršeno predno drevo ozeleni. P V- Poškropite sadna drevesa. Marsikatero bolezen in marsikaterega škodljivca bi odpravili, ako bi škropili sadno drevje. Sadno drevje lahko škropimo z najrazličnejšimi sredstvi. Proti listnim ušem rabimo tobačni ekstrakt (glej prejšnjo številko), proti različnim škodljivcem rabimo najrazličnejša sredstva, kot antiparasit, itd., proti plesnobi pa bii morali rabiti modro galico'. Plesnoba napravi posebno pri jabolkah in hruškah ogromno škodo, kair vedb vsi naši posestniki sadnega drevja. Proti plesnobi se borimo na ta> način da sežigamo plesnjivo sadje, onemogočimo pa plesno-bo, ako drevesa poškropimo z raztopino modre galice in apna. Škropiti pa bi mo- rali enkrat pred cvetjem, potem takoj po cvetenju in ko je sad kot lešnik debel. Raztopino modre galice za škropljenje dreves napravimo tako, kot raztopino za škropljenje trt, kar je opisano v ti številki. Poučni izlet v Massolombardo. V prvih številkah letošnjega letnika »Gospodarskega lista« smo priobčili razpravo o važnosti sadjarstva na Goriškem. Sadjarstvo postaja vedno bolj važna gospodarska panoga in zato moramo stremeti vedno bolj in boli, da izbijemo iz sadja čim najvišji dohodek. Goriška je poslala v 1. 1924. v inozemstvo za nad 3 milijone lir sadja in ta številka sama za sebe že pove dovolj. Izvoz se pa more in se mora še za mnogo povečati. Razveseljivo je dejstvo, da so vinorodni kraji začeli posvečati breskvam vedno več pažnje in da je že precej nasadov breskev. Opaža se. pa pri nas žalibog, da se naši kmetovalci - sadjarji za svoje sadno drevje zelo malo ali pa sploh nič ne brigajo. Zato bi bilo potrebno, da bi videli, kako ravnajo drugod, ter prenesli na domača tla. kar so videli in spoznali v tujini. ‘ V tem oziru organizira Sadjarski oddelek pri Kmetijskem uradu v Gorici (via Trieste 43) poučen izlet v Massolombardo, kjer stoji sadjarstvo gotovo najvišje v celi Italiji. Posebno ogromni so tam nasadi breskev, pa tudi drugih sadnih vrst, ki so Massolombardo proslavile. Izlet se bo vršil koncem meseca junija in bo trajal dva ali tri dni. V prihodnji številki bomo priobčili načrt izleta. Cita-teljem »Gospodarskega lista« svetujemo, da se bi v velikem številu udeležili tega izleta, ker bodo v resnici mnogo lepega videli in spoznali ter potem lahko dvignili svoje sadjarstvo. In to je pri nas potrebno. — Prijave naj se pošljejo na naslov: Cattedra Ambulante, sezione Frutticoltu-ra, Gorica, via Tfieste 43. Vinogradništvo in kletarstvo Čiščenje motnih vin. Kljub temu, da smo že v mesecu maju, se še vedno dobe kleti, v katerih niso* vina čista, temveč več ali manj motna. Motnost vina je precejšnja zapreka v trgovini z vinom in krčmar z motnim vinom bo privabil zelo malo pivcev. Zato pa morajo imeti trgovec z vinom., krčmar in vinogradnik prvo skrb, da bo njegovo vino čisto in svetlo, tako dia napravi najboljši utis že zunanja oblika vina. Predvsem razlikujemo dve vrsti motnosti. Eno vino je drugače lahko popolnoma čisto, samo neka »megla« se vleče po kozarcu oziroma po steklenici. Drugo vino pa je bolj goisito in v resnici motno, motnost ni samo »megla«. Za odpravo prve napake uberemo navadno drugačno pot, kot za odpravo druge. »Meglo« imajo predvsem ona bela vina, ki so bila pripravljena po takoimenova-nem »novem načinu«, to je brez vrenja na tropinah. To so pri nas predvsem vsa briška vina, deloma pa tudi vipavska. Vinogradniki vedo, da se takoimenova-na trda vina (vre ta na tropinah) mnogo prej učistijo, kot mehka kuhana vina (vreta brez tropin). Vzrok temu pojavu tiči v čreslovini (taninu), katere je mnogo več v trdo kuhanih vinih nego v kuhanih brez tropin. Vina z »meglo« bomo največkrat popolnoma ozdravili brez posebnih čistil, dodati pa jim moramo nekoliko čreslovine, katero kupimo v drogeriji pod imenom tanin. Poleg tanina dodamo takim vinom nekoliko metabisultita. Ravnamo pa tako-le: Na vsak hi vina »z meglo« vzamemo približno 8 gramov tanina, katerega raztopimo v 7s litra močnega tropinovca ali vinskega špirita. Ko se je tanin raztopil, vlijemo raztopino v sod. Istočasno vzamemo na vsak lil vina po 5 gramov metabisultira, katerega denemo v majhno vrečico in obesimo na vehi tako, da visi vrečica z metabisulfitom v vino. Vrečica za metabisulfit naj bo čista, naj- boljše je, da je pred uporabo operemo v vroči vod:i. Ako pa bi vino imelo meglo in vrhu tega še dišalo po metabisulfitu, moramo' vino čistiti. ČIŠČENJE Z ŽELATINO. Tako vino, ki je motno in nima samo -megle«, moramo čistiti. Kot čistilna sredstva1 lahko uporabljamo najrazličnejše snovi. V vinarskih zadrugah imajo navadno na razpolago poseben filter za filtriranje vina, večinoma pa se uporabljajo druga čistila, kot je španska zemlja (terra Le-brija), želatina, jajčji beljak, kaizein itd. Vsako leto prihajajo na trg novi preparati za čiščenje, a za bela vina je še vedno najprimernejše sredstvo želatina, s katero dosežemo uspehe skoraj vedno, posebno, ako srno z njo ravnali pravilno. Čiščenje z želatino j,e precej lahko izvršljivo. Postopamo pa tako-le: Za vsak lil motnega vina vzamemo 10 gramov želatine, katero zrežemo s škarjami na drobne koščke in denemo v lonec. Vrhu želatine nallijemo nekoliko vedle in pustimo tako pri miru skozi najmanj 10 ur. Med tem časom se bo želatina nabrekla — namočila. Nato odlijemo vodo iz lonca, vrhu želatine pa nalijemo mlačnega vina ter v,se skupaj v loncu dobro premešamo, tako, da se želatina popolnoma raztopi. Ako je vino premalo gorko, prigrejemo vse skupaj pri ognju in poleg tega moramo nepneistano mešati. Ko se želatina popolnoma raztopi, odstavimo lonec in raztopino zlijemo v čist brenitač, kjer naj se raztopina ohladi. Ko je raztopina ohlajena, nailijemo vrhu še nekoliko vina in zopet vse skupaj premešamo in zlijemo v sod. Tuidli v soldu premeš\mo zopet vse skupaj in pustimo na miru skozi teden dni, nakar viino pretočimo. Čiščenje z želatino, pa nam bo uspelo samo takrat če je v vinu dovolj čreslovine. Prisotnost čreslovine je pri čiščenju zato potrebna, ker se združi čreslovina z želatino in se Potem spojina v obliki kosmi- cev spušča na dno. Kosmiči potegnejo na svoji poti proti dnu vse one snovi, ki so povzročale motnost vina. Dobe se vinai, ki vsebujejo sama na sebi m nogo tanina, tako