METEOROLOGIJA 
METEOROLOGY 
PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2019 
Climate in February 2019 
Tanja Cegnar 
 najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a 
podnebno in koledarsko februar še spada med zimske mesece. V državnem povprečju je bil 
februar 2019 3,1 °C toplejši od povprečja obdobja 1981−2010, padlo je 129 % toliko padavin 
kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 144 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010.  
 
 
 
 
 
 
Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2019 od povprečja obdobja 1981−2010 
Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981−2010, February 2019 
Povprečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja, največji presežek je bil v 
visokogorju, ponekod je presegel 4 °C, na veliki večini ozemlja je bil odklon od 2 do 4 °C. Območje z 
V

Agencija Republike Slovenije za okolje 
4 
odklonom med 3 in 4 °C je bilo večje od tistega z odklonom med 2 in 3 °C. Neobičajno toplo je bilo v 
obdobju od 26. do 28. februarja, takrat je bila ponekod tudi zelo nizka relativna vlažnost zraka in velik 
dnevni hod temperature. 
Razlika v količini padavin v gorskem svetu na zahodu države v primerjavi s padavinami na vzhodu 
Slovenije je bila velika. Največ padavin je padlo na območju od severozahoda Slovenije čez Julijce, 
Trnovsko planoto prek Javornikov nad Snežnik, a tudi v osrednjem delu Karavank. Na tem območju so 
padavine presegle 150 mm, na Vojskem je padlo kar 411 mm, v Bovcu 366 mm, v Breginju 336 mm, 
na Krnu 332 mm. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini, večjem delu Štajerske, na Koroškem 
in v Prekmurju. Na severovzhodu je marsikje le padlo le od 10 do 20 mm. 
Padavine se presegle dolgoletno povprečje v zahodni polovici Slovenije in v Kamniško-Savinjskih 
Alpah. Na posameznih postajah je padlo tudi trikrat več padavin kot običajno. V Logarski Dolini je 
padlo 361 % toliko padavin kot običajno, na Zg. Jezerskem 349 %, v Bovcu 345 %, v Jelendolu 329 %, 
na Vojskem 325 %, v Breginju 321 %, na Bledu 317 %, v Soči 310 % in na Krnu 304 %. Večina 
vzhodne polovice Slovenije je bila slabše namočena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli 
krajini, Mariboru in krajih severno od njega ter na severu Prekmurja, kjer je padlo le od 20 do 60 % 
dolgoletnega povprečja. Februar je zaznamovalo močno deževje v začetku meseca, ki je marsikje po 
Sloveniji povzročilo težave ali gmotno škodo, ponekod na severu je težave povzročil tudi močan veter. 
V Julijskih Alpah in še nekaterih drugih krajih je v tej padavinski epizodi padlo več kot 200 mm padavin, 
na številnih območjih vzhodne Slovenije pa manj kot 20 mm. 
Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, najopazneje je bilo dolgoletno povprečje 
preseženo na Krasu in v osrednjem delu države, kjer je trajanje sončnega vremena preseglo dolgoletno 
povprečje vsaj za polovico. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu države in v 
visokogorju. 
Na Kredarici so 11. februarja namerili 200 cm snega, v noči na 1. februar pa je snežilo tudi ponekod po 
nižinah, a se snežna odeja po nižinah ni obdržala. 
Februarja 2019 so v nižini močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi. Razen na Primorskem sta bili 
opazni dve kratkotrajni ohladitvi. Prva se je začela 5. in končala 8. februarja, druga je bila 23. in 24. feb-
ruarja. Po nižinah Primorske je bila prva omenjena ohladitev manj izrazita, povprečna dnevna 
temperatura je bila nekoliko nižja od običajne tudi 13. in 14. februarja. V gorah je bilo dni s povprečno 
dnevno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem sedem, najbolj izrazito je povprečna dnevna 
temperatura presegla dolgoletno povprečje v začetku druge polovice meseca, ko je bilo kar tri dni 
zapored več kot 10 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. 
 
Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja februarska temperatura zraka v Ljubljani 
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February 
-15
-10
-5
0
5
10
15
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
5 
 
Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja februarska temperatura zraka na Kredarici 
Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in February 
V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 4,9 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. 
K velikemu presežku nad dolgoletnemu povprečju so najbolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. 
Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 
(5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C 
je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. 
Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila −0,5 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem; 
najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. 
Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 11,4 °C, kar je 5,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; 
popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, naj-
hladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana 
Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spre-
membe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 
Februar 2019 je bil tudi v visokogorju precej toplejši kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna tem-
peratura zraka −4,3 °C, kar je 3,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar 
zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura −13,1 °C. 
Najmanj mrzlo je bilo februarja leta 1998, ko je bilo mesečno povprečje −2,5 °C. 
 
