Janez Križan Vceraj enoumje, danes brezumje Urednik Andrej Makuc Avtor grafik za likovno opremo Zoran Ogrinc Fotoreprodukcija likovnih del Tomo Jesenicnik Lektura Nina Vožic Makuc Graficno oblikovanje in prelom Blaž Prapótnik, studio Epigraf Izdajatelj ZKD Dravograd Založba Cerdonis Slovenj Gradec Za založbo Andrej Golob Izid knjige so podprli Obcina Dravograd in donatorji Naklada 100 izvodov, tisk na zahtevo Prva izdaja, prvi natis Slovenj Gradec 2024 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-84 KRIŽAN, Janez, pisatelj Vceraj enoumje, danes brezumje : [aforizmi] / Janez Križan ; [avtor grafik za likovno opremo Zoran Ogrinc ; fotoreprodukcija likovnih del Tomo Jesenicnik]. - 1. izd., 1. natis. - Slovenj Gradec : Cerdonis, 2024 ISBN 978-961-6244-79-4 COBISS.SI-ID 216942595 J ižan Cerdonis, 2024 Vceraj enoumje, danes brezumje 5 Hlapcuj, da boš ustolicen. Cloveka je pohodil, še preden je prav shodil. V (s)kupnosti je moc. Casi so pijani: en korak naprej, dva vstran in nazaj. Vse se placa, samo neumnost je še zmeraj zastonj. Intuicija uravnava, razum tava. Z nizkimi udarci je zlezel na vrh. Z idejo v brezidejnost naprej. Tako dalec smo prišli, da stojimo na mestu. Z lažjo prideš na vrh, z resnico pogosto na dno. Preštevam, torej sem. Vse je novo, le miselnost je stara. Kdor dela, naj ne je! Proglasili so me za bedaka, ker sem noro napreden. Veliko zvemo, malo vemo. Obvešcam, torej sem. Cim bolj je avtoritativen, tem bolj je primitiven. Laž ima dolge noge. Ker se vedno bolj poznamo, se vedno bolj ne poznamo. Mislim, torej ne smem. Ne veliko vedeti, ampak bistveno povedati. Ko bom velik, bom mali. Zaradi silne zaslepljenosti je zataval v slepo ulico. Veliko poklicanih, malo izdelanih. Kdor caka, ga pricakajo. Plave oci ima, pa je tako crnogled. Iz nevednosti se rodi crednost. Dolgo sem se najbolj bal zveri, zdaj cloveka. Nekaj je gotovo, a zdaj so negotovi casi. In vendar se vrti, a v glavah ljudi. Vse je zavozil, zvozil pa je sijajno. Bog, koliko malih bogov. Nekateri vošcijo iz gole nevošcljivosti. Vsi za enega, enemu vse. Bil je brezobrazen, a fris je imel. Tudi dragoceni clovek zna biti poceni. Otroci domišljijo, odrasli domišljavost. Kmalu pride cas, ki ni cas, in ta cas bo vsak cas, se je veselil dolgocasnež. Skromnost je nelepa cednost. Ce sem iskren, sem pogosto neiskren. Poštenost zdaj ni nekaj slabega. Slabša je! Imamo demokracijo: laž je res svobodna. Na valovitem je marsikomu vse ravno. In beseda je pretep postala. Vsak clovek je prednostno obrekovan. Kljub odprtosti se je znašel v zaporu. Danes vse prodajajo – tudi meglo. Narava cloveku širi obzorja, družba oži. Jezika je vrlina, jezikanje praznina. Reklame so (s)lepilo za cloveka. Ker ni bilo cvetlic, je natrosil same cvetke. Letel je iz službe – na boljše delovno mesto. Nadrejeni niso nujno tudi nadarjeni. Cim bolj je akademski, tem manj je življenjski. Vsakclovekjeprednostnoobrekovan. Nekateri vošcijo iz gole nevošcljivosti. Politika svetá še zdalec ni svéta. Bil je tako zapecen, da se je nazadnje sam opekel. Demokracija je nevolja ljudstva. Tako je bil neveden, da je bil vseveden. Kako je mogoce, da je zdaj vse mogoce? Dovolj je informacij, sem za dezinformacijo. Narava postaja najvecja muciteljica. Nezaupanje umira zadnje. Iz roda v rod kruh išce pot. Bil je brezobrazen, a fris je imel. Manj ko govorijo, vec naredijo. Zaradi inflacije je devalviral. Samo to vem, da nic ne smem. Smrt odgovornosti, živela svoboda! Demokracija je sprejemanje drugacnosti, ne enakosti. V imenu Oceta in Sina in podjetniškega Duha. Clovek je žival. Darwin ima prav. Vse prevec je bilo zaspano, pa je še naprej dremal. Toplina je nazadnje vedno hladen tuš. Recept za dolgo življenje je brez zdravniškega recepta. Bog, koliko malih bogov. 