Leto 1.	Ljubljana, 22. septembra 1930.	Štev. 30.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov sekcija Ljubljana
Izhaja vsak ponedeljek opoldne.	Naslov uredniš va in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Woifova ul. 1. - Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'-, celoletno Din 80’—	telj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Pie*
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija" 1 redstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Sašk in Ilirija igrata neodSočeno — Pričetek Jesenskega prvenstva v Ljubljani — Haiduk vodi v državnem prvenstvu — Državno prvenstvo v
lahki atletiki i- t. d.
Pred demisijo uprave LNP?
Neki 0. A. iz Ljubljane je poročal v zagrebških »Novostih« z dne 19. t. m., 'a se pripravlja uprava LNP na demisijo in navedel motivacije.
»V krogih LNP vlada veliko neraz-oloženje napram .INS v Beogradu. Oprava LNP je pravočasno in po pra-vil'h prijavila savezu razpored prvenstva podsaveza. Savez je neglede na Prvenstvo določil tekmovanje za pokal JNS ter je določil na dan 21. t. m. Saška kot nasprotnika Ilirije. S tem utrpi LNP veliko finančno izgubo, ker je Prvenstvo preloženo in se začne ob ne-Povoljnem času, po pravi sezoni. Mnogo klubov živi v glavnem od dohodkov Prvenstvenih tekem in se lahko zgodi, da bi ta zakasnitev povzročila številne krize. Tudi s športnega stališča nastanejo neprilike, ker mnogi klubi, čaka-ioč na prvenstvo, sploh ne igrajo tekem.« Isto je prineslo tudi beogradsko ‘Vreme«.
Ne vemo ali je ta vest lansirana od 'Vicjjßlnih krogov LNP, vendar je „stvar tako pomembne narave, da hočemo k tej vesti navesti nekaj misli.
Takoj v začetku je treba pripomniti, da napovedane demisije ne gre istovetni s krizo našega nogometnega podsa-Veza. Znano je namreč, da se LNP Htvarno nahaja v krizi že izza zadnje £edne glavne skupščine, ko je bil po koaliciji Primorje:Svoboda odvzet vsak l'Piiv na vodstvo podsaveza kvalitativ-n° in številčno najmočnejši medklubski skupini Ilirije. To stanje se je razločno Manifestiralo na jubilejni glavni skupščini LNP. ako se upošteva, da je bila ktkrat deklaracija predstavnika v opozicijo potisnjenih klubov z ozirom na plačaj jubilejne skupščine, jako obzirna. položaj uprave LNP se po jubilejni skupščini nikakor ni utrdil. Težijo jo ?°sebno financijelna bremena, v katera Je zabredla po ponesrečenih jubilejnih Drireditvali in je morala poseči celo po '^dotakljivem nezgodnim fondom in po ieležu ljubljanskih klubov iz spomla-danskega podsaveznega prvenstva.
^ V koaliciji sami ni iskrenega sožitja. V Upravi je prišlo do raznih demisij, '! katerih pa javnost ni poučena. V "Užbenih objavah je n. pr. bilo navezo nekolikokrat med odborniki, ki so vr'sostvovaii sejam, ime podpredsedni-0a S. Stanka tudi potem, ko je podal uavko in ni več prihajal na seje.
, ^ tem nepriličnem položaju in ob dsolutno nehvaležnemu delu v upravi j dsaveza, je zelo verjetno, da bo se-JMja uprava izrabila prvi povod, da se Urr!^ne‘ Mogoče bo maskirala svoj s kolizijo terminov saveznih "jm-stvnih tekem s podsaveznim prven-LNp*1' ^ tem vPrašanju se je moral tek naravno podrediti savezu, kajti (jrgtTi0vanje za cup JNS-a je splošno, stvav»a konkurenca, ljubljanske prven-ku esne tekme pa so čisto lokalna kon-k' to ie prav lahko izvesti tudi jw V'HPinov kasneje, kajti v celem je eono borih pet terminov, di „ se navaja financijelna škoda ra-v t/Moaknitve prvenstvenih terminov V Doljani, je to že celo brez podlage.
“ • številki »Športnega lista« z dne fiesta t. 1. smo priobčili članek o enem rezultatu pomladanskega pr-
venstva v Ljubljani. Videli smo. da so dobili prvorazredni klubi po približno 1000 Din, drugorazredni klubi pa po približno 600 Din, torej vsekakor vrlo malo. Že takrat smo pripomnili, da bi bilo treba najti nov način prvenstvenega tekmovanja, ki bi prinesel izboljšanje v finančnem pogledu. Iz vsega tega sledi, da je vsako pisanje in govoričenje o kaki financijelni izgubi popolnoma odveč.
LNP čakajo skoro še nekatera razočaranja, ki se bodo na potrpežljivem papirju morda predočevala kot »spor z
Pokalni semiftnale Ilirija :Sašk 1:1 (1:0).
Včerajšni Semifinale za pokal JNS med Šaškom (Sarajevo) in domačo Ilirijo je privabil na igrišče Ilirije precejšne število gledalcev. Moštvi sta nastopili v postavah:
Sašk: Gjajevič - Kovačič, Berven-da — Lovrenovič. Hamerer, Oötz Totničić, Sieber, Ferija, Klemens, Ivanovič.
Ilirija: Malič — Unterreiter, Bergles — Volkar, Milan, Pogačnik - lee, Košak, Knežević, Oman, Doberlet.
Do izenačenja po Sašku je bila igra obojestransko nezanimiva, ker sta obe moštvi operirali preveč nervozno. Težišče Ilirije, kakor tudi Saška sta bili obrambi, ki sta znatno prekašali napadalno formacijo. To velja predvsem za goste, ki so imeli v napadu edino dva polnovredna igralca — desno zvezo in krilo. Prav dober je bil mali centerhalf Hamerer, ki pa rad foula. Obramba je bila najboljši del moštva.
Pri Iliriji je bil Doberlet slaba točka. Ostali štirje o napadu so sicer lepo kombinirali, streljali pa so izredno slabo. Krilska vrsta je bila na mestu in v celoti boljša kot nasprotnikova. Izvrsten je bil obrambni trio z Mabčem na čelu.
Ilirija je dosegla svoj goal iz 11 m, katero je zakrivil Hamerer s povsem nepotrebnim foulom nad Icetom. Sašk je kmalu po odmoru izenačil potom prodora desne strani. Tik pred koncem je Ice dosegel direktno iz kota drugi goal, katerega pa sodnik ni opazil in je iz nerazumljivega Uzroka diktiral proti Iliriji prosti strel. Vratar Saška je odkrito priznal, da je potegnil žogo iz gola.
Regularen čas ni prinesel odločitve. Podaljšek 2X15 minut se je vršil ob popolni premoči domačih samo 10 minut, ker je sodnik tekmo radi naraščajočega mraka prekinil. Podaljšek se doigra danes ob 16. uri. Ako ne prinese rezultata, se takoj igra nova igra.
Sodnik g. Rosenfeld (Zagreb) ni sodil ravno slabo, pretiraval pa je glede vmetavanja outa. Spričo fair igre in discipliniranosti igralcev mu je bil posel zelo olajšan.
V predtekmi je SK Trbovlje porazil old boys moštvo Ilirije s 5:3.
Pričetek jesenskega prvenstva.
Jadran:Reka 8:0 (3:0). Z ozirom na potek igre je rezultat zelo visok. Jadran je dobro streljal. Sodnik g. Šetina dober.