da so celo pretrpka. Takim vinom ni potrebno dodajati čreslovine (tanina), pač pa bo čiščenje z želatino popravilo okus takih, pretpkih vin. Ako pa nima vino djoivolj tanina (mehko kuhana. vedno), tedaj moramo dodati čreslovine. Dodajamo jo tako, kot smo pisali zgoraj. Čreslovino moramo vinu dodati vsaj 24 ur prej, kot čistimo vino z želatino. Glede množine čreslovine, ki naj jo dodamo vinu, si moramo zapomniti, da rabimo 5'/2 gramov čreslovine na vsakih 10 gramov želatine, torej: ako ni vino ne pretrdo in ne premehko, tedaj vzamemo na vsak hi motnega vina 10 gramov želatine in 5Ve gramov čreslovine. Ako je vino premehko, da ima premalo čreslovine že samo na sebi, tedaj moramo dodati več čreslovine (glej zgoraj 8 gramov). Ker moramo pri dodatku čreslovine ali želatine, pa tudi pri dodatku drugih čistil, vino v sodu premešati skupno z dodano snovjo, zato ne srne vino ležati na drožju, temveč mora biti pred kratkim pretočeno; na vsk način pai mora biti brez drožja. Peronospora in škropljenje. V zadnji številki sem. pisal o oidiumu, v tej hočem pa o peronospori. Da zaznamujemo z besedo peronospora. hudo bolezen vinske trte, bo vedel vsak naš vinogradnik. Peronospora viticola je prvotno znanstveno ime za glivico, ki! povzročuje to bolezen; danes jo imenujejo, znanstveniki pravilno Plasmopora viticola. Vendar je ime peronospora ostala še v splošni navadi. Pri nas pravijo ti bolezni tudi strupena rosa. Peron o-spora je biku prenesena v letih 1870—1876 na trtah iz Amerike. V letu 1878. jo je našel v francoskih vinogradih francoski znanstvenik Plunchon. ki je tudi prvi konštatira! trtno uš v Evropi. V letu 1880. se je razširila po. celi Italiji in tudi pri nas. Od tega leta naprej povzroča vsakoletno vsakemu vinogradniku skrbi, trud in stroške. Peronospora napada vse zelene dele vinske trte, vendar ji je spodbjai listna stran, zlasti v bližini žilic, najljubša. Od oidiurna se peronospora razlikuje v tem, da se glivice ne dajo obrisati, ker segajo s svojim korenikam podobnimi myceljeni (podgobje, steljka) v notranjost listja, črpajoč tu hrano, dočim raste oidiijum samo na površju. Kjer se je na spodnji strani listja naselila peronospora, tam pobledi na zgornji strani listna: plat. 'bi madeži, so podobni onim, ki nastanejo na papirju vsled razlitega olja. Pozneje ti madleži popolnoma porujavijo in oboleli list se začne sušiti, ter koniečno odpade. Peromospona; se — kakor rečeno. — ne zadovoljuje samo z listi, ampak napada fudii zarod, zeleno mladike in grozdje. Obolelim mladikam odpadejo v kratkem vsi listi in njih nezreli les počrni, in če se ne posuši, pozebe po zimi. Če bi od peronospoPe obolele trte pustili same sebi in jih par let ne škropili, bi se posušile v kratkih letih. Obolele jagode porujavijo, se stisnejo- in odpadlejo. Grozdje obolelih trt ima drobne jagode, ki nikdar popolnoma ne dozorijo. Peronospora ne napadla: vseh trt enako močno. Tako so bile naše stane domače vrste trt zelo občutljive za peronospora. Zato se je mnogo od teh vrst, ki so dajale drugače izborno vino, oipusti-lo. Izmed vseli trt, je pa vrsta Jaquez (izg. Zake) najbolj občutljiv. Zato rabijo to trto kot pred-oznanjevalko peroinospore in oprtajo na rame škropilnice, čim so se na tej trti pojavili pirvi znaki bolezni. Peronospora se širi sarmo v vlažnem in toplem vremenu. Toplote mora imeti vsaj 20—25° C. Pri nižji toploti se ne more razvijati. Najbolj ji ugaja vlažna sopari ca;. Zelo. prav ji pride tudi jutranja rosa, katero ogreje soilmce. Na toplem in vlažnem listju izkalijo njeni trosi zelo hitro in bolezen se neznansko hitro razširi. V par dneh zadobi bolezen premoč, in nobeno- škropljenje ne more več pomoči. Škropljenje namreč pomaga le, če se ga je izvršilo predno se je bolezen pojavila’. Zato škropite pravočasno in ne čakajte, da trte obolijo! Navadno in vsakoletno je treba pri nas škropiti : prvič v prvi polovici maja; drugič 14 dini na! to, tako nekako za časa cvetenja; tretjič, ko je trta odcvetela; četrtič in petič po potreibi do začetka avgusta. Za prvo škropljenje je rabiti 1 kg, za drugo 1 V-2 kg, za tretje in nadaljno škropljenje pa. 2 kg modre galice na' 100 1 vode. Rabiti več, kakor dva kg modre galice na 100 1 vode je nepotrebno in potratno. Najboljšo brozgo za škropljenje napravimo takole: V dve orni (ena je lahko manjša,, druga pa mora držati 100 1) nalijemo v vsako 50 1 čiste vode. Potočnica in dleževnica ja boljša od studenčnice. Nato obesimo v vodo v manjši orni, ‘iztehtiano količino potrebne modre galice. Ko se je galica razstopila, pripravimo apneno vodo v drtugi večji orni. V to svrho ugasimo v 3—5 Hitrih vode ki smo jo vzeli iz večje orne v kaki posodi enako toliko dobrega živega aipna, kakor smo razstopili modlre galice. Ko smo to storili, precedimo ugašeno apno skozi sito v večjo orno. Končno dolijemo med neprestanim mešanjem še vso raztopino modre galice iz manjše orne in brozga je gotova. Na ta način napravljena: brozga je najboljše kakovosti. Dela je sicer nekoliko več, ali brozga je zato veliko več vredna. Zato ne bojte se truda, ampak ravnajte se po tem navodilu! Brozga je dobra let sveža. Ne napravljajte zato nikdar več brozge, kolikor jo ne morete porabiti v enem, ali dneh dneh. Ce ste kdaj vsled nastalega deževja prisiljeni prekiniti škropljenje, dodajte brozgi 1—2 žlici sladkorja in brozga se bo držala ne-izpreimenjena teden dfni. Just Ušaj. Katera galica je najboljša? Lansko leto smo na tem mestu pisali, da bi morala biti angleška in italijanska modra galica enako dobri, ker imati isto kemično sestavino. To pa našim kmetovalcem na noben način ne gre v glavo in posebno vinograniki v okolici Dornberga zelo malo verujejo domači galici. Približno enako mislijo tudi vinogradniki v mnogih delih ostale Italije. Letos je Zadružna zveza v Gorici nabavila svojim članicam v celoti 9 vagonov modlre galice, in sicer tri vagone angleške, ostalo pa iz treh italijanskih tvornic in tako se borno lahko najlažje prepričali, katera galica je najbolja. Vrhu vsega' bo dala Zadružna zveza še različne galice kemično preiskusiti. O uspehih bomo poročali. Tečaj za ceplenje trt. V pondleljek in torek, dne 18. in 19. maja ob 9. uri zjutraj se bo vršil v trtnici v via Trieste št. 43 tečaj