33 Nazaj k cloveku! Zaprl je vsa okna. Zunaj je tako zadušljivo. Vse bolj smo riti, ker smo vse bolj na riti. Za pošteno delo nepošteno placilo. Vceraj enoumje, danes brezumje. Življenje je enolicno, clovek dvolicen. Kar manjka, je to, da v cloveku marsikaj manjka. Slabo govorijo, dobro molcijo. Smejati se ali zarencati. To je tu vprašanje. Nekateri so bili za vroce, a so se opekli. Od malega raste veliko premalo. Berem, torej vem. Ko nehajo brati, zacnejo vohljati. Eni se zdravijo s tabletami, drugi s fake news. Malo branja, veliko cvekanja. V cloveškem življenju sta veliki karneval in kraval hkrati. Tuje hocemo, svojega ne damo! V zlovešcih casih je zmerom bolj vešc. Bolj cenim slonov trobec kot cloveka trobilo. Izbira: vizija z zemljo ali salama z žemljo. Sleherna pot nekaj stane ne glede na to, ali smo prišli po njej do cilja ali ne. Laž ima dolge noge. Najprej so delo dali, potem prodali. Nevednost in naivnost sta mati crednosti. Spoštuj drugace mislece, ceprav so bedaki. Ko bom velik, bom mali. Blagor zavedenim v duhu, kajti njih je politicno kraljestvo. Ne vojna zvezd – vojna cest. Za domovino z reklamo naprej! Od malega raste veliko premalo. Trguj, da boš napojen in nasicen. Hudo je, da ljudje pol spijo, še huje je, da so polpismeni. Ce sem iskren, sem pogosto neiskren. Sem družbeno nezvest, imam svojo vest. Mnogim je pomagal odpreti vrata v zapor. Vse je naravno, je rekel tisti, ki mu je vse ravno. Ni vsak kreten kreativec. Knjiga in pes sta najboljša prijatelja. Delo se boji cloveka. Svet je poln informacij in praznih glav. Ni pomembno ime, važno je, kdo ga izgovarja. Veliko tehnike, malo rož. Vsaka stvar doseže svoj vrhunec le v namenu, ne v popolnosti. Hlapcuj, da boš ustolicen. Vidi se na konju, zajahal pa je osla. Gola resnica je brez licil. Clovek cloveku molk. In beseda je pretep postala. Marsikdo vidi med štirimi stenami vec kot tisti, ki je prehodil ves svet. Škoda cloveka, so dejali škodoželjni. Pošteno laganje je legalno. Boljši nevednež kot nevrednež. Prijatelja spoznaš v denarju. Vcasih tudi zaslepljena kura zrno najde. Danes vse prodajajo – tudi meglo. Na razgibanem terenu je marsikomu vse ravno. Zvit clovek nima pokoncne hrbtenice. Ko stanje duha upada, tecaji na borzi rastejo. Rad bi ga udaril po licu, a je imel dva obraza. Naravni zakoni so pravicni, cloveški dvolicni. Na smetišcu zgodovine so se vedno gradila svetišca. Gorel je za skupno stvar, nazadnje pa pogorel. Preštevam, torej sem. Cas je sterilen. Vse delajo v rokavicah. Ne na zastavah – v srcih in glavah! Gola resnica je brez licil. Križan aforist (razpeti domiselnež) Oblikovati prolog, to je vstopno besedilo (stavljeno na zacetek knjige), oz. epilog, to je zakljucno besedo (postavljeno na repne strani edicije), je v publikaciji aforizmov kontradiktorno (izklju-cujoce se) dejanje. So namrec besedila, pri katerih je razlagalnost njihove sporocilnosti preprosto odvec. Namrec: narava aforizma je v njegovi zgošcenosti, zato vodic po takšne sorte izražanju kon­zumentu jemlje radost nadgrajevanja, domislici pa s tem odvzema temeljno namembnost – širjenje sporocevanjskega polja, ki mora biti najprej in predvsem, pravzaprav samo opravilo bralca. Le v tak­šnem (neposrednem avtorsko – bralskem) razmerju je tovrstna zgo-šcena, igriva, vecpomenska in vecplastna forma lahko živa in pre­sežna v svoji sporocilni vitalnosti. Gornja