Svoboda:Grafika 3:1 (1:0). Igra je bila prav zanimiva. Do 5. min. pred
JNS-om«. Tako je neizogibno in potrebno. da LNP zgubi pravdo s sodniško sekcijo in da bo moral postopati radi znane žaljive izjave igralcev ASK Primorja napram sodnikom.
Po vsem tem torej ni izključeno da pride v doglednem času res do odstopa sedanje uprave LNP. Razmere jo bodo k temu prej ali slej pritirale in naše mnenje je, da bi bil odstop sedanje uprave samo koristen za stvar. Bojimo se le, da ne bo lahko dobiti naslednikov ob sedanjem derutnom gospodarskem položaju podsaveza.
koncem je bil rezultat 1:1, nato pa je Svoboda izrabila momentano slabost obrambe Orafike in je zabila dva gola. Sodnik g. Dolinar dober.
Grafika, rez.:Svoboda, rez. 4:2 (2:1).
III. kolo drž. prvenstva.
Split: HajdukiConcordia 5:1 (3:1).
Osiek; BSK:Siavija 2:1.
Beograd: ,lugosIavija:Slavija (Sarajevo) 2:1 (1:1).
Maribor: Železniear:Kastner Oehler (Oradec) 3:3 (2:2).
Celje: Rapid:Atletik 4:2 (4:1), Ilirija, rez. Olimp 4:1 (3:0).
Zagreb: Admira (Dunaj):Qradjanski 3:1.
Dunaj: Madžarska:Avstrija 3:2 (2:1).
Anvers: Češkoslovaška:Belgija 3:2 (3:1).
Oslo: Norveška:Danska 1:0.
Plavanje
Tekma neverificiranih plavačev.
Uprava kopališča SK Ilirija je za nedeljo razpisala plavalno tekmo neverificiranih plavačev. Organizirali in izvedli so tekmovanje člani plavalne sekcije — točno po programu se je tekma vršila.
V celoti sc je prijavilo okrog 30 pla-vačic in plavačev, tekmovalcev, ki jih doslej še nismo imeli prilike videti na tekmah. Dokaj maloštevilna publika je z zanimanjem sledila posameznim disciplinam, tudi ognjevitega »drukanja« je bilo dovolj.
Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v 4 kategorije po starosti, tekmovalo se je v vseh stilih. Rezultati so naslednji.
30 m prostoi, dečki (od 8 do 12 let): L Tavčar Danilo 22.6. 2. Drobež 23, 3. Žiža.
30 m prosto, deklice (od 8 do 12 let):
1. Fine Saša 31.5 sek., 2. Demšar Meta in Kosec Boga 32, 3. Demšar Vanda. Mala Saša je plavala kot »prava velika plavačica« prav dober prsni stil.
50 m prosto, dečki (8 do 16 let): L Južnič Marjan 40.5, dokaj dober rezultat v lepem crawl-stiiu. 2. Lavrič 44, 3. Mihelak.
50 m prsno, dečki (8 do 16 let): 1.
Gostiša Viktor 51. 2. Demonte^53.1, 3. Ulisperger. Ribnikar, ki je prišel prvi na cilj, je bil radi nepravilnega plavanja diskvalificiran.
50 m prsno, gospodje (nad 16 let): 1.
Pavelič 47.4, 2. ing. Gerl 51, Bratranec našega državnega rekorderja je preplaval progo v dokaj dobrem času in prav lepem stilu.
50 m prsno, dame (nad 16 let): L
Lojk 55.2, 2. Kovačič Slava 1:01.4, 3. Bele Marija 1:01.6. Lojkova je pokazala lep stil in obeta postati prav dobra plavačica.
50 m hrbtno, dečki (8 do 16 let): L
Lavrič 49.5, 2. Ribnikar 1:03, 3. Llisper-ger. — Mladi Lavrič bo v hrbtnem plavanju imel še veliko besedo!
Po tekmovanju so se prvo- in drugoplasiranim v posameznih skupinah razdelile lične in koristne nagrade.
S tem tekmovanjem je SK Ilirija v svojem prizadevanju, propagirati in širiti plavalni sport, zopet napravila znaten korak naprej. Edino na ta način bo plavalni šport proniknil prav v vrste vseh slojev naroda in si pridobil ono popularnost, ki jo pač v polni meri zasluži. Neumornim ilirijanom pa gre za njih prizadevanje in požrtvovalnost priznanje in zahvala v največji meri!
Lahka atletika
Državno prvenstvo v fafikf a'fetjfcT.
Zagreb, 21. sept. Danes se je zaključilo državno prvenstvo v lahki atletiki za poedince. Bilo je eno izmed najzanimivejših prvenstev, kar smo jih imeli. Rezultati so večinoma prav dobri, v nedeljo je na rezultate vplivalo slabo vreme. Postavljenih je bilo več novih rekordov. Rezultati so bili naslednji:
Tek 5000 m: L Predanič (Cone.) 16.19, nov jugosl. rek., 2. Koren (Marat.), 3. Sporn (Ilirija).
100 m predteki: 1. predtek: 1. Jam-nicky (Hašk) 11.6, 2. Schreiber (H), 3. Schlesinger (Cone.); 2. predtek: 1. Mi-sković (BSK) 11.4, 2. Hellebrand (H), 3. Novakovič (BSK). Skok (Prim.) je pri tem predteku izpadel.
Met krogle: L dr. Narančič (Cone.) 14.01 m (vrgel je 14.18. kar bi bil nov rekord, pa je predčasno zapustil krog),
2.	Spahič (BSK) 13.30 m, 3. Novakovič (BSK) 11.62 m.
100 m finale: 1. Hellebrand (Hašk) 11.3. 2. Jamnicky (Hašk) 11.5, 3. Novakovič (BSK); favorit Miokovič je bil šele četrti.
Skok v daljavo: 1. B. Kallay (Maraton) 6.71 m, 2. Buratovič (Cone.) 6.53 m,
3.	Miokovič (BSK) 6.52 m. 4. Novakovič (BSK) 6.38 m, 5. Hellebrand (Hašk) 6.335 m, 6. Korce (Prim.) 6.235 m.
200 m Semifinale:	1. predtek:	1.
Schreiber (Hašk) 23.6, 2. Novakovič (BSK) 24.1: 2. predtek: L Jamnicky (Hašk) 23.4, 2. Madjarevič 23.6 diskvalificiran in pride v finale Skok (Prim.).
Met diska: 1. dr. Narančič (Cone.) 42.72 m, 2. Manojlovič Cone.) 41.04 m, 3. Messner (Hašk) 34.99 m.
400 m Semifinale:	1. predtek:	1.
Jamnicky (H) 52.8, 2. Ferenščak (Maraton) 53.2; 2. predtek: 1. Schreiber (Hašk) 53.2, 2. I. Rittig (Hašk) nekaj cm zadaj.
Skok v višino: L L. Kallay (Marat.) 1.80 m, 2. Tončič (Hašk) 1.80 m, 3. Te-lesko (Pančevo) 1.80 m. Največje iznenađenje dneva. Veliki favorit državni rekorder Buratovič je izpadel in zasedel s L75 !e 4. mesto, 5. in 6. mesto si delita Vallo (Cone.) in Medica (Prim.) z 1.60 m.
1500 m: 1, Predanovič (Cone.) 4:14.2,
Nogomet
nov jug. rekord. 2. Tucan (Hašk), 3. Žorga (Prim.) 4:23.8 je tekel taktično zelo slabo in je radi tega izgubil 2. mesto; njegov čas je za naše razmere izvrsten.