za zeleno cepljenje trt. Tečaja se lahko udeleži kdor hoče, samo naj bo ob določenem dnevu in ob določeni uri na mestu. Poljedelstvo in vrtnarstvo Rja pri pšenici. To je bolezen, ki vsako leto bolj razsaja na naših žitih, posebno na pšenici. Vsled rje se ne morejo razviti ne stebla in ne listi, vsled česar rastlina ne dobi dovolj hrane in zato se tudi klas ne more tako razviti, kakor bi se moral. Bistvo bolezni-rje so gotove glivice, ki nosijo znanstveno ime »Puccinia graminis Persoon«. Ta glivica ne prezimi v zemlji na njivi kot glivica sneti, pač pa na Česni i-novih grmih ali pa na pirnici. Proti rji je danes skoraj vsaka borba nemogoča, mogoča je le pred setvijo. Predvsem moramo odstraniti od bližine njiv vse grmičevje česmina, da tako onemogočimo prezimitev glivic, potem pa moramo skrbeti, da dolbi pšenica dovolj fosforne kisline v obliki superfosfata ali tomaževe žlindbe. Vse to je danes nemogoče, ker se mora gnojiti pred setvijo, ko se mora misliti tudi na odpravo snetijivosti s teni, da se seme namaka v raztopini modre galice ali v kakšnem drugem sredstvu, kot uspu-lum itd. Pod okriljem »Gospodarskega lista« bo letos napravljen poskus novega načina borbe proti rji in sicer s škropljenjem modre galice. Od poskusa si preveč ne obetamo, ker je skoraj gotovo, da ne bo dobljena slama dobra za krmo vsled okusa po galici. Izračunali pa bomo na eni strani zgubo na slaimii, na drugi strani pa ugotovili dobiček na zrnju, ako bo kakšen. O uspehu bomo poročali. Pšenica „Gentile rosso." Vsi oni, ki so si letos nabavili seme »Gentile rosso«, so naprošeni, da poročajo o uspehu. Poročajo naj, kako se je pšenica razvijala, ali je polegala, kakšne bolezni je imela in predvsem kakšno žetev kaže. Ti podatki so potrebni za nabavo semena v jeseni. PLEVEL »TOMAŽIN«. Naročniki »Gospodarskega lista« so naprošeni, da pošljejo uredništvu par ste-belj cvetočega »tomažma«. Letos moramo ugotoviti, kakšen plevel je to. kako ise imenuje in kako se ga uniči. Nasveti svilorejcem. L Sviloireja je gospodarsko pametno opravilo, ker nam prinese v kratkem času lep dohodek. Seveda se mora s sviloprej-kami pravilno ravnati. 2. Ako hočemo iimieti s vil opre j ke, si moramo naba;viti siviiloprejkino seme. Koliko pa? To zavisi odi tega, s kolikim murvi-nim listjem razpolagamo. Podlaga gojenju sviloprejk mora biti predvsem murvino listje domačega gospodarstva, v manjši meri ono, katerega lahko kupimo. Vendar pa moramo imeti zagotovljeno vse potrebno murvino listje prej, kot kupimo seme. 3. Ali naj kupimo seme ali že žive gosenice? To vprašanje je zai naše ljudi zelo važno. Kdor nima pripravne valilnice za sviloprejkino seme, naj si rajše zagotovi že izvaljene goseničice. Skoraj nobeden naš gospodar nima valilnice in zato imajo tudi mnogi pri sviloprejkah smolo, ker se že valenje ponesreči. Izvaljene gosenice naročimo pri kakšnem zanesljivem podjetju. Naslovi se dobe pri uredništvu tega lista. 4. Predno prineseš goseničice v prostor, kjer naj prebijejo svoje kratko življenje, moraš prej dbtični prostor dobro prečistiti, dezinfieiraiti. Dezinficirati pa ne smemo samo prostora, temveč tudi vso opravo, ki pride s sviloprejkami v dotiko. Desinfekcija se izvrši na sledeči način: Najprej očistiš ves prah iz poda in oprave, potem zapreš vse špranje in v prostoru zažgi nekoliko žveplat, ki bo uničilo različen živ mrčes in tudi onemogočilo marsikatero plesen. Ko je vplival žvepleni dim skozi 24 ur na prostor in oprava, potem vse dobro prezračiš. Ako ne moreš zažgati žvepla, ker imaš skozi prostor prehod ali vsled drugih vzrokov, moraš prostor pobeliti in ne preveč štedliti z apnenim belažem. Ves prostor in opravo poškropi vrhu tega z razredčenim fermalmom. 5. V prvi in če le mogoče tudi v drugi dobi moraš hrano za gosenice sesekljati, posebno aikoi ni listje prav mlado. Krmiti moraš gosenice 6 do 8 krat dnevno. 6. Listje mora) biti zdravo, ne napadeno od rije ali drugih glivičnih bolezni, suho in sveže, nikdar in v nobenem slučaju ugreto. 7. Ako gojiš sviloprejke na vodoravnih lesah, spreminjaj večkrat, posteljo. Ostanki krme se ne smejo« na lesi ugreti. Za prenašanje gosenic rabi preluknjan papir, na katerega si del nekoliko svežega listja1. Gosenice bodo rade zlezle skozi luknje in tako jih boš najlažje prenesel. Z roko se ne dotikaj gosenic, ker jih lahko pretisneš, vsled* česar potem gosenica lahko crkne. Ako imaš viseče lese (furlanski način), ti ni potrebno' toliko skrbeti za preminjanje postelje. 8. Med spanjem gosenic jih ne pokrivaj z listjem, ker je tako ravnanje negospodarsko in nezdravo. Po vsakem slecenju gotovo premeni posteljo, da ne ostanejo gosenice v dotiki s svojimi kožicami in z mrtvimi, 9. Pazi na enakomerno toploto v prostoru, kjer gosenice žive. Skoki toplote vedno škodujejo. Toplota naj dosega 18 do 20°. V prostoru, kjer žive sviloprejke, naj bo peč, ki zelo mnogo koristi v mrzlih nočeh. 10. Svil opre jka diha kakor vsako živo bitje in zato.mora imeti na razpolago čist zrak. Pazi torej, da ne bo v prostoru za-duhiega zraku. Enako pa pazi tudi. da ne bo prepiha. Pri svilioiprejka.il ne sme biti nobenega dlrugega vonja, kot samo vonj po svežem murvinem listju. 11. Prostor naj bo svetel, a pazi da ne obsevajo solnčni žarki gosenic samih. 12. V voiglih prostora drži vedno nekaj kosov živega apna, ki bo srkalo vlago in zoprne duhove. 13. Ko so se sviloprejke prebudile iz spanja, daj jim obilo hrane in ne pusti jih lačne. Nekateri čakajo, da se prebude prej vse, kot jih nakrmijo. Tako ravnanje je krivo. Oni, ki so se prej prebudili, naj pridejo na eno leso, drugi na drugo, poslednji zopet na svojo. Gosenica pa naj ne bo tešča. 14. Gosenice naj bodo na lesah redlke in ne goste. Redke bolje rastejo, goste pa prej obole iu bolezen se hitro razširi. Ako se razvije kakšna bolezen, loči takoj zdrave gosenice od mrtvih in bolnih, ter zadnje uniči na ta način, da jih sežgeš, ne pa vržeš na gnoj. 15. Ko pride doba zabubanja, deni med sviloprejke take veje, ki imajo mnogo vejic-in nikakšnih trnov. Veje prej dobro desinficiraj s formalinom in posuši; vejic, ki si jih rabii v prejšnjem letu, ne rabi več. Dopolnilni davek. V italijanskem jeziku se imenuje novi davek »hupo«,ta compliejmentare«. Ta davek ima zelo. mnogo sličnosti z bivšim avstrijskim dohodninskim davkom in bo zato davkoplačevalcem kolikor toliko lahko razumljiv. Kot je že večini čitateljev -Gospodarskega lista« znano, mora biti napravljena 16. Sviloprejko med zabubantem pusti na miru, prostor naj bo zdrav, luč pa ne preveč živa. 17. Bube poberi tediaj, ko se je gosenica popolnoma zaibubala, kar spoznaš po prostem glasu, ako malo portteseš bubo in slišiš, kako se v bubi' nekaj prosto premika. 