Slika 4. Število hladnih dni v februarju 
Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below 0 ° C in February 
Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici in v Ratečah je bilo 
27 takih dni, na Obali le 3, v Biljah 15, drugod po nižinah pa večinoma od 20 do 24. V Ljubljani je 
toplotni otok mesta prispeval k manjšemu številu hladnih dni, bilo jih je 16. Najmanj hladnih dni je bilo 
v prestolnici februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 in 2016 pa jih je bilo 5. Največ jih je bilo 
leta 1956, ko so bili v prestopnem letu hladni vsi februarski dnevi. 
-22
-18
-14
-10
-6
-2
2
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Kredarica
0
5
10
15
20
25
30
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. hladnih dni
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
6 
 
Slika 5. Število ledenih dni v februarju 
Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 ° C in February 
Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani tokrat ledenih dni ni bilo. Od 
sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa 
februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo skupaj s tokratnim 27 februarjev brez ledenih dni. 
 
 
 
Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v februarju 
Figure 6. Absolute minimum air temperature in February 
Februarja 2019 se je temperatura na večini merilnih postaj spustila najnižje 6. oz. 7. februarja ali pa 
23. oz. 24. februarja. Bili sta tudi izjemi, na postaji Portorož je bilo najhladneje 13. februarja, v Postojni 
pa 18. februarja. 
0
4
8
12
16
20
24
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. ledenih dni
Ljubljana
-24
-20
-16
-12
-8
-4
0
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Ljubljana
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Murska Sobota
-30
-26
-22
-18
-14
-10
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
7 
 
 
 
Slika 7. Najvišja izmerjena temperatura v februarju 
Figure 7. Absolute maximum air temperature in February  
 
Slika 8. Navadni mali zvonček 
(Galanthus nivalis) v okolici 
Grosupljega, 17. februar 2019 
(foto: Iztok Sinjur) 
Figure 8. Galanthus nivalis in 
surrounding of Grosuplje, 17 
February 2019 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
Posebno nizko se tokrat temperatura ni spustila, po nižinah v notranjosti države je bila najnižja izmerjena 
temperatura med −4 in −10 °C, v Ratečah se je ohladilo na −10,7 °C, na Kredarici pa na −14,7 °C. V 
4
8
12
16
20
24
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Ljubljana
4
8
12
16
20
24
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Murska Sobota
-5
-2
1
4
7
10
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
8 
Ljubljani je bila najnižja temperatura −4,8 °C. V prestolnici je bilo najmanj mrzlo februarja leta 2016, 
ko se je temperatura spustila le na −1,5 °C, najnižja februarska temperatura pa je bila izmerjena leta 
1956, bilo je −23,3 °C. 
Temperatura je občutno presegla dolgoletno povprečje v obdobju od 26. do 28. februarja. Ponekod je to 
obdobje izstopalo tudi z zelo nizko relativno vlažnostjo zraka in velikim dnevnim hodom temperature. 
Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je bila velika zlasti 28. februarja, ko je ponekod na 
vzhodu Slovenije presegla 25 °C, kar je blizu rekordni vrednosti zadnjih desetletij. Podrobnejša analiza 
nadpovprečno toplega obdobja je objavljena na spletnem naslovu 
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events
/visoka-temperatura_26–28feb2019.pdf 
Na Kredarici je bilo najtopleje 18. februarja, izmerili so 8,5 °C. Že dan prej so najvišjo temperaturo 
izmerili v Postojni, ogrelo se je na 19,2 °C. Na zahodu države je bilo najtopleje predzadnji dan meseca, 
drugod pa zadnji dan februarja. 
V Ljubljani je bila najvišja temperatura 19,0 °C, kar je občutno nad dolgoletnim povprečjem. V 
preteklosti so v prestolnici februarja že dvakrat izmerili višjo temperaturo, februarja 2012 se je ogrelo 
na rekordnih 21,6 °C, februarja 1998 na 19,7 °C, februarja 1960 pa je bilo enako toplo kot tokrat. 
 
Slika 9. Lečasti oblaki 
nad grebenom Ko-
šute, 14. februar 2019 
(foto: Iztok Sinjur) 
Figure 9. Mount Ko-
šuta, 14 February 
2019 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
Povprečna temperatura februarja 2019 je bila povsod v Sloveniji višja od dolgoletnega povprečja, 
največji presežek je bil v visokogorju, na Krnu je bilo 4,3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju, 
merilna postaja Topol pri Medvodah pa je poročala o presežku 4,1 °C. Na veliki večini ozemlja je bilo 
2 do 4 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Prevladovali so odkloni med 3 in 4 °C. Območje z 
odklonom med 2 in 3 °C je bilo manjše, za toliko so dolgoletno povprečje presegli na skrajnem 
severovzhodu Slovenije, v Celju, v južnem delu Slovenije od Obale pa vse do Krško-Brežiškega polja, 
na Goriškem, v Ratečah in še na nekaterih manjših območjih. 
Na naslednji sliki je za osem krajev podan dnevni potek najvišje dnevne, povprečne dnevne in najnižje 
dnevne temperature. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
9 
  
 
 
 
 
  
Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, februar 2019 
Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), February 2019 
  