Met diska, klasični stil: 1. dr. Na-
rančič (Cone.) 34.54 m jug rek., 2. Ma-nojlovič (Cone.) 32.35 m, 3. L. Kallay (Maraton) 28.68 m.
400 m finale: 1. Rittig (Hašk) 52, 2. Ferenšcak (Mar.) 52.4.	3. Schreiber
(Hašk).
4X100 m:	1. predtek: 1. Primorje
45.6, 2. Maraton; 2. predtek: 1. Hašk 67 sek., 2. Coneordia. Čas Haška je slab radi tega, ker sta tekli samo dve štafeti in sta skoro korakali.
Izpadel je predtek na 110 m zapreke, ker je bilo premalo tekmovalcev.
Zapreke 110 m finale: 1. Buratovič (C) 15.6, nov jugoslov. rekord, 2. Kallay Branko (M), 3. Hellebrand (H).
Metanje kladiva: 1 Perkovič (Hašk) 37.55 m, 2. Gašpar (C) 37.55 m, 3. Ma-nojlovič (C) 31.09.
200 m finale:	1. Skok (P) 23.6,	2.
Jamnicky (H) 23.8. 3. Schreiber (H) 23.9
Triskok: 1. Miokovič (BSK) 13.55, 2. Pavlovič (C) 13.43, 3. Korče (P) 13.01.
109 m zapreke finale:	1. Bavščak
(Panč.) 1:01.4, 2. Thalier (M) 1:05.8, 3. Tučan (H) diskvalificiran.
Metanje kspja: l. Messner (H) 50.53, 2. Hellebrand (H) 45.26, 3. Kallay L. (M) 44.67.
Tek 10.000 m: 1. Koren (M) 35:11.8,
Po uspehih, ki jih je dosegla table- , tenis sekcija SK Ilirije v Ljubljani proti J. n. a. d. »Jadran« in L. S. K., je že dalj časa stremela za tem, da pridobi enega izmed vodilnih klubov Jugoslavije za gostovanje. To je namreč za igralce edina pot do napredka in potrebne turnirske rutine.
Na letošnjem državnem prvenstvu v table-tenisu v Murski Soboti je izšel kot prvak jugoslovenskih klubov som-borski »Sport«, ki je porazil vse svoje nasprotnike z odličnim rezultatom 5:0.
V tem tekmovanju je bil poražen od somborskih igralcev tudi naš sedanji prvak v moškem singlu g. Janez Nemec. Torej več kot dovolj razlogov, da si je lahko Ilirija obetala od gostovanja v Somboru zelo mnogo. Razgovore s somborskim »Sportom« je vodil kapetan ilirijanskih igralcev ter odličen funkcionar ljubljanskega table - tenis g. Denes. Posrečilo se mu je skleniti zelo ugoden dogovor: prvi match se igra v Somboru, a revanch v Ljubljani.
11. t. m. je odpotovalo z beograjskim brzo vlakom 10 igralcev ping-pong sekcije SK Ilirije, dve dami: Korene Nina in Gerzinič Neda ter osem gospodov: Dečman Tone. Grünfeld Janez, Gerzinič Slavko in Leo, Denes Artur, Gosak Zdravko, Banko Janez in Mu-ray Viktor. Po 14 urni vožnji je celokupna ekipa drugi dan dopoldne precej utrujena prispela v Sombor, kjer so jo na postaji prisrčno sprejeli zastopniki in igralci somborskega S. U.
Po kratkem odmoru v hotelu »Svobodi« kjer so bila našim igralcem dodeljena stanovanja pri odličnih in gostoljubnih somborskih družinah, se je ob pol 3 pričelo tekmovanje. Že prve partije so pokazale, da bo končni rezultat izpadel odločno v korist Som-borčanov. Med tem ko so naši igralci polagali v svoji igri največ važnosti na rezanje ter plasiranje žoge ter igrali izrazito defenzivno, so nam podali Som-borčani ravno nasprotno igro. Njihovi stalni ofenzivni igri je morala večina naših igralcev podleči. Njihova tehnika in rutina je na odlični mednarodni višini. Kljub temu se je pa posrečilo našemu igralcu Griinfeldu pridobiti Iliriji dve zmagi. Ob 6. uri so se tekmovanja končala, ker so bili Ilirijani izmučeni še od vožnje. Rezultat prvega popoldneva je bil 15:2 v korist Sombora. Za »Sport« so nastopili sledeči igralci: Maksimovič, Steiner, Konjovič, Heks-ner, Mayer, Gradjanski ter Pintač. Prva petorica ima v Jugoslaviji le malo nasprotnikov, ki bi z uspehom nastopili proti njim in zato je zmaga, ki jo je dosegel drugi dan g. Denes proti Heksnerju tem pomembnejša. To so
nov jug. rekord, 2. Sporn Ivo (1)'400 m’ za prvim, 3. Belas (H).
Tek 801) m: 1. Rittig 1. (H) 2:04,2, 2. Žorga (P) 1 m za prvim, 3. Nikhaz' (BSK) 8 m za Žorgo; najlepša točka dneva, zelo oster boj.
Sl ok ob palici: 1. Perkovič (H) 3250, 2. Kallay B. (M) 3.40, 3. Buratovič (C) 3.20 m.
Stafela 4X100 m: L Hašk 46.6, ,2. Marathon 46.8, 3. Primorje 47.2.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
I igrači, ki imajo za seboj že par leten training ter neštevilne nastope. Vsak izmed njih ima že nekoliko daril prvih mest na turnirjih.
Da je pa ta sport v Somboru na taki višini, leži vzrok v tem, da je! v Dunavski banovini silno popularen. Igra se celo po malih vaseh in vedno prisostvuje mnogo publike, ki z glasnim zanimanjem sledi igri svojih miljenečv. Omenim naj samo, da je na letošnjem turnirju-za- prvenstvo Dunavske banovine, ki se je vršil 30. in 31. avgusta v Somboru, sodelovalo nad 60 igralcev. To število mora vzbuditi spoštovanje pri vsakem, ki pozna razmere pri nas. Na tem turnirju je odnesel prvo nagrado Stevan Maksimovič (Sombor), drugo Karlo Konc (Subotica) in tretje Paslo Heksner (Sombor). V damskem singlu je odnesla prvo mesto gdč. Vali Steiner (Sombor), drugo gdč. Baby Dvornak (Somb.) in tretje Šumaher Lili (Stari Bečej). V moškem doublu so. zopet zmagali Somborčani. Prvo nagrado je odnesel par Maksimovič-Steiner in drugo Konjovič-Heksncr. Prvenstvo moštev je odnesel Sombor. druga je bila Subotica in tretji Novi Sad.
Drugi dan dopoldne so si naši igralci ogledali mesto ter se seznanjali, s Somborčani. Sombor je tipično madžarsko mesto, vendar snažno in lepo. Prebivalstvo je bogato na vseh življenskih dobrotah. Trpijo pa na pomanjkanju pitne vode. ki je za naše razmere naravnost vroča. Poudariti pa moram tukaj veliko gostoljubnost prebivalstva. Naši igralci so se počutili kakor doma. Zlasti jim je šel na roko povsod, kjer je bilo potrebno g. Spreizer, ki je načelnik ping-pong sekcije Somborskega S. U. Bodi mu na tem mestu za ves njegov trud izrečena v imenu vseh ilirijanskih igračev najiskrenejša zahvala.
