GozdVestn 75 (2017) 10 445
V maju smo se v sklopu raziskovanja nege 
mladega gozda udeležili štiridnevne delavnice o 
situacijski negi ter gojenju visokogorskih gozdov v 
organizaciji dr. Petra Ammanna (Kanton Aargau) 
in prof. dr. Jean-Jacquesa Thormanna (Hochschule 
für Agrar-, Forst-, und Lebensmittelwissenschaf-
ten), vodilnih švicarskih strokovnjakov s tega 
področja. 
Najprej so nam v kantonu Aargau predstavili 
situacijsko nego, ki temeljni na načelu biološke 
racionalizacije. V Švici slednjo raziskujejo že 
od 90-tih let prejšnjega stoletja. Bistvo načela 
racionalizacije je, da nego sestojev izvajamo v 
pomenu pospeševanja tistega, kar do določene 
mere pospešuje že narava sama. Posledično je prvo 
Situacijska nega in gojenje visokogorskih gozdov
GDK 23+24+228.9(045)=163.6
Slika 1: Ciljno drevo češnje, pri starosti 17 let s prstnim 
premerom 22 cm (foto: D. Arnič)
vodilo pri izbiri dreves, ki jih pospešijo, vitalnost 
drevesa; drugo kakovost, ki jo opredeljujejo kot 
dolžino čistega debla (6–8 m), ter tretje razdalja 
med izbranci, pri čemer pospešujejo izbrance 
na končnih razdaljah. Čas prvega poseganja je 
odvisen od zmesi, svetloljubnosti in vzgojljivosti 
drevesne vrste; na primer: pri češnji v zmesi z 
drugimi plemenitimi listavci je potrebno dokaj 
zgodnje ukrepanje (slika 1), medtem ko je v bolj 
ali manj čistih sestojih bukve lahko prvo ukrepanje 
zamaknjeno tudi za več desetletij. Zelo pomembno 
je, da v prostorih med izbranci ne ukrepamo 
zaradi ohranjanja kolektivne stabilnosti. Poleg 
sestojev s številnimi izbranci češnje in oreha smo 
si ogledali tudi sestoje z javorovimi izbranci ter 
smrekove sestoje s primesjo duglazije in macesna. 
Še posebno zanimiv je bil ogled nenegovanih, 
spontano nastalih sestojev po orkanih Vivian in 
Lothar, za katere je značilna precejšnja diferenci-
acija nosilcev sestojne stabilnosti ter na splošno 
zanimiva zmes svetloljubnih vrst, zadovoljive 
kakovosti. Opazne so bile posamezne celice z 
zelo razvejenimi drevesi.
V drugem delu delavnice, smo si ogledali način 
dela gozdarskega obrata (Forstbetrieb Jura), ki 
gospodari na območju s pribl. 1000 ha gozdov, 
pri čemer v okviru gospodarjenja eno podjetje 
skrbi za vse ''faze'' gozdarstva; od sadnje, gojenja, 
odkazila pa vse do sečnje in prodaje lesa. Velika 
zanimivost obiskanega obrata je v tem, da že okoli 
30 let gospodarijo po načelih trajnega gozda (nem. 
Dauerwald), pri čemer se v gozdove vračajo vsakih 
6 let ter z jakostjo poseka pribl. 20 % lesne zaloge. 
Bistveno pri njihovem načinu gospodarjenja je 
tudi to, da sečnjo izvajajo izključno v zimskem 
času, nego pa v poletnem. V primeru pomanjkanja 
dela v poletnem času opravljajo tudi vrsto drugih 
dejavnosti kot npr. košenje trave, skrb za okolico 
ter arboristično dejavnost.
V tretjem delu delavnice smo si ogledali 
visokogorske smrekove gozdove (Saanen, kanton 
Bern), ki so po veliko-površinski ujmi nastali v 
kombinaciji naravnega in umetnega pomlajevanja. 
Pri tem so nekatere dele gozdov že preredčili, tisti 
v višjih legah, pa so že od nastanka prepuščeni 
Gozdarstvo v času in prostoru
GozdVestn 75 (2017) 10446
naravnemu razvoju. Na terenu so nam predstavili 
redčenje šopov in skupin, ki je v tovrstnih gozdovih 
zelo primerno. Pri tem šop dreves obravnavajo 
kot eno biološko skupino ter jo pospešujejo kot en 
osebek. To se, glede na švicarske izkušnje, odraža 
v bistveno večji odpornosti ter stabilnosti gozdov.
 Na delavnici, smo podrobneje spoznali načela 
nekoliko drugačnega gospodarjenja, ki v Sloveniji 
še niso uveljavljena, čeprav jih tudi pri nas že dlje 
časa preizkušamo. Izpopolnjevanje nege zahteva 
dolgoročno spremljanje poskusov z različnimi 
obravnavami. Vendar je poleg tega zelo pomembno , 
da si lahko takšne poskuse ogledamo v tujini, 
naše izsledke izmenjamo s tujimi strokovnjaki 
in s tem pridobimo kakšno dodatno izkušnjo. 
Posledično po delavnici na predstavljene načine 
nege gledamo z drugačne strani, kot pa če bi si jih 
morali predstavljati sami. Iskreno se zahvaljujem 
obema organizatorjema delavnice in Pahernikovi 
ustanovi, ki mi je z subvencioniranjem omogočila 
udeležbo na delavnici v Švici. 
Domen ARNIČ, dipl. inž. gozdarstva (VS)
Slika 3: Šop smrek v visokogorskem smrekovem gozdu 
(foto: D. Arnič)
Slika 2: Trajni gozd bukve, jelke in smreke, v katerega vnašajo graden v manjših skupinicah zaradi prilagajanja 
na toplejše podnebje (foto: D. Arnič)
Gozdarstvo v času in prostoru