-6
-2
2
6
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Bilje
-15
-10
-5
0
5
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Kredarica
-6
-2
2
6
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Ljubljana
-10
-6
-2
2
6
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Novo mesto
-10
-6
-2
2
6
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Celje
-10
-6
-2
2
6
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Let. Maribor
-10
-5
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Murska Sobota
-2
2
6
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
T emperatura (°C)
Portorož

Agencija Republike Slovenije za okolje 
10 
 
 
 
 
 
Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v februarju 
Figure 11. Mean air temperature in February 
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Ljubljana
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Murska Sobota
-4
-2
0
2
4
6
8
10
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Portorož
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Celje
-18
-16
-14
-12
-10
-8
-6
-4
-2
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
11 
 
Slika 12. Odklon povpreč-
ne februarske temperatu-
re zraka od povprečja 
1981–2010 v državnem 
povprečju 
Figure 12. Mean air tem-
perature anomaly in Feb-
ruary in Slovenia 
 
Na vseh prikazanih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povprečnih 
februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 
1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa 2014. Za razliko od 
februarja 2018, ki je bil opazno hladnejši kot nekaj zadnjih let, zadnjič je bila povprečna februarska 
temperatura nekoliko nižja leta 2012, je povprečna februarska temperatura tokrat občutno presegla 
dolgoletno povprečje.  
Slika 13. Odklon povpreč-
ne temperature zraka 
februarja 2019 od pov-
prečja 1981–2010 
Figure 13. Mean air tem-
perature anomaly, Febru-
ary 2019 
Februarske padavine so prikazane na sliki 14. Razlika v količini padavin v gorskem svetu na zahodu 
države v primerjavi s padavinami na vzhodu Slovenije je bila velika. Največ padavin je padlo na 
območju od severozahoda Slovenije čez Julijce, Trnovsko planoto prek Javornikov nad Snežnik, a tudi 
v osrednjem delu Karavank. Na tem območju so padavine presegle 150 mm. Na Vojskem so namerili 
411 mm, v Bovcu 366 mm, v Breginju 336 mm, na Krnu 332 mm. Najskromnejše so bile padavine v 
Beli krajini, večjem delu Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju. Na severovzhodu je marsikje padlo le 
od 10 do 20 mm. V Podgorju je padlo le 11 mm, v Šentilju v Sl. Goricah 14 mm, Mariboru 15 mm, 
Kančevcih 16 mm, Martinju 17 mm, Cankovi 18 mm in na Poličkem Vrhu 19 mm.  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
12 
 
Slika 14. Porazdelitev pada-
vin februarja 2019 
Figure 14. Precipitation, Fe-
bruary 2019 
Padavine se presegle dolgoletno povprečje v zahodni polovici Slovenije in v Kamniško-Savinjskih 
Alpah. Na posameznih postajah je padlo tudi po trikrat več padavin kot običajno. V Logarski Dolini je 
padlo 361 % toliko padavin kot običajno, na Zg. Jezerskem 349 %, v Bovcu 345 %, v Jelendolu 329 %, 
na Vojskem 325 %, v Breginju 321 %, na Bledu 317 %, v Soči 310 % in na Krnu 304 %. Večina 
vzhodne polovice Slovenije je bila slabše namočena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli 
krajini, Mariboru in severno od Maribora, kjer je padlo le od 20 do 50 % dolgoletnega povprečja. Od 30 
do 40 % dolgoletnega povprečja so padavine dosegle v Podgorju, Črnomlju, Mariboru, Šentilju in na 
Sinjem Vrhu. 
Padavinskih dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo malo, večinoma od 2 do 6.  
Slika 15. Višina padavin 
februarja 2019 v primer-
javi s povprečjem obdob-
ja 1981–2010 
Figure 15. Precipitation 
amount in February 2019 
compared with 1981–
2010 normals 
 
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali 
podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso prikazane v preglednici 2, a so na območju običajnih obilnih 
ali skromnih padavin. Ker so dolgoletna povprečja izračunana na podatkih klasičnih meritev padavin, 
smo prvenstveno upoštevali podatke klasičnih meritev padavin. Med izmerki s klasičnimi instrumenti 
in izmerki samodejnih merilnih postaj prihaja do manjših razlik, zato se lahko tudi podatki iz različnih 
virov podatkov med seboj nekoliko razlikujejo. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
13 
Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, februar 2019 
Table 1. Monthly meteorological data, February 2019 
Postaja Padavine in pojavi 
 RR RP SD SSX SS 
Brnik 109 166 4 2 1 
Zgornje Jezersko 252 349 4 22 7 
Trenta 251 292 4 28 25 
Soča 299 310 5 23 24 
Kobarid 182 163 5 1 1 
Kneške Ravne 269 230 5 3 1 
Nova vas 92 103 5 16 3 
Sevno 53 83    
Logarska Dolina 237 361    
Lendava 44 121 4 0 0 
Martinje 17 56 3 0 0 
LEGENDA: LEGEND: 
RR − višina padavin (mm)  RR − precipitation (mm) 
RP − višina padavin v % od povprečja  RP − precipitation compared to the normals 
SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas)  SS − number of days with snow cover 
SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm)  SSX − maximum snow cover 
SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm   SD − number of days with precipitation 
V Ljubljani je padlo 98 mm, kar je 139 % dolgoletnega povprečja, a so bile padavine v preteklosti že 
večkrat obilnejše. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 
(208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, nato pa februarji v letih 1969 (198 mm), 
2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. Odkar potekajo 
meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm 
je padlo v februarjih 1959 in 1993. 
Izmerki padavin s samodejnimi merilnimi postajami in klasičnimi meritvami se lahko nekoliko 
razlikujejo, zato lahko prihaja pri črpanju podatkov iz različnih baz podatkov do manjših razlik.  
Slika 16. Odklon držav-
nega povprečja februar-
skih padavin od pov-
prečja obdobja 1981–
2010 
Figure 16. Precipitation 
in February compared 
with the 1981–2010 
average in Slovenia 
 