Popoldne se je turnir nadaljeval. V moškem singlu sta si izmed llirijanov priborila zmagi Dečman Tone ter Denes. Kakor sem že zgoraj omenil ; je zlasti pomembna zmaga Denesova. S svojo odlično igro je zadivil vso publiko ter si priboril simpatije vseh navlo-čih. Popoldan se je turnir končal ob pol 19. uri in se ob 20. uri nadaljeval. V moškem doublu si je Ilirija priborila^ 4 partije. Nato so nastopile dame. Za Sombor sta igrali Vali Steiner in Dvornak Baby. To sta igračici srednje kvalitete. Ilirijanski dami, zlasti gdč. Korene sta pa igrale precej pod svojo formo, ker sem ju videl v Ljubljani že mnogo bolje igrati. Z nekoliko večjim elanom in pazljivostjo bi lahko beležile lepe zmage. Upam, da bodeta z nekolikim trainingom pri revanchu v Ljubljani popolnoma uspeli. V tej disciplini in v mi-
xed-doublu je Sombor odnesel vse točke.
Somborsko Športno Udruženje je nastopilo v svoji najmočnejši postavi in to: Maksimovič, Steiner, Heksner, Mayer, Pintač. Gradjanski, Despič. Mensinger ter gdč. Steiner, Waly in Dvornak Baby.
Ilirija je odpotovala brez Lokovška in gdč. Tratnik in Dečman v postavi: Dečman, Grünfeld, Banko, Gerzinič Leo in Slavko Muray, Gosak, Denes ter gdč. Korene in Gerzinič.
Partije, ki so jih odnesli Ljubljančani: Najpomembnejša jc bila zmaga Denes:Pintač-Despič 21:19, 15:21, 21:19. Grünfeld:Pintač 21:13, 21:12, Dečman: Gradjanski 21:14, 23:25, 21:18, Grün-fekhüradanski 21:17, 21:19. Gosak-Denes:Pintač-Gesp'č 21:19, 15'21. 21:19. Dečman-Gerzinič Leo :Despič-Mensin-ger 21:17. 11:21, 21:17. Gerzinič-Griin-feld-Despič'Mensinger 21:15,	21:19,
Dečman:Gerzinič Leo 21:17,	15:21,
25-23.
Turnir je vodil g. Denes Artur z odlično jyrijo, ki so jo tvorih gg. Stojanovič, Radojevič, Bernhardh, Roder ter g Strčevič, ki je sam sodh 28 partij. Organizacijo je kljub poznemu dogovoru dobro izvršil g. Spreizer, popularni in agilni vodja table-tenis sekcije S.S.U.
Tako se je' turnir ob 24 končal z rezultatom 62:8 za Sombor. Predsednik Somborskega S. U. naš rojak prof. Brankovič se je zahvalil SK Iliriji za poset ter ji želel mnogo uspehov v njeni ping-pong karjeri. Govoril je v slovenščini ter je bil njegov govor sprejet od llirijanov z velikim navdušenjem. Na koncu je poklonil Iliriji krasno statuo-bor-ca. ki drži v navzgor iztegnjeni roki kolajno. (Statua je raztavljena v izložbi tvrdke Magdič.) Za darilo in pa iz-podbujajoče besede se je zahvalil za SK Iliriio g. Denes Ponovno je povabil Somborčane na revanch v Ljubljano.
Večina naših igračev se je nato udeležila plesne zabave v hotelu »Slobodi«, kjer so bili gostje somborskih igračev. Drugi dan se je vršilo skupno fotografiranje, poset nogometne tekme (Som-borski »Sport« : St. Bečej 9:0). Zvečer s- je ekipa na kolodvoru poslovila od Somborčanov. Iskreno povedano je bilo slovo vsem precej težko. V ponedeljek zjutraj se je vrnila z brzovlakorn v Ljubljano.
Že sedaj opozarjamo vse prijatelje ping-ponga, da se bo po dogovoru vršil revanch v Ljubljani na praznik Vseh svetnikov. Opozarjam jih. da nikakor ne bodo razočarani ter da bodo nudile vse partije sigurno velik užitek vsem gledalcem. V Somboru sem videl na tekmovanju več publike kakor na vseh ping-pong turnirjih v Ljubbani.
—os—
Trener Deutz odhaja iz Liubliane
Malo, prav malo smo pred pričetkom lanske sezone vedeli o plavanju v Ljubljani. Kot prav majčkeno, nebogljeno dete je bil naš plavalni sport, prav neznatni naši uspehi. Redki srečneži, ki so imeli priliko videti »prave« plavače kjerkoli v svetu, so edini mogli razsoditi in ugotoviti, da smo še daleč, d al c c
Ko sc je v avgustu lanskega leta prvikrat vršilo v Ljubljani državno plavalno prvenstvo, je prišlo za naše plavače seveda tudi plavačice — prvo razodetje. Vzgled je vžgal — zanimanje za plavalni sport se je kolosalno povečalo
in poživilo.	, .
»Kul železo dokler je vroče!« Ne bi se mogla naša »Ilirija« imenovati vodilni slovenski klub. če ne bi bila ^takoj uvidela, da je vsemu temu navdušenju, ogromnemu zanimanju za plavalnksport potrebno strokovno vodstvo, vešča roka, ki bo znala iz navdušenja, iz interesa in volje napraviti — uspehe.
Za svojo plavalno sekcijo, v katero so se kar trumoma prijavljale nove plavačice in plavači, je SK Ilirija angažirala trenerja, odličnega strokovnjaka z večletno prakso, absolventa berlinske vjsoke šole za telesno vzgojo g. Maksa
Deutza.	,
Deutz je ob svojem prihodu v .Ljubljano našel pusto, nezorano ledino — prav spodaj je moral pričeti^ z delom. Dan za dnem je bil na plavališču, dokaj kilometrov je prehodil gori in doli ob progi, nekaterikrat je moral zopet in
O gostovanju table-tenis sekciie SK Rliriie v Somboru.
Zopet razložiti osnovne pojme visoke plavalne umetnosti. Pa mu je uspelo: v enem letu je zbral in izvežbal solidno ekipo plavačic in plavačev, ki so in morejo barve svojlega kluba ob vsaki priliki dostojno zastopati.
Morda uspeh g. Deutza ni popolnoma tak, kot si ga je morebiti ta ali oni predstavljal. Saj pravi on sam, da je več pričakoval. Pa ni to samo njegova krivda, krivda je na samih plavačih, krivda je na njih volji, njih temperamentu. Kolikokrat se je Deutz zaman jezil, prosil. kregal!...
Po enoletnem udejstvovanju v Ljubljani odhaja g. Deutz. Kratek skok v svojo domovino, v Nemčijo, nato pa na svoje novo mesto, v deželo gusarjev, mandarinov in pagov, v deželo vzhajajočega solnca — na Kitajsko ga zove skrb za vsakdanji kruh!
V	soboto zvečer so se od svojega priljubljenega trenerja na prijateljskem sestanku prisrčno poslovili plavači in težkoatleti SK Ilirije. V prav animiranem razpoloženju je potekel večer. V imenu kluba se je poslovil od g. Deutza predsednik g. dr. Dular, za plavalno sekciio g. prim. dr. Jenko, za težko-atletsko pa g. Kos. V imenu plavačic in plavačev mu je g. Turnšek izročil tri krasna spominska“ darila in vidno ginjen se je g. Deutz zahvalil za toliko pozornost, zatrjujoč, da Ljubljane ne bo tako skoro pozabil.