18. Pri obiranju bub jih dobro očisti in takoj sortiraj med prvovrstno in slabejše blago, ker vsakai pomanjkljivost ’ znatno zmanjša vrednost galete. 19. Galeta čimprej prodaj, ker je ne smeš doma hraniti, in 20. pri prodaji pazi, da ne padeš v roke špekulantom. Informiraj se o cenah galete iu zapomni si, da se bi morali naši svilo-rejci združiti v močno organizacijo, ki bi uredila lastno sušilnico galete. P. B. Teoretično praktični tečaj o reji sviloprejk. Podravnateljstvo uradla za kmetijski potovalni pouk obvešča kmetovalce, da bo priredil dr. Detalmo Tonizzo v nedeljah 10., 17., 24. in 31. maja t. 1. od 9. do 11. ure predpoldne v prostorih kmetijske šole v Gorici, via Trieste 43, teoretično praktični tečaj o reji sviloprejk. Tečaja ise morejo udeležiti vsi. ki se ustmeno ali pismeno vpišejo do 30. aprilu t. 1. pri podravnateljstvu urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici (Via Trieste 43, tefelon 111). Pripomba: 30. april je sicer že minul, a kdor se hoče udeliežiti, se kljub teinu lahko udeleži. prijava za novo vpeljani davek do 31. maja t. 1., torej do konca tega meseca. K(lo in kako mora prijaviti? Zakon dbloča sledeče: Novemu dlavku so podvržene samo fizične osebe, to so ljudje. Zadrug se torej ta davek ne tiče in zato naj bodo voditelji zadrug brez skrbi za, zadrugo:, pač pa naj presodijo, ali so podvrženi oni. Splošno gospodarstvo Ni pa potrebno predložiti prijave vsaki fizični osebi, to je ne vsakemu človeku, pač pa samo onim, ki imajo letnih vsaj 6000 L dohodkov. Kako pa presodimo, ako imamo toliko dohodkov? V tem oairu ni presoja težka. Človek ima lahko- troje vrste stalnih dohodkov, in sioe'r prvič od zemljišča, drugič od hiše in tretjič od premičnega premoženja (obrt, plače, obresti). Preračunati moramo posamezne teh treh dohodkov in jih sešteti. Kot dohodiek od zemlje vzamemo ka-tastralno cenitev vsake posamezne parcele in vpisani znesek pomnožimo s tremi (3). Dobljeni znesek predstavlja dohodek od zemlje v smislu zakona. Koit dohodek od hiše vnesemo svoto, ki je obdavčena v 1. 1925. To svoto dobimo na listku, izročenemu nam od davčne iz-tirjevaflniee pod rubriko »reddito imp»o'ni-bile«. Ker so kmetske hiše proste hišnega davka, nimajo kmetje nobenega obdavčljivega dohodka od hiše. Dohodiek od premičnega premoženja (obrt, plače, 'jobresti kapitalov. ital. ric-chezza mobile) prijavimo tudi na podlagi listka, ki nam je bil izročen od davčne iz-tirjevailnice in na katerem so zaznamovani različni davki. Prijavo za dopolnilni davek bomo izpolnili torej -na sledeči način: Na kata- stralnem uradu si izpišemo cenjeni kata-stralni iznos za vsako parcelo, posamezne iznose seštejemo in množimo s tremi. Dohodek od' hiše in od premičnega premoženja pa prepišemo iz listkov, ki nam jih je izročila davčna. Izfcirjevalnica za leto 1925. Iz teh listkov prepišemo oni iznos, ki stoji v rulbrjki »reddito imponibile«. Na ta način bomo imeli seštete dohodke. Zakon pa dovoljuje različne odbitke, in sicer: Odbijejo se vsi davki in vse takse, ki se jih plačuje državi, pokrajini, občini, prisilnim zadrugam (za namakanje, za osušenje td.). Odbijejo se vsi zneski zavarovalnine na življenje, plačila bolniškim blagajnam ali penzijskemu zavodu itd. Odbijejo se tudi stalni stroški, kot obresti dolgov, vknjižene vzdrževal-nine itd. Ako dosežejo tako očiščeni dohodki znesek* 6000.— L, moramo napraviti prijam Ko smo odbili od dohodkov vse navedene odbitke, dovoljuje zakon od tako dobljenega čistega dohodka nadaljne odbitke in sicer 5% (= eno dvajsetino) za vsakega družinskega člana, razen za davkoplačevalca in soprogo. Po 5% se torej odbije za vsakega nedoraslega otroka ali pa tudi odirastlega a za delo nesposobnega. Ra.vnotoliko se odbije za vsakega drugega družinskega člana ki je v breme davkoplačevalcu (stari oče. stara mati, strici, bratje, sestre itd.). Dopolnilnemu davku pa zapademo šele tedaj, ako znaša sedanji dbhodek (po odbitku za družinske člane) znesek 3000.— L. Prijava moa biti predložena davčnemu uradu ali pat izročena županstvu in odi tega postana davčnemu uradu, to pa nepreklicno do 31. maija t. 1. Tiskovine za prijavo se dobe na davčnem uradu, ki jih razdeljuje zastonj, ponekod se dobe proti majhni odkodnini tudi v trafikah. Kako visok je dopolnilni davek? Dopolnilni davek je izražen v odstotkih. Od čistega dohodka (obdavčljivega) v znesku .3000 L se plača 1"/» 4000 L se plača 1.12"/,, 5000 L se plača 1.22°/n 6000 L se plača 1.32% 8000 L se plača 1.40% 10000 L se plača 1.61% . 20000 L se plača 2.12% Dopolnilni davek bo treba plačati že za celo leto 1925., a samo v polovičnem iznosu, tako d*a se bo praktično iztirjeval ta davek od 1. julija 1925. naprej. Kdbr je podvržen prijavi, naj prijavo tudi izpolni, ker ima davčna oblast v rokah več ali manj vse podatke. Pri prijavah pa naj se odštejejo vsi stroški, ker le tako ne bomo po krivem obdavčeni. Prijave Trgovski zbornici. Večina zadrug in posameznih, trgovcev, obrtnikov in drugih tvrdk se je že priglasilo Trgovski zbornici v roku do 30. aprila. Kdor se pa še ui prijavil, naj se prijavi. Rok za prijave je bil podaljšan, in sicer do 15. junija t. I. Čebelarstvo Letošnja pomlad in čebelarstvo. Letošnje spomladi čebelarji niso bili nič kaj veseli. Družine so se sicer lepo razvijale, posebno, če smo jim s spekulativnim pitanjem postregli, le je bilo veselje gledati gosto zasedene satnike in nadejali smo se, da bodo čebele po dolgi hudi zimi doprinesle, kar je bilo prej zamujenega. Toda vse dosedanje spomludne paše so sedaj odpovedale. Ko je resje cvetelo, je večkrat snežilo in hud mraz je zabranjeval čebelam izlete. Upali smo, da bo tu pa tam kak čebelar prepeljal svoje čebele v Furlanijo na repno pašo, toda, ko je bit čas, da se jih prepelje, smo si pašišča ogledali in z