Februar v dolgoletnem povprečju spada med manj namočene mesece, tokrat pa ga je zaznamovalo 
močno deževje v začetku meseca, ki je marsikje po Sloveniji povzročilo težave ali gmotno škodo, 
ponekod na severu je težave povzročil tudi močan veter. V Julijskih Alpah in še nekaterih drugih krajih 
je v tej epizodi padlo več kot 200 mm padavin. V preostalem delu zahodne polovice Slovenije je bilo 
padavin nad 50 mm, na številnih območjih vzhodne Slovenije pa manj kot 20 mm. Tako obilne padavine 
v zahodni polovici Sloveniji so za februar neobičajne. Ponekod je v treh dneh padla dvojna ali celo 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
14 
trojna običajna februarska količina padavin. Tudi časovni potek padavin je bil med posameznimi 
območji zelo različen. V Alpah je bila glavnina padavin od 1. februarja čez dan do 2. februarja dopoldne. 
Marsikje je večurna višina padavin dosegla nekajletno povratno dobo. Več o tem dogodku lahko 
preberete v poročilu na spletnem naslovu 
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events
/obilne-padavine-veter_1–3feb2019.pdf 
 
Slika 17. Mesečna višina padavin v mm februarja 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 
Figure 17. Monthly precipitation amount in February 2019 and the 1981–2010 normals 
Na sliki 19 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim 
povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, kar tokratni februar bistveno 
razlikuje od februarja 2018, ko je sončnega vremena povsod opazno primanjkovalo. Najopazneje je bilo 
dolgoletno povprečje preseženo na Krasu in v osrednjem delu države, kjer je trajanje sončnega vremena 
preseglo dolgoletno povprečje vsaj za polovico. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu 
države in v visokogorju. 
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450
Krvavec
Zg. Jezersko
Kredarica
Rateče
Trenta
Soča
Breginj
Kobarid
Krn
Vojsko
Vedrijan
Bilje
Godnje
Portorož
Postojna
Nova vas
Babno Polje
Kočevje
Ljubljana
Sevno
Bizeljsko
Novo mesto
Črnomelj
Celje
Logarska Dol.
Maribor
Slovenj Gradec
Ptuj
Lendava
Murska Sobota
Povprečje 1981−2010
Februarja 2019

Agencija Republike Slovenije za okolje 
15 
 
 
 
 
 
Slika 18. Februarske padavine 
Figure 18. Precipitation in February  
0
50
100
150
200
250
300
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Padavine (mm)
Ljubljana
0
30
60
90
120
150
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Padavine (mm)
Murska Sobota
0
40
80
120
160
200
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Padavine (mm)
Celje
0
40
80
120
160
200
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Padavine (mm)
Portorož
0
50
100
150
200
250
300
350
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Padavine (mm)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
16 
Slika 19. Trajanje sončnega ob-
sevanja februarja 2019 v pri-
merjavi s povprečjem obdobja 
1981–2010 
Figure 19. Bright sunshine durati-
on in February 2019 compared to 
1981–2010 normals 
 
 
Sonce je v Ljubljani sijalo 160 ur, kar je 48 % nad dolgoletnim povprečjem in druga največja vrednost 
od začetka meritev. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega 
vremena februarja leta 1998 (176 ur), na drugo mesto se uvršča tokratni februar, tretji je februar 2000 
(149 ur), sledita februarja 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s 
po 23 urami sončnega obsevanja, 26 ur sončnega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo 
leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. 
Februarja 2014 je bilo 46 ur sončnega vremena, februarja 2018 47 ur, v februarju 2016 pa je sonce sijalo 
48 ur.  
 