V	njegovem bodočem delovanju mu želimo čim več najlepših uspehov, na pot pa krepak trikratni »Zdravo!«.
vse potrebščine: plošče, papirje Fotogen, Agfa, Mimosa, Ilford, Herzog, A Satrap i. t. d. v drogeriji
Ianitas
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 5 in Celje
D. Ulaga:
O hitrosti plavanj?
V	športnem plavanju ločimo štiri stile:
1.	prosti stil;
2.	prsno plavanje;
3.	hrbtno plavanje;
4.	bočno plavanje.
V	prostem stilu se poslužujejo vsi plavači crawla, ker je to najhitrejši način plavanja. Pri crawlu se giblje telo enakomerno naprej, lega pa je vedno taka, da telo z lahkoto reže vodo. če primerjamo posamezne stile z ozirom na brzino, tedaj dobimo sledečo sliko:
najhitrejši je prsni crawl, temu sledi hrbtni crawl, treje je staro hrbtno plavanje, četrto je bočno in peto prsno.
Berlinski športni učitelj Putzke je sestavil tabelo, iz katere se razvidi, kako daleč je možno preplavati v posameznih stilih v času ene minute. Kot pod' lago	je vzel	čase nemških rekorderje^
na 100 m, in	sicer:
a)	prsni crawl (K. Schubert) l:00.č
b)	hrbtni crawl (F. Küppers) 1:08-
c)	bočno (R. Dahlem) 1.09.
d)	prsno (G. Rademacher) 1.15.
Na podlagi teh časov je Putzke
gnal, da so posamezniki preplavali eni minuti:
s	prsnim	crawlom	99.01 m	daleč,
s	hrbtnim	crawlom	87.21 m,
bočno 86.96 m,
prsno 80.00 m.	. ed
Razlika med prsnim crawlom in 111
navadnim prsnih stilom je torej 19.01 m v eni minuti.
Odkod ta velika razlika?
Najprej si moramo točno predstaviti Šibe z udi in lego telesa pri obeh načinih plavanja! Crawl: delo nog je enakomerno, presledki med potegom z desno in z levo roko so minimalni. Tudi upor vode je minimalen, ker v vodi ne izvedemo nobenega giba, ki bi deloval Proti smeri plavanja. Delo z nogami inia dvojen namen: obdržati telo v ravni legi ob površini vode in pa pomagati Pri gibanju, naprej. Ta hitrost pa je lemala, znaša približno eno petino celotnega crawla. Ker je z delom nog dosežena ugodna lega na vodi in tudi že Počasno gibanje naprej, zato lahko delujeta roki tako smotreno in izdatno, kakor vesla na veslači (Ruderboot). -Vse drugače je pri prsnem plavanju. Tukaj ločimo tri momente:
1.	poteg z rokami,
2.	priteg udov k trupu,
3.	sunek z nogami.
Poteg z rokami je prav izdaten in nam dobro služi za gibanje naprej! To gibanje pa se zelo zniža v trenutku, ko pritegnemo stegna. Radi tega za-stanka je prsno plavanje sunkovito in kot tako tudi ne more biti tako hitro kot n. pr. crawl.
Zanimiva je tozadevna študija, ki io je podal dr. Peter Korpovich, ameriški profesor fiziologije. Izumil je poseben aparat, s katerim je meril izpre-.
membo hitrosti pri plavanju. Ta aparat - uatograph imenovan — je zvezan potom traku s plavačem. Prirejen je tako, da pišejo posebni kazalci brzino plavača v posameznih delih sekunde.
S pomočjo natographa je dognal, da se izpreminja hitrost prsnega plavanja takole: Pri pritegu rok in nog se zniža brzina na 20 cm v sekundi. V hipu, ko se izvede sunek z nogami, se brzina zviša na 1.20 m v sekundi. Nato drči teb iztegnjeno naprej in hitrost pade zopet na 45 cm. Temu sledi poteg z rokami, ki je najizdatnejši in dvigne hitrost na 1.5 m v sekundi.
Vse drugačni rezultati so se pokazali pri crawlu, kjer variira hitrost med 15 in 1.2 m v sekundi. To nam dokazuje. da crawl ni le najhitrejši stil, temveč tudi najbolj ekonomski.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — Izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
Drago Ulaga:
O bistvu sporta
(Konec.)
Sport je poduhovljen.
Še eno lastnost ima sport, ki ga loči °d raznih preračunanih sistemov kakor -je n. pr. Miillerjev ali švedski. Sport ie poduhovljen v igri in v borbi. Povsod smo »z dušo in s telesom« zraven, zato se nikdar ne dolgočasimo. Če igra-bio n. pr. nogomet, tedaj se naše na-toge od trenutka do trenutka izpremi-niajo. Na vso okolico pozabimo; že se veselimo uspeha, toda nasprotnik nas v Naslednjem trenutku prehiti in zopet s,Po v skrbi za obrambo. StaTna menjava med napadom in med obrambo! Stalna menjava med aktivnostjo in pasivnostjo! Pri igri pač ne moremo go-}'ariti o zgolj fizičnem delu, zakaj telo *e le izvršilni organ našega hotenja — itokor je roka izvršilni organ pri ša-N°Vski igri ali pri igranju klavirja.
Resnične so torej Langejeve besede,
Pravi: Vsaka telesna vaja je obenem °dlična vaja duha, kajti človek je v svojem delovanju in nehanju le duh. ^aš duh se vadi; in je vseeno, če si Vzbujamo s čitanjem knjige vrsto predstav — ali pa, če kombiniramo impul-Se volje in opravke mišic v lepote polij0 gibanje. Telo, to je okostje, meso, ^ri itd. je le snov, katero mora duh, oz. 'toka misel stvariteljsko obvladati v °blikovanju; čim čistejše in popolnejše Se to doseže, tem popolnejše se bo iz-tožalo celotno duhovno bitje že v zu-
N'tojosti.
Sport je vzgojen.
. Pravijo, da življenje uči in vzgaja. 11 kaj je sport drugega, kakor zgošče-kupa življenja! Pomislimo na smu-canje? Prosto si izbiramo smer, nove 'tologe si stavljamo. Preti nam nevar-Jtost: prvič se ustrašimo in propademo; . rilgič zberemo vse svoje zmožnosti in Premagamo. Kako težka je zavest • tohopetnosti in nemoči, kako sladka e zavest zmage! —- Še hitreje se me-tJu)ejo doživetja pri boksanju. V istem J|eautku se branimo in napadamo, torda smo že utrujeni, potne kapljice silijo v oči, naš pogled je že me-^ en in v tem dobimo hud udarec. Mor-Srno hipno jezni, a se koj zavemo, j0 bila to le naša krivda. Ko pa je te]r°a končana, tedaj smo zopet prija-K J1 >n hvalimo nasprotnika, ki je do-0 meril.
igr5es’ sP°rt je zgoščena ura življenja, vek ln borbe, ki zahteva celotnega člo-ii*. a; Kot sinteza močnih doživljajev
'ahko velik vzgojen vpliv na vsa-
Posameznika.
nj V-J	IVI	iOC/ IzU. 110.1 Ct V C I-IOCJIV“
n0st ačivn°st ie brezdvoma slaba last-Vj{j ’ ki se maščuje. Da se pa odpra-sDort- ali vsaj omiliti — s panogami a* ki so borbenega značaja. Zna-
no je, da smo Slovenci preveč pasivni. Kot taki smo se izkazali takrat, ko so tujci raznarodovali naše meje. ob koroškem plebiscitu in ob raznih drugih prilikah. Vse to priča, da nam je potrebno še veliko vzgoje in zlasti športne vzgoje.- Potem bomo lažje živeli in bolj nas bo spoštoval nasprotnik.