žalostjo dognali, da je mraz cvetje skoro popolnoma vničil. Vsled tega so začeli kmetje repno cvetje kar kositi. Razveselil se je čebelar in čebelice, ko je nastopilo lepo vreme, ko se je začelo sadno drevje razcvitati. Iz črešenj, češpelj itd. so nosile čebele pridno nektar, da je tehtnica kazalu 30 dkg dnevno donosa. Nastopila im je huda katastrofa. Dolgotrajni nalivi, večkrat huda buria in par-krat tudi velika toča je cvetje skoro docela oklestila. Uboge čebelice, katere je tu pa tam solnčni žarek ven izvabil, so našle smrt med nalivom in točo. Tehtnica je en dan ugotovila V2 kg zgube. Kmalu so se gosto zasedeni satniki pokazali goli — brez čebel. Poleg tega je hud mraz pritisnil na zalego, katero so čebele mrtvo ven znašale. — Neugodno znamenje za čebelarja je bilo letos tudi to. da so pričele čebele že v aprilu trote odstranjevati, kur se navadno dogaja šele v avgustu. Vselej znači ta pojav slabo letino za čebelarja. — Vsled tega opozarjamo čebelarje naj kolikor možno druge letošnje paše izrabijo n. pr. akacijevo, kostanjevo, travniško in ajdovo. Tudi naj bodo previdni pri prodaji medu. Domače zaloge medu so itak izčrpane, vsled tega naj se med prihrani v prvi vrsti doma, in naj nikar preveč takoj spomladi ne silijo z njim na trg. kar povzroča padanje cen. Med postaja pri nas vedno boli dragocen. Letošnjo zimo se ga je veliko iskalo in ga ni bilo nikjer dobiti. Dr. Jos. Ličan. Prevešanje ali prestavljanje. Gotovo ustrežemo našim čebelarjem, če priobčimo tu navodilo našega strokovnjaka Antona Žnideršiča, kako in kedaj nuj prevešamo satje iz plodišča v medišče. »Ne glede na špekulativno pitanje puščamo družine, ako so sicer v redu tako dolgo v miru, da čebele vse ulice gosto zasedejo. Pri nas so družine take navadno okrog srede maja mesecu, nekatere prej, druge pozneje. Takrat se že pripravljajo močnejše družine za rojenje. Ako ne bi ničesar ukrenili, bi nam druga za drugo rojile. Velika večina bi tudi prerojila, ako bi jim samo odprli medišče, kamor smo postavili prazno satje. Vsakdo mora priznati, ila družina, ki roji, ne more nabrati toliko medu kakor družina, ki ne roji. Tega tudi ne zmoreta rpj z izrojencem vred, ker so moči razcepljene. Ako ti je do tega, da naglo pomnožiš število družin, pusti plemenjake še na dalje v miru. Dali ti bodo močne roje. Tisti čebelar pa, ki hoče pridelati med, mora storiti vse, da mu panji ne roje. Kadar čebele zasedejo ulice tako gosto, da ne vidimo več niti satnikov, odstranimo slamnice in deščice nad plodiščem. denemo v panj na mesto deščic matično rešetko in prestavimo sate iz plodišča v medišče. To prestavljanje satov iz medišča v plodišča smo doslej imenovali prevešanje. Ker pa satje v našem panju ne visi, ampak stoji na palicah, bi bilo bolje, da bi imenovali to opravilo prestavljanje. Pri prestalvjanju moramo skrbno pregledovati sat za satom, dokler ne najdemo matice. Ako je matica na satu z odprto zalego, postavimo kar ta sat v sredino plo-dišča, ako je pa na kakem medenem satu, jo ujamemo in denemo na kak sat z odprto zalego, vse ostale sate pu prestavimo v medisče. Kakor rečeno, sat z matico postavimo v sredo plodišča, na desno in levo pa po štiri sate (prazne), ako pa takih nimamo, pa satnice. Ako pustimo več zalezenih satov v plodišču, nam družine rade preroje. Zaradi tega ne moremo to priporočati. Če matice ne moremo najti, prestavimo satje vendarle. Nekaj dni nato poglejmo v panj in videli bomo takoj, kje je več čebel, spodaj ali zgoraj. Kjer jih je več, tam je tudi matica. Ako je zgoraj, jo moramo poiskati in prestaviti v plodiš če. Kadar najdemo pri prestavljanju v panja zalezene mutičnike, jih moramo podreti. Pametno pa je, če tak panj čez osem dni se enkrat pregledamo, ker se lahko primeri, da prezremo kak matičnik. Družina bi nam sicer rojila. Preuss, ki nas je učil prevešanju ali prestavljanja, je tudi nasvetoval, naj preil prestavljanjem izenačujemo družine. To je dosegel s tem. da je močnim družinam odvzemal sate s čebelami in z zalego ter jih dodevul slabejšim. Za časa prestavljanja je imel potem vse družine približno enako močne. Doktorič: ' . Zadruga in trgovska sodnija. Po še veljavnih avstrijskih zadružnih zakonih se je moral voditi pri vsaki okrožni sodniji (scddj civilni in kazenski sodniji) zraven trgovskega tudi zadružni register. Naš goriški zadružni register je vojna vzela, ostali so samo spisi posameznih zadrug, in še ti ne vsi. Takoj po vrnitvi so nastavili na podlagi teh spisov abecedni seznam, to je danes naš zadužni register. jaz izenačujem družine takrat, ko prestavljam. Prav močnim družinam vzamem enega ali več satov s pokrito zalego in s čebelami vred in jih dodenetn slabejšim. S tako prevedbo sem do malega vselej ozdravil močne družine, ki so hotele rojiti. Kdor pa ima mnogo oslabelih družin, naj jih nikdar ne ojačit je na popisani način, ker s tem pokvari še svoje najboljše družine. Slabiče je treba brez izjeme združevati tudi še ob prestavljanju. S prestavljanjem ali s prevešaniem satja dosežemo: prvič, da nam družine ne roje, drugič, da privabimo čebele v tnedi-šče, ki ga sicer nerade zasedejo, in tretjič, damo s tem čebelam priliko, da nanašajo med tja, kjer jim je najljubše, to ie v satje, iz katerega se pravkar izlegajo mladice. Žrelo v medišču odpremo šele čez nekaj dni, da morejo odleteti troti, ki smo jih s satjem vred prestavili v medišče. Pri novejših panjih je zgornje žrelo okroglo in meri 2 cm r premeru ter ga zatikamo s čepom. Brada ni neogibno potrebna. Nekateri čebelarji zaznamujejo matice tako, da jim pobarvajo z živo barvo hrbet. Navadna barva ni za ta namen, ker se prepočasi suši, Rubili smemo le barve, ki so narejene iz vinskega cvetu in iz posebne vrste laka. To delo je sicer zamudno, pa trud znaša, ker zaznamovano matico laže flajdemo. Anton Žnideršič (Naš panj str. 58.) Vsaka vloga morai biti danes spisana na kolkovan papir za 6 lir, če se doda kaka priloga, se zato porabi kolkovan za 3 lire. Pri tej priložnosti opozarjam zopet na to, da se na kol kovane m papirju ne sme pisati čez črte ob robu. tudi podpisov ne. Vsaki vlogi je treba priložiti za rešitev, sklep in, objavo L 15. Pri nas se sedaj vsak sodniiski sklep o ustanovitvi nove zadruge, ali o premem-bi pravil ali