Slika 20. Odklon dr-
žavnega povprečja 
februarske osonče-
nosti od povprečja ob-
dobja 1981–2010 
Figure 20. Sunshine 
duration in February 
compared with the 
1981–2010 average in 
Slovenia 
 
Na Obali in v Postojni je sonce sijalo 186 ur, v Biljah 193 ur in Vedrijanu 190 ur. Med kraje z najmanj 
sončnega vremena so se uvrstili Rateče s 150 urami, Šmarata s 146 urami in Kredarica s 145 urami. 
Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Tokrat je bilo v večini krajev več jasnih kot 
oblačnih dni. V Ljubljani je bilo 7 jasnih dni (slika 22), od sredine minulega stoletja je bilo največ takih 
dni februarja 2008, bilo jih je 10, od sredine minulega stoletja je 13 februarjev minilo brez jasnih dni. 
Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, februarja so dokaj pogosti. V nadpovprečno 
sončnem februarju 2019 je bilo takih dni večinoma manj kot običajno. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih 
dni, februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve 
so zabeležili februarja 1998. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
17 
 
 
 
 
 
Slika 21. Število ur sončnega obsevanja v februarju 
Figure 21. Bright sunshine duration in hours in February 
0
40
80
120
160
200
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Sončno obsevanje (ura)
Murska Sobota
0
40
80
120
160
200
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Sončno obsevanje (ura)
Ljubljana
0
50
100
150
200
250
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Sončno obsevanje (ura)
Portorož
0
40
80
120
160
200
1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018
Sončno obsevanje (ura)
Novo mesto
0
40
80
120
160
200
1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016
Sončno obsevanje (ura)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
18 
 
Slika 22. Število jasnih dni v februarju 
Figure 22. Number of clear days in February 
 
Slika 23. Število oblačnih dni v februarju 
Figure 23. Number of cloudy days in February 
Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 3,7 desetin neba. 
Med najbolj oblačna območja pa so spadale kotline, kjer se je povprečna oblačnost približala 5 
desetinam.  
 
Slika 24. Visoke vode v 
Grosupeljski kotlini, 3. feb-
ruar 2019 (foto: Iztok Sin-
jur) 
Figure 24. High water level 
in Grosupeljska kotlina, 3 
February 2019 (Photo: Iz-
tok Sinjur) 
 
0
2
4
6
8
10
12
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. jasnih dni
Ljubljana
0
5
10
15
20
25
30
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. oblačnih dni
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
19 
  
  
  
 
 
Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2019 (Opomba: 24-urno 
višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) 
Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 
2019 
0
3
6
9
12
0
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Kredarica
0
2
4
6
8
10
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Ljubljana
0
2
4
6
8
10
12
0
4
8
12
16
20
24
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Novo mesto
0
2
4
6
8
10
0
4
8
12
16
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Celje
0
2
4
6
8
10
0
4
8
12
16
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Let. Maribor
0
2
4
6
8
10
12
0
2
4
6
8
10
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Murska Sobota
0
2
4
6
8
10
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Bilje
0
3
6
9
12
0
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Portorož

Agencija Republike Slovenije za okolje 
20 
Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2019 
Table 2. Monthly meteorological data, February 2019 
Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP 
Lesce 506 3,7 3,8 10,6 −2,1 19,2 26 −6,5 6  0       164 259         
Kredarica 2513 −4,3 3,8 −1,1 −7,5 8,5 18 −14,5 23 27 0 680 145 107 4,5 4 8 178 212 5 0 8 28 200 11 749,8 2,5 
Rateče–Planica 864 0,2 2,4 8,4 −5,2 16,6 27 −10,7 7 27 0  150 114    152 265 4 0 0 28 46    
Bilje 55 5,8 2,2 13,9 0,2 21,1 27 −4,5 7 15 0  193 141    110 166 4 0 2 0 0    
Letališče Portorož 2 6,7 2,1 13,0 2,4 18,9 27 −1,8 13 3 0 373 186 140 3,7 5 11 67 125 5 1 3 0 0  1022,3 7,0 
Postojna 533 4,2 3,4 11,2 −1,9 19,2 17 −6,5 18 22 0 442 186 161 4,1 5 10 163 200 5 1 1 1 1 1   
Kočevje 467 2,2 2,3 10,9 −3,1 21,0 28 −9,0 24 24 0     7 8 83 99 6   2 13    
Ljubljana 299 4,9 2,9 11,4 −0,5 19,0 28 −4,8 7 16 0 423 160 148 4,7 6 7 98 139 5 0 4 1 2 1 987,8 5,8 
Bizeljsko 175 4,3 2,8 11,6 −2,2 21,6 28 −7,3 7 20 0 431   4,5 7 6 48 90 3 1 5 1 1 11  5,7 
Novo mesto 220 4,3 2,6 11,7 −1,4 21,2 28 −7,6 24 21 0  158 149    38 64 4   2 1    
Črnomelj 157 4,0 2,5 11,9 −2,2 21,7 28 −8,5 24 20 0 449   4,2 8 13 25 32 5 0 3 0 0    
Celje 242 3,3 2,4 11,7 −1,9 21,4 28 −9,2 24 24 0  157 140    39 78 2   0 0    
Letališče Maribor 264 3,8 2,9 11,1 −1,8 21,4 28 −7,7 7 21 0  162 144  5 5 25 69 3 0 1 0 0    
Slovenj Gradec 444 2,6 3,2 10,5 −3,3 19,8 28 −9,3 24 22 0  160 136    38 88 4 0 0 2 4    
Murska Sobota 187 3,7 2,9 11,2 −1,8 22,2 28 −8,1 24 23 0  154 139  7 8 23 67 3   0 0    
  
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) 
TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) 
DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm)   
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 ° C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 ° C (TSi ≤ 12 ° C). 