Tudi strahopetnost je lastnost, ki se da s športom omiliti. Boječ je tisti človek, ki je slab, ali pa oni, ki nima zaupanja v svoje moči. Sport pa krepi človeka vsestransko,' vedno težje naloge mu stavlja, vedno drznejše in vzporedno z večjo telesno zmožnostjo ■in z večjim zaupanjem v lastne preizkušene moči rase pogum. Da, sport je vzgojen in je lahko zelo vzgojen, ako je. v rokah dobrega vodstva. Sport vzgaja pogumnega, borbenega, krepkega človeka, sport vzgaja osebnosti, karakterje.
Poleg vzgojnih dobrot nam nudi šport tudi zdravstvene. Bistvo sporta je namreč gibanje. Le-to pa je za rast in za razvoj človeškega telesa tako potrebno, kakor zrak in hrana. Znano nam mora biti, da funkcija (opravek) oblikuje organe. In če ni funkcije, če ni gibanja, tedaj se organi ne krepijo, temveč hirajo. Gibanje v sportu ni toliko vaja za mišice, temveč v prvi vrsti vaja za notranje organe; za pljuča in za srce. Baš od teh organov pa je odvisno zdravstveno stanje posameznikov. Iz raznih statistik je razvidno, da imajo ljudje, ki gojijo sport, zmožnej-ša pljuča, vztrajnejše srce —■ sploh, da so krepkejši in bolj zdravi od nasprotnikov.
Spoznali smo, da sport ni otrok mode. temveč, da je usidran že v fundamentu človeške narave. Spoznali smo tudi njegove vzgojne in zdravstvene dobrine. Tako nam ne preostane drugo, kakor, da ga z veseljem gojimo in, da ga razširjamo v našem narodu. In to zlasti v teh suhih časih, ko vlada neka kulturna pasivnost.
Nove znake SK Ilirije, izvršene po novem osnutku se prodajajo po Din 12 pri blagajni kopališča in blagajni kavarne Evrope. — Dolžnost vsakega člana je, da si znak čimpreje nabavi in tudi stalno nosi!	SK Ilirija.
SK Ilirija.	Sabljaška sekcija
ustanovi v bodoči seziji poleg že obstoječega tečaja za sabljanje še tečaj za floretovanje, v katerega sprejme tudi začetnike, dame in gospode. Informativni sestanek vseh interesentov se vrši v sredo dne 24. t. m. ob 19. uri v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti. — Načelstvo.
RAZPIS propagandnega damskega nacionalnega lahkoatletskega meetinga SK Ilirije.
ŠK Ilirija priredi dne 27. sept. ob 15. uri in!28. sept. ob 9.30 na svojem igrišču ob Celovški cesti propagandni nacionalni meeting za ženske. Pravico starta imajo vse verificirane članice klubov, članjce .ILAS-a. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Prijave je poslati najkasneje do 25. septembra ob 12. uri na nasloy: Rupel MUica, carin, posredništvo Just Piščanec, Ljubljana. Prijavnina znaša za točko in osebo Din 5, za štafeto Din 10 ter mora biti prijavi priložena. Prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijavnini do
27.	septembra od 14. uri.
1 ckaTšče meri 386 m, ima dva ne-dvignjena zavoja in ie posuto z ugaski.
Program tekmovanja obsega naslednje točke: tek 60 m. 100 m, 800 m, zapreke 80 m. štafeta 4X100 m, met krogle 4 kg. diska 1 kg, kopja 600 g, skok v višino, daljavo z zaletom.
Nagrade v obliki priznanic dobe prve tri placirane v vsaki disciplini ter tekačice prvih treli štafet. Klub si pridržuje pravico podelitev še nadaljnih nagrad.
Vrstni red poedinih disciplin se določi naknadno ter se objavi najkasneje en dan pred tekmovanjem.
Tekmovanje se vrši istočasno z moškim propag. meetingorn SK Ilirije.
SK Ilirija.
Program damskega in moškega propagandnega nacijonalnega meetinga SK Ilirije.
Razpis propagandnega moškega lahkoatletskega meetinga SK Ilirije, določenega za 28. t. m., se spremeni v nekaterih točkah. Meeting se vrši v soboto 27. t. m. ob 15. uri in v nedeljo
28.	t. m. ob pol 10 in sicer oba dneva istočasno z damskim nacijonalnim mee-tingom. Podrobnosti damskega meetinga sp razvidne iz gornjega razpisa.
Kmioškemu razpisu je pristaviti naslednje. Prijavnina znaša za osebo in točko, Din 5, za štafeto Din 10. Prijave s, prijavnijip je poslati najkasneje do 24. t. m. na naslov kap. Vizjak, Ljubljana, kavarna Evropa. Kasnejše prijave ter prijave brez prijavnice se ne vpo-števajo. Prvi trije v vsaki disciplini dobe priznanice. Vsa ostala določila ostanejo.
Sobota 27. sept. ob 15. uri;
L 100 m juniorji (1912—14) predteki. 100 m seniorji predteki, skok v dalj dame.
2.	800 m dame, met krogle seniorji.
3.	60 m jun. (1915—18) predteki, 60 m dame predteki, skok v dalj seniorji.
4.	100 m jun. finale, 100 m dame finale, skok v višino juniorji (1912—14).
5.	met diska dame. skok ob palici sen.
6.	60 m jun. finale, 60 m dame finale, met krogle 5 kg jun. (1912—14).
7.	4X160 m seniorji.
Nedelja 28. sept. ob 9.30:
L 100 m finale seniorji, skok v višino dame.
2.	: 1000 m juniorji, met kopja dame.
3.	'80 m zapreke dame, skok v višino sen.
4.	400 m seniorji, met krogle dame.
5.	skok v dalj juniorji,, 1500 m seniorji.
6.	met diska seniorji, 4X100 m dame.
#
to T O v 'ii n
Širite
Športni
list!
RAZPIS tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije v Ljubljani.
V svrho propagande plavalnega sporta, ki je v poslednjem času zavzel ogromen razmah ter obeta postati v najkrajšem času pravi slovenski nacionalni sport, razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo dne 28. t. m. tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo srednjih šol in prehodno darilo SK Ilirije in to po sledečih propozicijah:
1.	Tekmovanje se vrši po pravilih JPS-a. Program obsega proge predvidene v Tehničnem pravilniku JPS-a kot juniorske konkurence in to:
Gospodje: 50 m prosto, 100 m prosto. 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki.
Dame: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki.
2.	Pravico udeležbe imajo vsi'oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1929-30 pravilno vpisani kot redni učenci.
3.	Tekmovanje se vrši v bazenu SK Ilirije.
4.	Vsak zavod more prijaviti na po-edino disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za stafefe.
5.	Prijave, ki naj obsegajo ime, priimek in šolski zavod tekmovalca in disciplino je poslati najkasneje do četrtka dne 25. t. m. do 18. ure na naslov Alfred Poeschl, Kopališče SK Ilirije. Prijavnine ni.
6.	Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme naziv »Prvak srednjih šol« zavod pa, ki doseže največje število točk, prehodno darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni osvojitvi ali petkratni osvojitvi v presledkih.
7.	Skoki se izvajajo raz jeklenih desk višine 1 m ali 3 m in sicer po štiri poljubni skoki.
8.	Vrstni red in čas tekmovanja* se bo objavilo naknadno.
9.	Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto začetkom šolskega leta po istem programu in po istih propozicijah in se bodo najboljši rezultati beležili kot srednješolski rekordi.
RAZPIS tekmovanja v water-polu za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in prehodno darilo SK Ilirije v Ljubljani.
SK Ilirija v Ljubljani razpisuje tekmovanje za naslov prvaka srednjih šol v water-polu in za prehodno darilo kluba in to po sledečih propozicijah:
1.	Tekmovanje se vrši po pravilniku JPS-a za water-polo.
2.	Igra se 2X7 minut brez odbitkov. Med obema polčasoma je 3 minute odmora.
3.	Tekmovanje se vrši v bazenu SK Ilirije.
4.	Pravico udeležbe imajo moštva sestavljena iz dijakov ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v letu 1929-30 pravilno pisani kot redni učenci.
5.	Vsak zavod more prijaviti samo eno moštvo.
6.	Prijave je treba poslati do četrtka 25. t. m. do 18. ure na naslov Alfred Pceschl, Kopališče SK Ilirije. Prijavnine ni.
7.	Sistem igranja: če se prijavijo štiri moštva ali manj se igra po sistemu na točke, dočim se igra po Cup, sistemu če se prijavijo več kot štiri moštva.
8.	Tekmovanje se bo vršilo le če se prijavita najmanj dve moštvi. V slučaju. da se prijavi samo eno moštvo, isto ne more biti zmagovalec in čuva pokal za dotično leto SK Ilirija, ki tekmovanje prihodnjo leto ponovno razpiše.
9.	Zavod, ki po predstoječih propo-zicijah izide kot zmagovalec, prejme naslov prvaka ljubljanskili srednjih šol v water-polu in si za dotično leto osvoji darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni osvojitvi.
10.	Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve- prehodnega darila vršilo vsako leto skupno s tekmovanjem v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol začetkom šolskega leta po istih propozicijah.
Mariborski Zimskošportni Podsavez sklicuje po § 14 novih pod aveznih pravi!
T REDNI OBČNI ZBOR.
v Mariboru, lovski sobi restavracije »Orel« dne 25. oktobra 1930 ob 21. uri. V slučaju, da občen zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsakem številu članstva.
Nova pravila podsaveza, ki jih je prejela izredna skupščina JZSS v Ljubljani dne 14. sept. so bila objavljena v športnem listu dne 4. avg. 1930.
V smislu § 8 podsaveznih pravil ima vsak član pravico poslati na občni zbor 2 delegata s pooblastili in označbo onega, ki ima glasovalno pravico. Vsak član ima brez ozira na število članstva 1 glas, a za vsakih 20 verificiranih članov še po 1 glas. Število verificiranega članstva je merodajno ono, ki se je v smislu naše okrožnice br. 284 od 5. septembra 1930 in v smislu poziva v »Športnem listu« br. 29, izdano od JZSS, obnovilo do 1. okt. 1930 ali pa do tega termina na novo prijavilo podsavezu v verificiranje.
Dnevni red:
1.	Pozdrav in poročilo predsednika.
2.	Overovljenje pooblastil.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo tehničnega odbora: smučanje, sankanje in drsanje.
5.	Poročilo blagajnika.
6.	Poročilo nadzorstvenega odbora. Absolutorij odboru.
7.	Volitve:
a)	Predsednika;
b)	Ožjega upravnega odbora v smislp § 18 podsaveznih pravil;
c)	Širšega upravnega odbora v smislu § 18 podsaveznih pravil;
d)	Nadzorstvenega odbora v smislu § 26 podsaveznih pravil;
e)	Razsodišča v smislu § 27 podsaveznih pravil.
8.	Določitev službenega glasila.
9.	Prireditve v bodoči sezoni, predvsem podsavezna tekma in meddržavne tekme JZSS.
10.	Samostojni predlogi.
12. Slučajnosti.
. Vse člane opozarjamo, da nam morajo dostaviti samostojne predloge v smislu § 16 pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom pismeno.
I. občni zbor naj pokaže sadove našega dela. vsak začetek je težak, upamo, da nam bodočnost s podporo nas vseh doprinese večje uspehe in sadove. Pridite ter nam poročajte, kako je bilo, kako bi moralo biti in kaj si želite v bodoče. Mnogo dela nas čaka, razvoj in napredek našega okoliša odvisen je od nas samih, ki ljubimo ta kraj. Čim večji razmah in razvoj zimskega sporta nam bodi vsem pri srcu.
Pozdravljamo Vas sportski ter želimo svidenja!
Dr. Orožen, t. č. predsednik.
Bruno Parma, t. č. tajnik.
Smučarski klub Ljubljana sporoča svojemu članstvu, da se vrši II. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 8. oktobra t. 1. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Samostojni predlogi za občni zbor se morajo v smislu § 20 klubovih pravil sedem dni preje javiti odboru, sicer se obravnavajo le v slučaju, ako sklene to občni zbor. Predloge je poslati pravočasno na naslov tajnika II. g. Franjo Kopriva, Ljubljana, Aleksandrova 14. — Tajnik H.
Preden
si nabavite pisalni stroj, ■P oglejte si stroj
>Triumph<
Glavno zastopstvo L. ŽITNIK, Ljubljana, Kolodvorska c. 26 Telefon 34—23
Službene objave sekcije ZNS v Ljubljani.
Upr. odbor Sekcije je sklenil na seji dne 11. t. m., da proglasi za službeno glasilo Sekcije »Športni list«, v kdjellem bodo v bodoče objavljene vse šir^ .zadeve in širši sklepi ZNS in Sekcije'. V dnevnem časopisju bo objavljala Rekcija odslej le najnujnejše zadeve in delegiranje. Člane Sekcije pa tudi ^pb%sä-vežne sodnike poziva u. o. Sekcije, da točno zasledujejo objave v »Športnem listu« in da se naroče na list.
Na redni gl. skupščini Sekcije dne 5. t. m. je bil izvoljen naslednji upravni odbor: načelnik A. Schneller, tajnik in blagajnik St. Deržaj, odborniki: E. Betetto. M. Pevalek. V. Cimperman. Odbor za delegiranje sodnikov tvorijo isti člani Sekcije ter delegat LNP.
V Trbovliah se ustanovi novo poverjeništvo Sekcije ZNS. Za poverjenika je gl. skupščina določila ssi Marina.
Opozarjajo sc klubi, da' morajb za vsako javno tekmo prositi Sekcijo za delegiranje sodnika, sicer se izpostavijo kazni po § 52 kaz. prav. JNS. Klubi mariborskega M. O. naj naslovijo tozadevne dopise na poverjenika ‘g. E. Frankl-a. v Mariboru, Vetrinjska / ul. 5; klubi celjskega M. O. na poverjenika g. J. Wagner-ja v Celju, mestni magistrat; klubi trboveljskega M. O. pa na poverjenika g. L. Marina v Trbovljah, Retje 72. Vsi ostali klubi, ljubljanski in podeželski, naj se obračajo direk'tno na Sekcijo ZNS v Ljubljani, kavarna Evropa. Za prijateljske tekme podeželskih klubov bo Sekcija delegirala predvsem razpoložljive lokalne, ozir. najbližje sodnike.	;
Ker je LNP odklonil prijavo ■ Sekcije proti igralcem ASK Primorja, ki so objavili znane nekvalificirane in žaljive napade na sodnike in Sekcijo ter s tem odrekel Sekciji in sodnikom zaščito, ki jim gre po obstoječih pravilih in pravilnikih JNS, je Sekcija primorana poseči po samopomoči, da zaščiti osebni ugled in avtoriteto svojih članov. Proti igralcem ASK Primorja je uvedla Sekcija postopanje po zakonu
o tisku, JNS pa je naprošen, da pozove podsavez k izvrševanju njegovih dolžnosti. Sekcija obvešča končno svoje člane, da do nadalnjega ne bo delegirala lastnih sodnikov k tekmam v katerih igra ASK Primorje, temveč bo izposlovala za take tekme delegiranje sodnikov iz drugih sekcij. Upr. odbor Sekcije poziva vse sodnike, da ta sklep strogo izvajajo.
Obvezni plenarni sestanki sodnikov se bodo vršili odslej vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 20. uri in sicer za ljubljanske sodnike v kavarni »Evropa«. Za Celje, Maribor in Trbovlje bodo objavili kraj in čas plenarnih sestankov sek-cijski poverjeniki. Po sklepu gl. skupščine Sekcije z dne 5. t. m. ima vsak neopravičen izostanek od plenarnega sestanka za posledico globo Din 100. Opravičila bo Sekcija upoštevala le v res tehtnih primerih.
Vsi savezni in podsavezni sodniki se naprošajo, da takoj javijo Sekciji svoje natančne naslove.
Tajnik: Deržaj 1. r.
SAVEZ ŠPORTNIH SAVEZA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
pod Najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Začasni odbor Saveza Športnih Sa-vezov kraljevine Jugoslavije sklicuje po § 5 pravil
I. KONGRES ŠPORTNIH SAVEZOV
v Zagrebu 18. oktobra 1930.
Naslednji športni savezi imajo pravico, da pošljejo na kongres dva polno-močna delegata, od katerih ima eden pravico glasovanja:
L Koturaški savez v Zagrebu. 2. Ju-goslov. bazena savez v Zagrebu. 3. Ju-goslov. lahkoatletski savez v Zagrebu. 4. Jugoslov. mačevalački savez v Beogradu. 5. Jugoslov. nogometni savez v Beogradu. 6. Jugoslov. plivački savez v Beogradu. 7. Jugoslov. teškoatletski i šakački savez v Zagrebu. 8. Jugoslov. tennis savez v Zagrebu. 9. Jugoslov. veslački savez v Splitu .10. Jugoslov. zimsko-sportni savež v Ljubljani. 1L Savez motoklubova kraljevine Jugoslavije v Zagrebu.
--S—5—
PIVOVARNA
LJUBLJANA
Delniška družba
Brzojavi:
Pivovarna „Union*1 Ljubljana Telefon 2310, 2311
■ :c ..
Podružna pivovarna Maribor
Brzojavi:
Pivovarna „Union“ Maribor Telefon št. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah - Pekovski kvas (drože) — Čisto rafinirano žganje
Kongres je sklepčen, ako prisostvuje nadpolovična večina vseh članov in sklepa z navadno večino. V slučaju enakosti glasov, odloči glas predsednika.
Dnevni red kongresa:
L Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Cilj in naloge jugoslovanskega športa. 5. Referati poedinih komisij: zdravstvena kontrola športne telovadbe: sport in šola. sport in vojska, sport in sokolstvo, sport irt država, visoka šola za telesno vzgojo, zakon o telesni Vzgoji, zakon o igriščih in plavališčih. 6. Referati o organizaciji sporta v Jugoslaviji: Medsavezni odbor za X. olimpijado, Jugoslovanski olimpijski odbor, društvo nastavnikov za telovadbo, šole in tečaji za gimnastiko in telovadbo, tekmovanja in narodne igre. 7. Poročilo nadzornega odbora. 8. Absolutorij začasnemu odboru. 9. Volitev predsednika. treh podoredsednikov, dveh tajnikov, blagajnika in treh članov nadzornega odbora. 10. Predlogi poedinih spot-nih savezov. 11. Slučajnosti.
Predloge za kongres morajo poedi-ni savezi pismeno poslati začasnemu odboru najkasneje do 3. oktobra t. 1.« istočasno jih je treba poslati ostalim savezom.
Kongres se vrši v mestni posvetovalnici v Zagrebu ob 15. uri.
Začasni odbor Saveza Športnih Saveza Kraljevine Jugoslavije.
Predsednik: Dr. Stevan Hadži.
Tajnik: Hrvore Macanovič.
Kako vržemo kopje 73 metrov daleč?
Povsem enostavno, treba je narediti tako kot Matti Järvineti!
Svoj čas je pisal neki nemški časopis, da bo Järvinen v kopju dosegel kmalu 75 m in kakor vse kaže, bo to daljavo v resnici dosegel.
V Viborgu, kjer je Matti postavil nov rekord 72.93 m, je bil vsak njegov met tak, da bi -z njim na vsakem meetingu ali olimpijadi sigurno zasedel prvo mesto. Dosegel je po vrsti: 68.55, 71.10, 72.93, 70.25, 71.15 in 67.30, Edino prvi in zadnji met sta bila pod 70 m, vsi ostali preko 70, oz. 71 m, kar zadostno govori o sigurnosti Järvinena. Treba je samo vedeti, da je bil pred Järvine-nom edini, ki je vrgel kopje preko 70 m Šved Lundquist, ki je držal svetovni rekord s 71.04 m in je na olimpijadi leta 1928 zmagal s 66.60 m in postavil nov olimpijski rekord.
Eden najboljših metalcev kopja, znameniti Madjar Bela Szepes (drugi na olimpijadi v Amsterdamu), nam opisuje Järvinenov stil.
Matti začne, isto kot Lundquist, s presenetljivo počasnim zaletom, z lahkimi koraki kot kak stilni tek. Kakih 12 m (4 dolžine kopja) pred izvršenim metom, ima zaznamovano mesto, kjer' začne s pripravami za met. Korak postane daljši in hitrejši, vendar ne tako hiter, da ne bi mogel mirno izvršiti zadnjega prečnega koraka. Sedaj sledi idealni met. Hitrost zaleta se strne z zamahom in silo mišičevja roke. Järvinert prenese vso silo zamaha tako popolno na kopje, da ostane kakor pribit na mestu in obstoji žs en korak po metu. V tem tiči skrivnost, ki pa mora biti V gotovem pogledu prirojena.
Tipičen znak Järvinenovega stila je smer in lega kopja v momentu meta. Ne vrže kopje visoko v zrak, roka, ki drži kopje zamahne nizko ob glavi in spusti orodje. Met, čigar zamah je zelo dolž in je roka za hrbtom popolnoma iztegnjena, ima najdaljši mogoči lok; Z drugimi besedami — roka napravi popoln polkrog. Poleg njega, imata edino še Lundquist in Finec Pentillä tak sti (Penttilä je v treningu tudi že vrgel preko 70 m). Vsi drugi znamenitejši metalci vržejo kopje visoko preko glave.
RESTAVRACIJA
BM DVOR
DUNAJSKA C. 3*
Nudi pristna dalmatinska in štajersKd vin* ter izborno kuhinjo.
Svoji k svojim!
športniki-
i