načelstva objavi v uradnem listu »Osservatore Triestino«. Temu listu je treba ta razglas plačati. Do sedaj je sodnija inserat sama poravnala in potem • Zadružništvo plčano svoto izterjla od zadruge. Kakor so me te dni opozorili, tetra ne bodo več delali, ker je marsikatera povojnih zadrug poprej napovedala konkurz, kot je bila njena ustanovitev objavljena, vsi e d. česar sodnija v mnogih slučajih ni mogla do denarja. Zato boi sodnija v vsakem slučaja zahtevala, da zadruga položi 100 do 150 lir, predno bo oglas objavljen. Da pa našim včlanjenim zadrugam to olajšamo, bo naša zveza prevzela to plačevanje za vse zadruge, ki pošljejo take vloge sodniji potoni zveze. Naši zadrugarji ne morejo razumeti, kako da sodnija vloge t^ko počasi rešuje. Kje tiči vzrok? Ko izročimo prijavo sodniji, jo dobi v roko najprej voditelj opravilnega zapisnika, ki ji da opravilno številko, napiše na,njo datum prejema in koliko prilog ima, obenem jo vpiše v opravilni zapis- nik. Naše vloge gredo potem naprej v trgovsko - zadružni oddetek (III. oddelek), kjer jih kancler pregledi, jim doda iz arhiva prejšnje spise in vse to potuje v sobo poročevalca za zadružne zadeve. In tu se te naše zadleve po navadi nekoliko odpočijejo od svoje poti. Poročevalec za zadružne zadeve je eden izmed sodnih svetnikov, katerih je, kakor znano, na goriški sodniji premalo, odkar je bi4o njih število zmanjšano. Razen tega jih tudi neprenehoma prestavljajo. Tako imamo v tem letu že tretjega zadružnega poročevalca. Predno se eden nekoliko temu poslu privadi, mu ga zopet vzamejo in določijo drugega. Zato ležijo naše vloge po cele mesece, predno jih sodnik vzame v roko. Ta slednjič spis pregleda in napiše rešitev (sklep), ki mora biti pa predložena odboru 3 sodnikov (sena,tu) v odobrenje, še-le potem gre spis zopeit nazaj v III. oddelek. Kancler poskrbi, da sel sklep pretipka, objavi in odpošlje prizadeti zadirugi. V kakem jeziku morajo biti pisane trgovske knjige? V zadnjem času pri nekih registrskih u-radih uradniki nočejo uničevati kolekov na zadružnih knjigah, ki so pisane v slovenskem jeziku. To postopanje je protizako- nito, in sicer iz sledteoiih razlogov. Pri nas, v anektiranih pokrajinah, je še danes v veljavi avstrijski trgovski zakon. Po tem zakonu, in sicer po čk 32. so trgovske knjige lahko pisane v vsakem živem jeziku. Cl. 32. občega avstrijskega trgovskega zakona se glasi dobesedno: »Pri vodenju tr- govskih knjig in dragih potrebnih zabeleži) se bo moral trgovec posluževati enega živega jezika in znakov takega jezika.« Kakor je iz tega člena jasno razvidno, se trgovec lahko poslužuje pri svojih trgovskih knjigah vsakega živega jezika. Tak živi jezik je brez dVoma slovenski jezik. Vslcd tega je nedvomno zahteva registrskih uradov, da morajo biti trgovske knjige pisane izključno v italijanskem jeziku, proti jasnemu besedilu zakona, torej protizakonita. Italijansko trgovsko pravo pa celo dovoljuje, tla se trgovske knjige vodijo tudi v kakem mrtvem jeziku, kakor n. pr. v latinskem ali starem grškem jeziku. Italijanski trgovski zakon dovoljuje torej v tem oziru še večjo svobodo. Prof. Cesare Vivante, eden uajznamenitejših strokovnjakov trgovskega prava v Italiji, pravi v svoji knjigi »lstituzioni di diritto commerciale, Milano 1921« na str. 41.: »Pu6 e&sere tenuto tanto dal negoziante coine da un suo com-messo, in qualUnque lingua viva o morta che sia.« Toi se pravi v prtevodlu: »Lahko vodi (namreč trgovsko knjigo) trgovec ali njegov uslužbenec, v kateremsibodi jeziku, živem ali mrtvem«. Z ozirom na to se je "Zadružna zveza« v Gorici obrnila na finančno intendanco v Vidmu iti zahtevala, da ista naloži podrejenim registrskim, uradom, da ne delajo nobenih ovir pri uničevanju kolekov slovenskih trgovskih knjig, ker da je to protipostavno. Odgovor finančne intendance priobčimo, ko ga prejmemo. Mnogi ljudje znajo trpeti za denar; mnogi pa tudi po nepotrebnem in po neumnem trpijo, ker denar zapravljajo. rt Vprašanja in odgovori [} _ri Vprašanje št. 27.: Ali mora mlekarna napraviti račun pri prodaji sira in kako naj ga kolekuje? Odgovor: Račun morate napraviti, kar bo tudi dbbro vplivalo na red v Vaših knjigah. Račun kolkujete z navadnimi kolkom, to je ne s kolkom ‘scambi. Kolek znaša za svote do 100.— L. stot. 10, za znesek od 100 do 1000 L. stotink 50, za zneske nad 1000 L. pa 1. - L. Vprašanje št. 28.: Ali mora maskirna plačati občinski užitninski davek? Odgovor: V smislu zakona mora plačati maslarna občinsko užitnino za vse ono mašilo, katerega proda na drobno. Za vse maslatme pa bi bilo najboljše, ako se bi pogodile za užitnino masla. Ponudijo naj kakih 10 do 20 L za celo leto. Ker znaša občinska užitnina 10 L odi q masla, bi odgovarjala ponudena sv o ta 1 do 2 q v enem letu na drobno prodanega masla. Toliko ga pa ne proda skoraj nobena mlekarna na drobno. Isto velja; tuldi za sir. Vprašanje št. 29: Kako je mogoče nepoučenemu zmeriti površino zemljišča? Ali se meri po teranu, ali zračna črta? Odgovor: Ravno zemljišče zmeri lahko vsakdo. Ako je zemljišče dolgo 15 m in široko 8, tedaj se množi dolžino s širino (15 X 8) in dobimo 120 m2. Pri visečem zemljišču se mora vzeti vedno zračno črto. V takem slučaju se meri zemljišče tako, kot se meri širina stopnic, kjer je skupna širina stopnišča enaka svoti širini posameznih stopnic. Vprašanje št. 30. Imam več mladih lepili hruškovih dreves. Opazil sem. da imajo neko bolezen, menda raka ali kaj. Kar pod lubom se naredi jama in potem se do-tični vrh posuši ali ga pa veter in sneg odlomita. Kaj je to in kako se temu odlpo-more. Odgovor: Opazovali ste dobro in tudi zadeli pri določitvd bolezni. To je rak ali ožig, ki se opažata pri jalblaniih in pri hruškah. Na hruškah je vzrok ozeblina, ako je bil na drevesu še sneg ali led. katerega je obsijalo solnce. Skorja se. odlušči in se posuši. Ozeblina pai nastane samo tam. kjer ni les dobro zorel, kar se posebm> opaža v senčnih legah, ali pa kjer je zemlja bolj močvirnata. Slabo zori lies tudfi tam, kjer imajo drevesa mnogo dušika (teče gnojnica) in tnalo apna. Pri ozeblini luib razpoči, v razpoklino se pa uajsele neke posebne glivice, ki razjedajo skorjo in na ta način večajo ranice. Glivice se lahko nastanijo tudi pri ranicah, kjer smo