=
− ° =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 če je C
i
TS ° ≤ 12 
 
  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
21 
Ljubljana Murska Sobota Kredarica 
   
Novo mesto Portorož – letališče Bilje 
   
 hitrost m/s                  Slika 26. Vetrne rože, februar 2019    Figure 26. Wind roses, February 2019 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
22 
Med močnim južnim vetrom od 1. do 3. februarja so na večini meteoroloških postaj v Sloveniji izmerili 
veter, katerega največji sunki so dosegali jakost močnega vetra (hitrost 10,8 m/s ali več), viharne sunke 
je veter dosegal v višinah, po nižinah pa v delih Primorske. Sunki vetra so v tem času dosegli ali presegli 
viharno jakost 8 boforjev ali 17,1 m/s na vseh višinskih meteoroloških postajah in na meteoroloških 
postajah na Primorskem. V višinah so največje sunke vetra izmerili na Kredarici (32,8 m/s), Ratitovcu 
(31,3 m/s), Uršlji gori (30,7 m/s), Slavniku (29,7 m/s), Krvavcu (28,1 m/s), Rogli (21,5 m/s) in Zgornji 
Kapli (21,2 m/s). Na Primorskem je bil največji izmerjeni sunek vetra v tem obdobju v Bovcu 
(25,0 m/s), na Nanosu (22,0 m/s) in Letališču Portorož (20,3 m/s). Drugod največji izmerjeni sunki vetra 
niso presegali hitrosti 20 m/s. Najmočnejši sunek vetra v meteorološki mreži ARSO v tem obdobju je 
bil izmerjen na Kredarici, v nižinah pa v Bovcu. Več o tem dogodku lahko preberete v poročilu na 
spletnem naslovu 
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events
/obilne-padavine-veter_1–3feb2019.pdf 
Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi 
polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških 
postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje 
do postaje močno razlikuje.  
 
Slika 27. Meteorološka postaja ARSO na 
Nanosu, 27. februar 2019 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 27. Meteorological station on 
Nanos, 27 February 2018 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
Prva tretjina februarja je bila nadpovprečno topla. Večina odklonov je bila od 1 do 3 °C, nekoliko večji 
odklon je bil v Biljah in Postojni. Padavine so bile v večini krajev obilne, ponekod so večkratno presegle 
dolgoletno povprečje, v Ratečah in Lescah je padlo kar sedemkrat toliko padavin kot v dolgoletnem 
povprečju. Sončnega vremena je bilo več kot običajno le na Obali, Postojnskem in Goriškem. Drugod 
so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem trajanja sončnega vremena, na Brniku je sonce sijalo le 
tri petine toliko časa kot običajno. 
Osrednja tretjina februarja je bila toplejša kot običajno. Najmanjši je bil odklon na Obali, kjer je bilo le 
0,7 °C topleje kot običajno, tudi v Biljah je bil presežek z 1,3 °C skromen v primerjavi z ostalimi kraji. 
Večina odklonov je bila med 2 in 4 °C. Padavine so bile porazdeljeno zelo neenakomerno. Sončnega 
vremena je bilo nadpovprečno veliko, na Obali in v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za dve 
petini, v Mariboru in na Brniku pa je sonce sijalo dvakrat toliko časa kot običajno. 
Zadnja tretjina februarja je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, ponekod na severu Gorenjske je 
odklon dosegel ali celo presegel 4 °C, na Primorskem pa je bil odklon med 1 in 2 °C. Padavin v zadnji 
tretjini februarja praktično ni bilo. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno, v Postojni ga je 
bilo dvakrat toliko kot običajno, na severovzhodu pa so dolgoletno povprečje presegli za polovico. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
23 
Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih spremenljivk od povprečja 1981–2010, 
februar 2019 
Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, 
February 2019 
Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje 
 I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M 
Portorož 2,9 0,7 1,4 2,1    125 128 139 156 140 
Bilje 3,3 1,3 1,9 2,2 426 70 0 166 110 149 183 141 
Postojna 3,3 3,5 3,7 3,4 514 58 0 200 119 170 202 161 
Kočevje 2,3 1,9 2,1 2,3 200 90 0 99     
Rateče 0,9 2,6 4,0 2,4 735 97 0 265 69 140 135 114 
Lesce 2,5 4,3 4,9 3,8 721 138 0 259     
Slovenj Gradec 2,9 2,9 3,7 3,2 318 0 1 88 82 185 143 136 
Brnik 1,8 2,6 3,4 2,8 416 94 0 166 59 204 168 158 
Ljubljana 1,8 3,6 3,9 2,9 341 74 0 139 76 187 193 148 
Novo mesto 2,2 3,1 2,8 2,6 128 65 0 64 67 198 167 149 
Črnomelj 1,9 2,5 2,5 2,5 68 30 0 32     
Bizeljsko 2,3 2,8 3,6 2,8 138 134 4 90     
Celje 1,9 2,8 2,7 2,4 127 110 1 78 74 199 159 140 
Letališče Maribor 2,3 3,5 3,2 2,9 88 117 2 69 88 200 145 144 
Murska Sobota 2,4 3,3 3,0 2,9 107 98 5 67 77 182 159 139 
LEGENDA:         
Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) 
Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) 
Sončno obsevanje − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) 
I., II., III., M − tretjine in mesec 
LEGEND:         
Temperature − mean temperature anomaly (° C) 
Precipitation − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) 
Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) 
I., II., III., M − thirds and month 
Na Kredarici februarja sneg prekriva tla vse dni. Tokrat so na Kredarici 11. februarja namerili 200 cm 
snega, kar je veliko manj kot leto poprej, ko je bila izmerjena četrta največja februarska debelina snežne 
odeje. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), med bolj 
zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), sledi mu februar 2018 (460 cm), nato pa februarji 1978 
(440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 
(80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). 
 
Slika 28. Vršni deli Spod-
njih bohinjskih gora so 
bili izdatno zasneženi, 
15. februar 2019 (foto: 
Iztok Sinjur) 
Figure 28. Thick snow 
cover on the top of the 
Bohinj mountains, 15 Fe-
bruary 2019 (Photo: 
Iztok Sinjur) 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
24 
 
 
 
 
 
Slika 29. Največja višina snežne odeje v februarju 
Figure 29. Maximum snow cover depth in February 
0
20
40
60
80
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Največja višina snega (cm) 
Murska Sobota
0
30
60
90
120
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Največja višina snega (cm) 
Novo mesto
0
30
60
90
120
150
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Največja višina snega (cm) 
Ljubljana
0
50
100
150
200
250
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Največja višina snega (cm) 
Rateče
0
100
200
300
400
500
600
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Največja višina snega (cm) 
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
25 
V noči na 1. februar je snežilo tudi ponekod po nižinah, čez dan se je meja sneženja hitro dvigala, 
popoldne je dosegla 1500 m in v noči na 2. februar ponekod celo 2000 metrov nadmorske višine. V noči 
na 3. februar je ponovno snežilo v večini alpskih dolin. Snežna odeja je ves februar v gorah ostala 
skromna in pod dolgoletnim povprečjem. Po nižinah je februar po večini minil brez snežne odeje, le prvi 
dan meseca je sneg marsikje pobelil tla, a ob otoplitvi takoj skopnel. Tako so v Ljubljani 1. februarja 
izmerili 2 cm debelo snežno odejo, ki pa je že naslednji dan ni bilo več. V Ljubljani je bila snežna odeja 
v preteklosti najdebelejša februarja 1952, ko je dosegla rekordnih 146 cm. 
 
 
 
Slika 30. Februarsko število dni s snežno odejo 
Figure 30. Number of days with snow cover in February 
Samodejne merilne postaje določajo višino snežne odeje drugače, kot so jo opazovalci po navodilih 
Svetovne meteorološke organizacije, zato se na nekaterih merilnih mestih pojavljajo težave z 
določanjem višine snežne odeje, podatka o novozapadlem snegu pa na samodejnih postajah nimamo 
več. 
Februarja so dnevi z nevihto zelo redki, na nekaterih postajah so poročali o enem takem dnevu. 
Na Kredarici so zabeležili 8 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki, drugod po državi so opazovalci 
zabeležili do največ 5 dni s pojavom megle.  
0
5
10
15
20
25
30
35
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. dni s snežno odejo
Novo mesto
0
5
10
15
20
25
30
35
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. dni s snežno odejo
Ljubljana
0
5
10
15
20
25
30
35
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. dni s snežno odejo
Murska Sobota

Agencija Republike Slovenije za okolje 
26 
  
  
Slika 31. Dnevna višina snežne odeje februarja 2019 na Kredarici, Vojskem, Voglu in v Ratečah 
Figure 31. Daily snow cover depth, February 2019 
 
Slika 32. Februarsko število dni z meglo 
Figure 32. Number of foggy days in February 
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 
opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in 
spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva 
k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 4 dni z meglo, kar je toliko 
kot februarja 2012 in manj od dolgoletnega povprečja. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 
2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. 
Na sliki 33 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je 
nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Mesec se je začel z nizkim zračnim tlakom, že 
2. februarja je bilo doseženo najnižje dnevno povprečje, in sicer 964,0 mb. Sledilo je hitro dviganje in 
0
30
60
90
120
150
180
210
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Višina snežne odeje c(m)
Kredarica
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Višina snežne odeje c(m)
Rateče
0
10
20
30
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Višina snežne odeje c(m)
Vojsko
0
30
60
90
120
150
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Višina snežne odeje c(m)
Vogel
0
5
10
15
20
25
30
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019
Št. dni z meglo
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
27 
med 4. in 6. februarjem je bilo dnevno povprečje med 991 in 992 mb. Po krajšem upadu je se je zračni 
tlak kmalu spet dvignil, 13. februarja je znašal 999,4 mb. Najvišja vrednost meseca je bila dosežena 
24. februarja s 1001,8 mb.  
  
Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2019 
Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2019 
Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Že 
drugega dne je bila izmerjena najvišja vrednost v februarju 2019. Delni tlak vodne pare je dosegel 
9,2 mb. Drugi porast vsebnosti vodne pare v zraku je bil 10. februarja, dnevno povprečje je doseglo 
7,7 mb. Vsebnost vodne pare se je opazno znižala 12. februarja, spustila se je na 3,9 mb. Najnižji je bil 
delni tlak vodne pare 23. februarja, ko je bilo dnevno povprečje le 2,1 mb. Zadnje tri dni meseca je bil 
delni tlak vodne pare med 5 in 6 mb.  
 
Slika 34. Topli in sončni 
dnevi so že v začetku 
meseca čebele zvabili na 
plano, 3. februar 2019 
(foto: Iztok Sinjur) 
Figure 34. Bees on a 
warm and sunny day at 
the beginning of month, 3 
February 2019 (Photo: 
Iztok Sinjur) 
 
SUMMARY 
In the national average was February 2019 3.1 ° C warmer than normal. 129 % of the normal 
precipitation fell, while the sun shone 44 % longer than on average of the 1981–2010 period. 
960
970
980
990
1000
1010
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Zračni tlak (mb)
Ljubljana
2
3
4
5
6
7
8
9
10
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27
Delni tlak vodne pare (mb)
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
28 
The average temperature was everywhere higher than the long-term average, the highest surplus was 
in high mountains, in some places it exceeded 4 ° C. On the vast majority of the territory the anomaly 
was from 2 to 4 ° C. The area with anomaly between 3 and 4 ° C was larger than the one with anomaly 
between 2 and 3 ° C. It was unusually warm during the days from 26 to 28 February, at that time there 
was also a very low relative humidity. 
The difference in the amount of precipitation in the mountains in the west of the country compared to 
the precipitation in the east of Slovenia was high. The highest precipitation occurred in the area from 
the northwest of Slovenia across Julijske Alpe, Trnovska planota across Javorniki above Snežnik, but 
also in the central part of the Karavanke. In this area precipitation exceeded 150 mm; 411 mm fell in 
Vojsko, in Bovec 366 mm, in Breginj 336 mm, on Krn 332 mm. The most modest was precipitation in 
Bela krajina, the greater part of Štejerska, Koroška and Prekmurje. In the northeast of Slovenia mostly 
precipitation between 10 and 20 mm fell. 
February was marked by heavy rains at the beginning of the month, which caused many problems or 
damage, and in some places in the north the problems were also caused by strong winds. In the Julian 
Alps and some other places, more than 200 mm of precipitation fell in that episode, while in many areas 
of eastern Slovenia less than 20 mm fell. 
Precipitation exceeded the long-term average in the western half of Slovenia and the Kamniško-
Savinjske Alpe. On several stations more than three times the normal precipitation fell. Most of the 
eastern half of Slovenia reported less precipitation than normal. The largest deficit was in the Bela 
Krajina and the north of Slovenia from Pohorje, north Štajerska and Prekmurje, where only 20 to 60 % 
of the long-term average fell. 
Sunny weather noticeably exceeded the normals. On Kras and in the central part of the country the 
duration of sunny weather exceeded the long-term average by at least half. The smallest surplus was 
in the far northwest of the country and in the highlands. 
On February 11, 2 m of snow was observed on Kredarica, and during the night on February 1, snowfall 
was also recorded in some places in the lowlands, but the snow blanket in lowland melted during the 
day. 
Table 2:  
NV  − altitude above the mean sea level (m) PO  − mean cloud amount (in tenth) 
TS  − mean monthly air temperature (° C) SO  − number of cloudy days 
TOD  − temperature anomaly (° C) SJ  − number of clear days 
TX  − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR  − total amount of precipitation (mm) 
TM  − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP  − % of the normal amount of precipitation 
TAX  − absolute monthly temperature maximum (° C) SD  − number of days with precipitation ≥ 1 mm  
DT  − day in the month SN  − number of days with thunderstorm and thunder 
TAM  − absolute monthly temperature minimum (° C) SG  − number of days with fog 
SM  − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS  − number of days with snow cover at 7 a. m. 
SX  − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX  − maximum snow cover depth (cm) 
TD  − number of heating degree days  P  − average pressure (hPa) 
OBS  − bright sunshine duration in hours  PP  − average vapour pressure (hPa) 
RO  − % of the normal bright sunshine duration