odstavcna uvodnicarska zgošcenost želi pricati o tem, kako zna biti spremnorazlagalna besedilna esencnost naporna, celo neustrezna, za aforizem pa je naravnost škodljiva: bralca afo­rizmov ne želi in ne sme umestiti v cono neznosne lahkosti bivanja (beri: branja), ravno nasprotno. Namen aforizma je vzpostavitev oz. preseganje diskrepantnosti v izjavi: Vsi so se slišanemu smejali, nekateri so tudi razumeli. Aforizem torej je (stoji scela sam zase) ali pa ga ni. In tu bi bil prostor le še za zapik (prenehanje) temu besedilu. Pa vendar. Priložil bom kakšno drobnarijo o aforisticnem na­sploh. aforízem -zma m (i) zgošceno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforiz-mi v verzih (SSKJ) aforízem -zma m [gr. aphorismos iz aphorizein omejiti] 1. rek, iver, tj. kleno, duhovito izražena misel, domislica ipd. (znanega avtorja), 2. resnica v jedrnati obliki (Slovar tujk) aforízem je tujka, ki je k nam prišla v uporabo v 19. stoletju, pre­vzeta iz nemške besede aphorismus oziroma latinske aphorismus iz grške besede aphorismos v pomenu besede kratek stavek, vsebujoc glavno misel (splet) Pricujoci zastavek h Križanovim aforizmom noce (in tudi ne zna biti) literarnozgodovinski in zvrstno-vrstni diskurz (razpravljan­je), na mestu pa bo morebiti kakšen vpogled v tozadevni slovenski dogajalni prostor. Za izhodišce: na soncni strani Alp obstaja Društvo slovenskih aforistov. Poznamo tudi natecaje, na katerih izberejo najboljše iz-med na zbirnik prispelega. Meril, po katerih se presevanje zgodi, in predpisane velikosti odprtin v mreži, na kateri se obdržijo najdebe­lejši odbrani orehi s prvakom na celu, ne poznam. Zagotovo je med najbolj prepoznavnimi slovenskimi aforisti (hkrati tudi najproduktivnejšimi, napisal in objavil je vec kot osem tisoc aforizmov) Žarko Petan, drugi na tej lestvici pa najbrž Evgen Juric, ki naj bi jih po svojem štetju napisal (ne pa vseh tudi objavil) med 12 in 14 tisoc. Na Koroškem je avtorski aforisticni zastavonoša Niko Brumen. Njegovih je v slovenskem aforisticnem vrtu kakšnih 5 tisoc tovrst­nih enot. O drugih slovenskih in tujih domislicepiscih tu ne bom. S pricujocim aforisticno naslovljenim prvencem se knjižni beri pridržuje tudi Janez Križan. Kot je pri tovrstnih podjetjih obicaj, jih je pobral z vseh vetrov, potem pa skupaj s še kom presejal. Vseh skupaj jih je za to knjigo na izbrani presevalni mreži ostalo 130: v primerjavi z zgoraj naštetimi kolicinami malo, a knjigo si zaslužijo zaradi dolge sape. V zagovor pravzaprav skromnemu številu odbra­nega le: veljaven aforizem mora s svojo sporocevanjsko srciko de­mantirati znameniti oksimoron dolgost življenja našega je kratka in vse poti vodijo v Rim – biti mora torej nadcasoven in brezmejen. In takšnih v obilni malhi aforizmov sveta ni v izobilju. Namrec – ce je aforizem le odziv na plehkost kakršnekoli sorte že, je kratke sape, enako, ce je v posesti burkaštva ali v službi sprotnega humorja: ni vreden svojega imena. Kako je s pomenskostjo, lucidnostjo, satiricnostjo … in števil­nimi ostalimi pritiklinami tu obravnavanega žanra oz. vrste, prila­gam kakšen vzor. Tema je clovek, najbolj iz- in zlorabljana roba v vsej svoji clovecanskosti. Evgen Juric Vsak clovek ima kakšno slabo stran, pisatelji pa kar cela poglavja. Žarko Petan Kjer je ena sama pot, clovek najlažje zaide. Niko Brumen Egoist je clovek, ki je cloveški le do sebe. Janez Križan Cloveka je pohodil, še preden je prav shodil. Dolgo sem se najbolj bal zveri, zdaj cloveka. Clovek je žival. Darwin ima prav. Nazaj k cloveku. Clovek cloveku molk. Škoda cloveka, so dejali škodoželjni. Zvit clovek nima pokoncne hrbtenice. Eno pa dodati smem: priporocljivo bralno doziranje je ena stran na teden, torej en križani na delovni dan. To je dela za 26 tednov. Kar navrže pol leta. Morebitni živi preracunalnik (130 deljeno s številom dni v tednu) naj upošteva sobotno in nedeljsko pravico do odklopa, da o drugem v ta namen ne tratim besed. Andrej Makuc Janez Križan se je rodil leta 1950. Po maturi na Ekonomski srednji šoli v Slovenj Gradcu je v Ljubljani študiral na Akademiji za gleda­lišce, radio, film in televizijo. Iz osebnih razlogov je študij opustil. V Mariboru se je zaposlil kot bancni uslužbenec, zbolel in se zaradi zdravstvenega stanja leta 1984 upokojil. Od takrat živi v svoji rojstni hiši v zaselku Selovec v kraju Šentjanž pri Dravogradu. Zoran Ogrinc se je rodil leta 1956 v Mariboru, kjer je bil v sedem­desetih letih njegov profesor na Pedagoški gimnaziji Zmago Jeraj. Pedagoško akademijo je koncal v Ljubljani leta 1980. Leta 1986 je bil sprejet v DSLU. Samostojno se je predstavil na 80 razstavah, so-deloval na vec kot 250 skupinskih – doma in v tujini. Likovna kriti­ka njegovo slikarstvo uvršca v asociativno abstrakcijo. Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu kakor tudi v ateljeju na Sv. Janezu na Pohorju. 63 Zoran Ogrinc, grafike Ovitek: Slep slepe vodi, 2021, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm Izrezi: 1. Slep slepe vodi, 2021, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ................ 5 2. Trnjulcica, 2024, akril, oglje, kreda na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ...................... 9 3. Led Zeppelin, 2021/23, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ............ 13 4. Penelopa, 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) .......................... 17 5. Lovec na jelene, 2021, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ..............21 6. Amarcord, 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) .........................25 7. Lovec na zvezde, 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) .............29 8. Trije križi, 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ...........................33 9. Hudicev most, 2021, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ..................37 10. Izgubljeni raj, 2021/23, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ............ 41 11. Ime rože, 2021, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ...........................45 12. Noc dervišev, 2021/23, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) ............49 13. Menora, 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl) .............................53 14. Slep slepe vodi III., 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl 1) ......57 15. Slep slepe vodi III., 2024, akril, kreda, tuš na papirju, 50 x 70 cm (detajl 2) ......63 12 34 56 78 9 10 11 12 13 14, 15 Matevž Cerdonis iz Slovenj Gradca, srednjeveški Matthaeus Cerdonis de Windischgretz, je prvi dokumentirani tiskar iz slovenskih krajev. Študiral je na Dunaju, postal baccalaureus in magi-ster ter predaval na univerzi. V letih od 1482 do 1487 je imel svojo tiskarno v Padovi kot zadnji samostojni tiskar inkunabul. Izdal je okrog 60 poljudnoznanstvenih knjig, predvsem za potrebe tamkajšnje univerze, med njimi nekaj izrazito humanisticnih. Cerdonis je tiskal le z eno vrsto crk –z malo gotico – in namesto listov paginiral polovicne tiskovne pole. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani nekaj njegovih originalnih tiskov iz let 1483 in 1486.