odrezali kakšno vejo, itd. Glivice same uničimo z raztopino modre galice, nuno pa moramo izrezati in zamazati z ilovico ter jo s platnom zavezati. Poleg tega pa moramo odpraviti vzroke, ki so pomanjkanje apnai, mogoče preveč dušika in preveč vlage v zemlji. Zato moramo voidlo kolikor mogoče, odpeljati, enako tudi odstraniti gnojnico, ako bi tam tekala: in gnojiti z apnom (najboljši je mavec - gips). Vprašanje št. 31. Kaj je navadno vzrok driski pri goveji živini im kako ?s jo ustavi. ()dgovor: Posebno v sedanjem času imajo živali večkrat drisko. Vzroki so različni, n. pr.: Prehlad, slaba in pokvarjena krma, prenaporno delo. Večina vzrokov tiči vedno v slabi krmi-. Žival z drisko potrebuje miru, dobre krme, predvsem kuhanega ovsa. dobrega sena, čuvati jo moramo pred' prehladom. Zelo koristen je tudi kamiličen čaj, katerega dajemo živali skozi par dlni vsaj dvakrat na dan v 'količini' dveh litrov. Pri hudi drisiki je redno klicati živinozdrav-nika. Več ljudi je zapravilo zdravje vsled zapravljivosti, nego vsled varčnosti. Tržni pregled Žita: Od zadnjega pregleda v »Gospodarskem dstu« se cene pšenici niso več znižale, pač pa so celo nekoliko višje. V splošnem pa ni opaziti stalne tendence^ v razvoju cen, ker na borzi en dan cena pade, drugi dan se dvigne, da zopet tretji dan pade. Cene pa prej silijo navzgor, kot navzdol, kar je posledica neugodnih vesti o bodoči žetvi. Ponekod je! zelo mnogo škodila suša, drugod še več nevihta in nalivi, itd. 6. maja so bile na trgu v Milanu sledeče cene za 100 kg: Pšenica L 165—175 koruza » 107—113 oves » 113—115 rž » 150—155 ječmen » 1.50—155 moke: 00 L 225—245 0 » 210—220 1 » 200—205 koruzna » 115—126 Cena jugoslovanski koruzi znaša danes okoli 92 L framko Postojna. Živina: Nai domačem trgu je cenat goveji živini nekoliko padla; plačuje se približno po 5,— L na živo težo. Cena mladim prašičem je tudi precej nizka, ker jih je na razpolago precejšnja količina. V Milanu so bile dne 4 t. nu sledeče cene za 1 kg žive teže: voli 1. vrste L 6.80— 7.30 voli 3. vrste » 4.00— 5.20 krave 1. vrste » 5.60— 6.70 krave 3. vrste » 3.00— 4.00 teleta 1. vrste » 9.30—10.20 tolteta 3. vrste » 6.80— 7.90 Cena debelim prašičem je v splošnem padla, ker se navadno s Sv. Jurijem konča glavni konsum svežega svinjskega mesa. Krma: V splošnem so cene nespremenjene in ni nastopil nikakšen padec cen, kot se je pričakovalo, ker je vsled mrzlega vremena zastala trava v rasti in je ni bilo mogoče kositi za zeleno krmljenje; uporabljati se je moralo seno. Močna krmila so stala dne 6. maja v Milanu (za 100 kg): lanene pogače L 115—120 orehove pogače » 104—108 sezamove pogače » 98—103 otrobi debele » 102—104 otrobi drobne » 99—101 otrobi koruzne » 90— 95 Mlečni izdelki: Do sedaij ni cena maslu za mnogo padlla, nekoliko pa že. Izgleda pa, da letos cena mlečnim izdelkom sploh ne bo za mnogo padla, na noben način pa ne bo dosegla tako nizkih cen. kot lansko leto. Maslo se plačuje danes širom Italije od 15 do 20 L za kg, seveda na debelo in brez užitnine. Sir je trenotno precej drag. Ernentalec stane danes na debelo približno 14 L. Vino: Širom cele Italije iščejo trgovci dobra vina za eksport, slabejša vina so prezirana. Trg se bo obrnil, ko se bo videl zarod na trti, ko se že lahko nekoliko sodi o bodoči trgatvi. Do sedaj je rast trte precej zastala, ker jo je oviralo slabo vreme. Pni nas bo domači trg skoraj gotovo porabil vse razpoložljivo domače vino. Galica, žveplo: Cena galici na debelo se vrti okoli 248 do 252 L franko Trst ali Gorica. Zadružna! Zveza v Gorici prodaja galico po 2.60 L na drobno, na debelo po dogovoru. Angleško galico prodaja Zadružna Zveza ix>’ 2.65 L na drobno: Žveplo je v zadnjem času nekoliko porastlo v ceni in stane danes na debelo približno 100 L franko Gorica. Umetna gnojila: Uporaba superfosfata je v splošnem zaMjučenai, rabi se pa precej čilskega solitra, katerega prodaja Zadružna Zveza v Gorici na debelo po 162 do 165 L. Predvideva se, da bodo letos cene to-maževi žlindri in kalijevi soli mnogo višje nego lansko leto. Gospodarski koledar □ Kmetovalec v maju. N a n j i v i: Ko opazimo pri žitu prvo klasje, kar se navadno pripeti sredi tega meseca, tedaj je poslednji čas, za gnojenje s čilskim solitrom. Pozneje raztrosen čilski soliter , ne pride več do veljave, oziroma bi celo mogel zapozniti zorenje žita. Kjer še ni koruza vsejana, pride v zemljo v prvih dneh tega meseca. V splošnem pa je koruza že izšla in tedaj se mora, takoj pričeti delo okoli nje. Ne smemo dovoliti, da bi jo prerastel pleviel in zato je prva ple-tev čimprej na mestu. Ako je koruza vsajena v vrste, je to delo prtecej lahko, kei lahko rabimo primeren plug za to opravilo. Krompir je že večinoma izšel. Sedaj je najprimernejši čas, da mu pognojimo s čilskim solitrom, katerega potrosimo v kolobarju okoli izišle rastlinice. Za vsako rastlino uporabimo vrhano čajno žlico čilskega solitra, katerega smo prej zdrobili. V tem mesecu je skrajni čas, da zasadimo dovoljno količino sadik krmske pese in vrzot. Mogoče je, da je ponekod žito tako redko, da bi bilo najboljše preorati ga in vse-jati koruzo. Poglejmo! Na senožeti: Še vedno niso nekateri kmetovalci zravnali vseh krtin. Za gnojenje senožeti prija danes samo še gnojnica, ki pa naj bo z vodo razredčena. Umetna gnojila niso več na mestu. Kjer je ruša trave redka, tam moramo podsejatj dobrih trav, drugače se bo tam vsejal travni plevel, ki povzroča na senožeti enako škodo, kot njivski na njivi. Glede travnih semen si mora vsakdo zapomniti, da je drobir izpod sena in izpod jasli ničvreden prah in da ne smemo kupovati v semenskih trgovinah že napravljenih semenskih mešanic, ker so skoraj vedno le mešanica ničvrednih trav. Dokaz temu je, da so že pripravljene mešanice skoraj redno cenejše, kot najcenejša trava (laška ljulka). Najboljša semenska mešanica za senožet je ona, katero pripravi prodajalec pred našimi očmi, ali pa jo'sami napravi- mo, ko smo kupili dbločeno količino čistih trav. V mešanicah mora biti vedno nekaj detelje (lucerne in prašičje detelje), nekaj mačjega repa, nekoliko travniške travulje (pravo ime je francoska pahovka) in nekaj angleške ljulke. Laška ljulka je za stalne senožeti slabai trava, ker je enoletna, največ dlveletna. V vinogradu: V tem mesecu se začne najsitncjše in najnujnejše delo v vinogradu, to je škropljenje in žvepljanje. Eno in drugo mora biti izvršeno pred nastopom bolezni, ker galica in žveplo ne ozdravita bolezni, ampak jo onemogočita. To naj si zapomnijo vinogradniki in naj tudi tako ukrenejo. Vinogradnik naj tudi večkrat nadzira podlago svojih trt, dla ne bi rastli iz podlage divji poganjki, ki: jemljejo rodni trti sok. Kdor se začne zgodaj boriti proti nepotrebnim poganjkom, ta gotovo uspe v svoji borbi. Poganjkom naj se preščipnejo vršički. V sadovnjaku: Lepo je sadno drevje v pomladnem cvetju, iz katerega pa se mnogokrat ne razvije sladki sadi. ker nam ga uničijo različni škodljivci. Teh pa je zelo mnogo in najrazličnejših vrst. O listnih ušeh, ki napravljajo pri nas ogromno škodo, smo pisali v zadnji številki. Potrebno bi bilo, da bi jim kmetje napovedali neizprosen boj. Borba ni pretežka. Kako uničujemo vrbarja, je opisano v notranjosti lista. Največ škodljivcev pa uničijo ptice pevke in zato je dolžnost naša, da jih čuvamo. Pri cepljenem drevju moramo paziti na poganjke iz cepičev. Te moramo očuvati pred vetrom, da nam jih ne odlomi. Ako bomo pazili na cepiče in poganjke, bo cepljenje ugodno izpadlo, drugače pa je bil trud zastonj. Tudi pri sadnem drevju moramo paziti na nepotrebne poganjke iz cepljenih podlag. Nepotrebne poganjke moramo pincirati in ne kar odlomiti, kar se žalibog največkrat pripeti. Sadjair mora imeti oster nož. V vrtu uspeva zelenjava, a ko imia dovolj moče. Ni dovolj, da je zemlja v vrtu rahla, da je dobro gnojna in da je uničen tudi najmanjši plevel, potrebna je voda, po-trieibno je zalivanje. To naj si vsaikdo zapomni, ki hoče pridelati mnogo zelenjave. Medi najvažnejša druga vrtna opravila spada presajanje solate, zelja, saditev paradižnikov na stalno mesto, sejanje graha in fižola natičnika, kumaric itd. Kdior ima ribez (grozdje sv. Ivana), naj grmičevju pognoji z razredčeno gnojnico. Isto velja tudi za kosmulje. V hlevu dobiva goveja živina že precej sveže krme, predvsem detelje inkarnatke, pa tudi drugih detelj in traiv. Na tem mestu smo že večkrat poivdarjali važnost počasnega prehoda iz zelenega k suhemu krmljenju, a kljub temu se še vedno dobe živinorejci, ki na to ne pazijo in ki. imajo zato razne neprilike. Pri svežem krmljenju moramo paziti tudi na to, da se nam sveža krma ne ugreje, ker ugreta krma povzroča napenjanje živali. < Odraščajoča teleta naj se mnogo gibljejo, pesebno v jutranjih in večernih urah, ne škodijo pa tudi druge ure dneva. Lepo je videti kmetovalca, kako pase zvečer svojo mlado živino, kljub temu, da se je črez dan mučil in trudil. Kar velja glede telet, velja v še večji meri za prašiče. Ne pustite prašičev cele dneve v smradljivem hlevu, kjer se jim začnejo pljuča krčiti in prašič hirati. V k 1 e t i je skrajni čas, da vdrugo pretočimo vino. Velika večina je vino že pretočila, dobe se pa še vedno nekateri, ki nato čakaiio. Tudi za k raški teran je skrajni čas, d!a se ga pretoči. Motna vina, taka ki imajo meglo, moramo čistiti, ker ponos vinogradnika in kletarja zahteva, da ima vsaj v maju čisto in stanovitno vino. Več o tem vprašanju glej v notranjosti lista. Nado m u: Nabaviti si moramo žveplo in modro galico za škropljenje trt in krom-pirja1 čilski soliter za navrhno gnojenje, misliti moramoi na repno seme itd. Okoli doma naj rasto cvetlice. Sedaj lahko sadimo begonije, sejemo astre. itd. Ako niso noči mrzle, lahko prenesemo sobne cvetlice na prosto, a kamor jih postavimo, tja ne sme solnce preveč pripekati. Ako se mislimo pečati z gojenjem svilo-prejke, tedaj je skrajni čas, d!a si zagotovimo potrebno seme in da mislimo na prostor, kjer naj se sviloiprejke razvijajo. Prostor naj bo sveže pobeljen in svetel, peč naj bo postavljena, itd. Ali naj dihamo skozi usta ali nos? Ljudje dihajo skozi usta in skozi nos, vendar pa je samo nos ustvarjen za dihanje. Samo v nosu je priprava potom katere moremo preceniti kakovost zraku. Pot v nosu je dolga in vijugasta. Zunanji zrak mora preiti to pot, na kateri se ogreje in zato ne pride nikdar mrzel v pljuča. Kdor dliha skozi nos, se ne prehladi tako hitro. Nos deluje tudi kot filter, kot čistilnik. Mnogo smeti in mnoge klice različnih bolezni se ustavijo v nosu ter ne pridejo v pljuča. Kdor diha skozi nos, ne oboli tako lahko kot oni, ki diha skozi usta. O čistilni zmožnosti nosa se more vsakdo prepričati, ako zapusti prašno in zakajeno sobo ter gre na prost zrak. Vzame naj čisto ruto in si očisti nos, pa boi vedel, koliko smeti se jei v nosu ustavilo. Vse te smeti bi prišle v pljuča. Ne smemo pa misliti, da se bomo obvarovali popotlnoma vseh bolezni, ako bomo dihali skozi nos. Lahko obohmo, ako se drugače ne varujemo, a možnosti ie mnogo manj, kot če bi dihali skozi usta. Kaj torej sledi iz tega? Sledi, da moramo dihati skozi nos, ako ne baš izključno skozi nos, pa vsaj večinoma. Na vsak način moramo dihati skozi nos, ako pridemo iz toplega prostora v mrzel, ako stopimo v zaprašene in zakajene ali drugače sumljive prostore in sploh vedno, kadar le moremo. GROZDNI SIRUP. Abstinenti komaj čakajo dneva, ko bo mogoče grozdje drugače uporabljati, in ne samo za vino. Abstinenti sanjajo oziroma so sanjali o grozdnem sirupu. Danes je grozdni sirup že dejstvo, a žalibog je za enkrat uporaba grozdnega sirupa še zelo omejena. Večino ga uporabljajo na mesto sladkorja pri pripravi različnih sladnih marmelad. u O n cd CA O C CL> ■^s u 3 O a a> a> •■—5 O) •■»—J .s ^5 o o- CA O biD CA o C O a >u > ‘c? Z •'M M c S u o S > O '+-» >05 ' >§ a v> Vi o S c .3 u * g S o -+-* N •m C '♦-» •— d) £ ° h ^ T3 Vi C O > >C/3 a> O u ccS >o ,£ O Vi Vi Cd C >CJ w ^ c« cd >o >cfl a> M 02 c < Cd N CCS S c u. O (/) — X3 .« O J* X) '■'st £> 3 o Vi Vi V :5 c« C bJO '*-* d) JH c o-Sž S *N O CCS ^ U O N kn — 73 3 CCS Cb c X! •« •— bso c O ccS O d) 3 'O u 3 CJ 3 > cd 'U *C o a T£'S!c',3 Gospodarske knjige: Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) Umetna gnojila: Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo Seme ajde in druga žitna semena naročite in dobite pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Verdi 37, telefon 283 Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici