Moatec pri Ljubljani — XIII. zbor gorenjskih aktivistov in borcev, ki ga je priredila občina Ljubljana Šiška v Mostecu, bo vsem zbranim ostal v nepozabnem spominu. Več tisoč aktivistom in borcem, zbranih ne samo z Gorenjske, temveč tudi iz drugih krajev Slovenije, je spregovoril član predsedstva CK ZKS inpredsednik mestne konference ZKS Marjan Orožen, kulturne skupine pa so zaigrale pravi partizanski miting na prostem. Po končanem kulturnem programu je predsednica občinske konference SZDL Ljubljana Stika Nada Svete predala prapor Pokrajinskega odbora OFZdravku Črvu, predsedniku občinske konference SZDL Jesenice. Jesenice bodo prihodnje leto organizator srečanja. - Foto: D. Dolenc uoovitelji: občinska konferenca SZDL httmt. Kranj, Radovljica, Skofja Loka ■ Trt* - Izdaja Časopisno podjetje '* Krsnj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v. d. Joie Koinjek GLASI LO SOCI ZA VSAKDANJO RABO... Kranj, torek, 23. 6. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednjk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO EDISČU POZORNOSTI Marjan Orožen: Revolucija še traja Moatec pri Ljubljani - Z vseh koncev Gorenjske, pa tudi od Sd so se v Ljubljano tega sončnega nedeljskega dopoldneva zgrnili 4]faanji aktivisti in borci, da bi prisostvovali proslavi, ki so jo v počas-Sfev njihovega snidenja in se vrste drugih pomembnih obletnic medite družbenopolitične organizacije m kulturne skupine iz občine Hka Praznovanje je bilo namenjeno tudi občinskemu prazniku Šiške k, a je zanj izbrala 22. junij, ko se je na seji centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije na Vodnikovi cesti 26, pri Bernardovih attanovilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Letošnji praznik posvečajo 40-letnici ustanovitve OF, ustanovitvi rajonskega dbora OF v Šiški v začetku junija 1941, prvi organizirani oboroženi akciji 22. julija 1941 v Tacnu pod Šmarno goro, ustanovitvi rašiške čete 28. julija 1941 in ustanovitvi Varnostno obveščevalne službe - VOS !5 avgusta 1941, katere vodstvo se je sestajalo v Spodnji Šiški. Vrsti togodkov torej, ki so bili usodnega pomena za naš upor, naš boj in Miio zmago. Slavnostni govornik Marjan Orožen, član predsedstva CK ZKS in predsednik mestne konference ZK Ljubljana, je v svojem govoru poudaril, da naša revolucija Se traja, da moramo vsakodnevno potrjeni vlogo Zveze komunistov v našem življenju in delu, se dosledno Mati načela »vsak po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem Wu«. Zmanjševanje režije, katere smo se lotili, ni naperjeno proti juaem, temveč proti nepotrebnemu delu, kar obremenjuje dohodek, ne pri«*va k boljšemu gospodarjenju. Ločiti moramo med koristnimi in ^koristnimi zaposlitvami. III. kongres samoupravljavcev, je dejal, je pokazal visoko stopnjo motnosti naših delovnih ljudi, da bomo še naprej šli po samoupravni >oti Iluzija bi bila, če bi rekli, da smo na tem kongresu našli odgovore m v* vprašanja, je pa bil to politično poziv k streznitvi, k akciji, da ' prida tki iz nekaterih večjih l*tjn organizacij. V Iskri Elek-tekaniki so se tovrstne obvez-I povečale za .39,1 odstotka, do- hodek pa je narasel za 24,9, v Savi so obveznosti narasle za 102,4 odstotka, dohodek pa se je povečal za 48,3, v Živilih pa ugotavljajo za 16,6 odstotka višjo rast obveznosti. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je o tem obvestil republiški izvršni svet in opozoril na neusklajenost. Minuli petek je o tem razpravljal tudi koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi srednjeročnih planov pri občinski konferenci SZDL Kranj in Sotrdil ugotovitve izvršnega sveta. ler odgovora iz republike še ni, so na seji odbora menili, da je treba resno opozoriti odgovorne za to v republiki, da so tovrstna odstopanja v skupni porabi nevzdržna glede na letošnja resolucijska stališča. Zaprt prostor za višanje cen Zvezni izvršni svet sprejel odlok o neposrednem družbenem nadzoru nad vsemi cenami - Do konca leta lahko vse cene porastejo največ do 7 odstotkov, življenjski stroški pa se ne smejo dvigniti za več kot 7,5 odstotka Vsekakor ho edina možna rešitev Ukrep je še veliko ostrejši kot je ml napovedan. Zvezni izvršni svet je namreč uvedel neposreden družbeni nadzor nad vsemi cenami in ne le nad slabimi tremi četrtinami, kot je bilo prej predlagano in za kar smo se zavzemali v naši republiki. Določil je najvišjo raven cen za vse izdelke in storitve iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti in sicer tako, da cene, ki so veljale na dan «klepa, lahko do konca leta 1981 5°Ktej° naJveč do ravni cen, ki je £ i u?8 Za vso državo T° Pomeni, oa lahko cene industrijskih izdelkov nrfJ^Jlf na drobno Porastejo do 7 odstotkov, cene storitev do 5 odstot- ško^oPna ra8t živlJenj8kih stro- odstotka"6 ViSja kot 7 in po1 Zvezni izvršni svet se je za tak ukrep odločil zato, ker smo v petih mesecih pojedli skoraj tri četrtine predvidene letne rasti cen in ker prav nič ne kaže, da bi bilo vnaprej bolje. Navijanje cen in s tem pridobivanje dohodka na račun podražitev, je namreč preraslo vse razumne meje, kar se odraža v sko-koYltem naraščanju stroškov proizvodnje na eni in padanju življenske ravni na drugi strani. , JJot vedno ob takšnih ukrepih pa nodo tanjši konec spet potegnili tisti, ki so skušali z večjo produktivnostjo, varčevanjem in nižjimi stroški konkurirati na domačem ali na tujem trgu in debelejšega tisti, ki so pravočasno izkoristili možnost za povišanje cen. Ti bodo naslednjega pol leta lahko lagodno preživeli, medtem ko za prve ostaja bore malo možnosti, da bi lahko popravili cene, čeprav so do povišanja upravičeni. za določena usklajevanja cen dogovarjanje med proizvajalci v posameznih zborničnih združenjih oziroma znotraj reprodukcijskih verig in svet skupnosti za cene bo obravnaval le tako usklajene predloge za povišanje cen. Kaže pa ob tem dodati, da potrebno razmerja med začeti urejati tudi z ukrepi ekonomske politike. Ker zvezni organi do sedaj niso pripravili predlogov ukrepov, so slovenski delegati v zvezni skupnosti za cene predlagali, da naj se upoštevajo ukrepi, ki jih bodo pripravile posamezne republike. L. B. bo cenami Drsališčna ploščad nared! Kranj — Pretekli teden so graditelji večnamenske dvorane v Savskem logu v Kranju dosegli velik uspeh: zabetonirali in uredili so 1800 kvadratnih metrov veliko drsališčno ploščad, ki je po sodbi strokovnjakov ena najkvalitetnejših v državi. Delo so opravili strokovnjaki Gradbinca, Gra-disa, Domplana in Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane! Gradnji večnamenskega objekta so se odločili pomagati tudi samostojni obrtniki iz kranjske občine. Na skupščini so sklenili prispevati za gradnjo, saj bo večnamenska dvorana tudi prostor, kjer bodo lahko predstavljah svoje dosežke in se tako vključevali v gospodarska prizadevanja. Jutri odločajo Iskraši Delavci Iskre bodo jutri na referendumu odločali o reorganizaciji delovne organizacije - Sedanja Iskra naj bi se razdelila na tri delovne organizacije - Delitev je nujna zaradi različnih proizvodnih sistemov Praktično so se že v dosedanji organiziranosti in razvoju Elektro Kranj - Iskraši bodo jutri odločali o razdelitvi sedanje Elektromehanike, ki ima 19 temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb in zaposluje okoli 10.000 delavcev, na tri delovne organizacije. Za razdelitev oziroma reorganizacijo so odločili zaradi različnih proiz-kar povzroča se vodnih težave pri organiziranju programov, enotnem načrtovanju, in izpeljavi proizvodnje ter pri načrtovanju in uresničevanju naložb. Posamezni proizvodni programi so namreč tako različni, da se jih poslovno enostavno obravnavati na enak ne da način. več mehanike izoblikovati trije sistemi, ki se med seboj razlikujejo po tehnologiji, času proizvodnje, obračanju kapitala, potrebah po novih naložbah, nastopu na tujih tržiščih in podobnem. Vsak od teh sistemov naj bi zato postal samostojna delovna organizacija. Tako naj" bi nastale: Kibernetika, ki bo povezala proizvodnjo merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Telekomunikacije za proizvodnjo telekomunikacijskih naprav z računalništvom in Ročno orodje, kjer bo glavni proizvod električno ročno orodje. Ob tem velja poudariti, da nova organiziranost ne bo v ničemer ogrozila socialnega položaja Iskrašev. Še vedno bodo namreč precej zadev urejali skupno. Zlasti to velja za družbeni standard, zaposlovanje in osebne dohodke. Nedvomno pa bo nova organiziranost omogočila hitrejši razvoj posameznih sistemov oziroma novih delovnih organizacij. To pa je tudi cilj in namen reorganizacije. Hkrati pa to pomeni sigur-nejšo prihodnost vseh Iskrašev in njihovih svojcev. L. Bogataj Tudi osmič zmaga — Mladi nogometaši Nakla so dosegli v tekmovanju za pokal maršala Tita največji uspeh v zgodovini kluba in enega največjih uspehov gorenjskega nogometa sploh. Po sedmih zaporednih zmagah so bili uspešni tudi osmič v polfinatnem srečanju za področje Slovenije. Kloniti je moral tudi ljubljanski drugoligaš Svoboda, kar so pričakovali le največji optimisti. Naklo je zmagalo s 4:3. Tekma se je v regularnem času končala 1:1. Povedli so gostje z golom Zupančiča v 61. minuti, Naklanci pa so izenačili v 82. minuti z golom Panjete. Po streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši Naklanci z zadetki Križaja, Jošta in Panjete, za Svobodo pa sta dosegla zadetka Kadivnik in Hrovatič. Naklanci igrajo tako v slovenskem finalu z Mariborom, (jk) — Foto: M. Ajdovec O LAS V nedeljo, 28. junija naš izlet od hotela Bor v Preddvoru na Jakoba G L AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 23.JUNUA1SI1 PO JUGOSLAVIJI Festival otroka V soboto se je v Šibeniku začel tradicionalni 21. jugoslovanski festival otroka. Ob otvoritvi te enkratne otroške prireditve, v okviru katere bodo do 4. julija izvedli sto različnih predstav iz gledališkega, filmskega, televizijskega, literarnega in likovnega ustvarjanja otrok za otroke, je Veselin Dju-ranovič, ki je odprl festival, dejal, da je jugoslovanski festival otrok Vstopil v tretje desetletje svojega izjemno uspešnega razvoja in da se pri deseganju svojega velikega poslanstva, ki je posve čeno otrokom, njihovemu veselju, prijateljstvu in ustvarjanju, nenehno vzpenja. Nov višinski vodovod V soboto so zaceli v vasi Dolenje pri Ajdovščini kopati jarke za višinski vodovod med krajema Planina in Šmarje. Višinski vodovod bo nekaj nad tisoč prebival cem v vaseh Planina, Vrtov-če, Šmarje in Zavino ter sosednjim zaselkom pomenil možnost za boljše življenje, zaustavitev izseljevanja predvsem mladih in tudi hitrejši razvoj kmetijstva. Gradnja višinskega vodovoda, dolgega okoli 18 kilometrov, sodi med prednostne naloge v ajdovski občini. Tekmovanje gozdarjev — sekačev Gozdno gospodarstvo Kočevje je organiziralo 10. jubilejno republiško tekmovanje gozdarjev - sekačev, na katerem je nastopilo 74 tekmovalcev iz 13 gozdarskih organizacij. Kljub slabemu vremenu so organizatorji uspešno izpeljali zahtevno tekmovanje, kjer so prvič izračunavali rezultate s pomočjo računalnika v Ljubljani. Med posamezniki je zmagal Novomeščan Ivan Strumbelj, med ekipami pa S0!S0 Sozdno gospodarstvo iz Tolmina. Najboljši Mariborčan Na 18. srečanju mladih kovinarjev Jugoslavije, na katerem je sodelovalo 250 kovinarjev iz vseh republik in pokrajin, je bil za najboljšega mladega kovinarja proglašen kovinostrugar iz TAM Maribor Anton Drež-nik. Med ekipami je v šestih proizvodnih panogah zmagalo Bratstvo iz rudarsko-metalurškega kombinata Pu-carevo pred TAM in tovarno orodja iz Čačka. Star papir varuje gozdove V Sloveniji bi morali vsako leto posekati več kot 7000 ha gozdov za celulozo in vlakna, ki jih potrebujejo v papirnicah, če ne bi zbrali in predelali približno 170.000 ton starega papirja. S to količino smo leta 1979 ohranili 3.000 ha gozdov, kar je enako površini, dolgi 2 in široki 15 km. To dovolj zgovorno potrjuje izredno gospodarsko nujnost zbiranja sekundarnih surovin. Modri trak za Izletnik V Celju se je končalo tekmovanje avtobusnih delovnih organizacij za modri trak. V tem tekmovanju se upoštevajo vsi elementi dobre vožnje, osnovni namen tekmovanja pa je spodbuditi voznike avtobusov k varnejšemu in udobnejšemu prevozu potnikov. Letos je priznanje osvojil celjski Izletnik, kar je vsekakor lep uspeh glede na to, da se je tekmovanja udeležilo 32 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. Kranj — Na vsakoletnem srečanju prosvetnih delavcev, ki je bilo v petek v osnovni šoli na Planini, so med drugim podelili nagrade in petim najbolj prizadevnim učiteljem. Prejeli so jih Martina Hafner iz osnovne šole Stane Žagar, Vikica Hladnik iz osnovne šole Lueijan Seljak, Mira Pustovrh iz osnovne šole Stanko in Janko Mlakar, Pavla Sifrer iz ekonomsko-administrativnega šolskega centra Franc Zupan (na sliki) iz šolskega centra Iskra. Slavnostni govornik je bil Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj, ki je spregovoril o sodobnih vidikih vzgojnoizobraževalnega procesa in o vlogi učiteljev v njem. - Foto: M. Ajdovec priznanja ter Naši delegati po beograjskem kongresu Odločna delavčeva beseda Pretekli četrtek zvečer so se iz Beograda vrnili delegati, ki so Gorenjsko zastopali na III. kongresu samoupravljavcev. Polni navdušenja in polni volje, da kar najhitreje svoje vtise in spoznanja prenesejo gorenjskim delavcem, so povedali: Darinka Jereb, delegatka prometa in zvez kranjske občine: . »Vtise je težko zbrati, kajti veliko jih je. Zame je bilo najbolj prijetno to, da je kongres prevevala odločna delavčeva beseda, ugotovitev, da je naša samoupravna pot edina pravilna pot in da bo odslej manj odklonov in napak. Nisem pričakovala tolikšne odločnosti delegatov. Ogromno je bilo razpravljavcev. Skrajševati so morah razprave, ogromno pa jih je bilo še oddanih, ker niso prišli na vrsto. Delegati so bili konkretni, kritični in veliko je bilo nakazanih rešitev. Ovire našega samoupravljanja so znane, zdaj se je treba le Se lotiti odstranjevanja. Veliko predlogov in pripomb dokazuje, da so delegati dobro opravili -svoje delo, da so prišli pripravljeni. Se danes na plenumu so bili dani zadnji predlogi za spremembo resolucije.« Pavla Peranovič, delegatka iz Tekstilindusa: »Bila sem v komisiji, ki je obravnavala nagrajevanje po delu. Bila je to menda najštevilčnejša komisija, saj je štela okrog 800 delegatov. 134 je bilo pripravljenih razprav. Največ poudarka je bilo danega nagrajevanju tekočega, inventivnega in minulega dela. Zanimiva novost se obeta in sicer, da bi minulo delo prenehali nagrajevati tako kot zdaj, vsak po svoje, temveč bi zanj našli generalno rešitev in bi bilo vgrajeno v tekoče delo iz našlo- Pesek za cesto v Javorje Škofja Loka - Krajevna skupnost Javorje ima v načrtu asfaltiranje ceste od Krajcev do Javorij in Murav. Veliko dela bodo opravili sami in tudi sicer skrbijo, da bi bili stroški čimmanjši. Zato predlagajo, da bi povečali peskokop na Muravah in bi tam nakopali pesek za posipanje ceste in tako prihranili okoli 1.5 milijona dinarjev. Peskokop so si že ogledali strokovnjaki, ki so mnenja, da je pesek primeren, zato je izvršni svet občinske skupščine Skofja Loka sprejel sklep.da se povečanje peskokopa in odkop peska za potrebe obnove ceste « močja in na vzhodu do lokalne Špan — Kovač. Obsega slabih 5 at in predlagana je gradnja, nuatfe-jena v sedem manjših grupacii * I ikovanih s tvorbo vrstnih ■ skih hiš. Skupno naj bi ipJ^JJ hiš, v katerih naj bi živelo pJtST ljudi in sicer 24 velikih atnj**"Y 60 malih atrijskih hiš ter l*"*" vrstnih hiš. Na ha naj bi * naselju živelo 114 prebivalcev V naselju je predvidena en» I ska hiša za vrtec, ko pa bi nj vrtec v naselju Nad r^vnotoetok vključili v ta vrtec in hišo nama« za stanovanje. Predvidena je «• vsa druga potrebna infrastrukturi Osnutek zazidalnega nacna M j razgrnili v veži občinske skupita Skofja Loka in v prostorih bljM skupnosti Kamnitnik. ki knt t» nutno prostore na Mestnem tr Skofja Loka - Ptrtekh trda v bila v galeriji loškega gndkikl vesnost, na kateri so .podrtV članske izkaznice 42 ho<\\jb* jetim članom ZKS. Izkaznict n podelil sekretar komittja (t ZKS Roman Terian, učesci a novne Šole Cvetko Golar na v pripravili krajši kulturnem« niškoprogram. Foto: L B 23 JUNIJA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE roj turizma in gostinstva urizem v programu zbornice gospodarska zbornica se a svojim o vključuje v razreševanje ju uMi m in turizma — Nadvse koristen pogov_. delavcev in preskrbovalcev — Nagrajevanje laj — Medobčinska gospo zbornica za Gorenjsko se s odborom za gostinstvo in tu _ ie nekaj časa aktivno vklju-v prizadevanje gorenjskega tu-JtaefB gospodarstva, da bi rešilo i vsaj deloma omililo številne pro-_e, ki hromijo uspešnejši razvoj t panoge gospodarstva. Tako so pripravili letni program Ha, o katerem so se že pogovarjali i dogovorili o usklajevanju naložb v turističnem gospodarstvu. Vse naložbe so temeljito pretehtali, obenem pa jim je uspelo da banke za inozemski turizem povečajo kreditni delež od 60 na 70 odstotkov. Naložbena dejavnost v turizmu in gostinstvu precej zamira, saj delovne organizacije nimajo denarja m večino akumulacije, Id je nizka, morajo nameniti za odplačilo anuitet. Tako bo v tem letu obnovljen le hotel Stane Žagar v Bohinju, gradijo se žičnice Podkoren, Kabla in Sori- '"*k.'. Singerjev računalnik je v kranjski službi družbenega knjigotrodstiia I M/a letos zamenjal nov IBM računalnik velike zmog&vamtL V motri* Je um!, da bo vsa Jugoslavija do leta 1985 opremljena podobno im da bodo »tiužbe v državi računalniško povezane. Tedaj ne bo treba čakati Stin pet *,ia pot dokumenta od ene delovne organizacije do druge, temu** te nekaj Ogromno pa bo prihranjenega tudi na popuju, saj bo izpisek iz racama! kpovtem verodostojen dokument. - toto: U Dolenc ELEG*\TSKI VPRAŠAJ? % Rado vni so brez pitne vode blem oskrbe s pitno vodo & tLil k^ntičen jposebno v deh, Spodnji, Gonj, Podhoma m Zasipa. Mnenja so, da je do tega prišlo tudi zaradi neodgovornega odnosa komunalne skupnosti do uresničevanja planskim nalog Po zadnjih podatkih tudi ugotavljajo, da načrtov za vso naložbo splih ni. Tako delovni ljudje in občani, ki prebivajo v Gorjah in v okolici, ne vidijo nobene skorajšnje rešitve problema. Delegacija sprašuje: Zakaj sredstva, ki so bila planirana, niso bila porabljena; kako je z načrti za gradnjo zajetja v Radovni, gradnjo vodovoda Radovna-Gorje oziroma gradnjo vodovoda Gorje-Zaszp; kdaj vendarle realno lahko pričakujejo začetek gradnje in dokončno rešitev problema oskrbe s pitno vodo v nem delu občine?« D Sedejj firje - Delegacija krajevne »•*» Gorje je posredovala J nje delegatsko vprašanje: . letu 1979 so bila za izgradnjo -tja in vodovoda Radovna-Gorje urana znatna sredstva. Skupftči-amoupravne interesne komu-skupnosti je za investicijo lila pred dvema letoma 4 ne 500.000 dinarjev, v letu 1980 milijonov 500.000 dinarjev ah aj 13 milijonov dinarjev. Ka-»o ta sredstva prenesli v leto upravna interesna komunal-.pnost pa je kasneje plan ila na 7 milijonov 500.000 s tem, da je za letos vala za izgradnjo 6 milijo-irjev, v letu 1982 6 milijonov / ter v letu 1983 6 milijonov dinarjev. Za izgradnjo tega Ja je bilo v treh letih pla-23 milijonov 380.000 di- ska planina Ob tem pa se nujno poraja tudi vprašanje združevanja sredstev gostinskih in turističnih de lovnih organizacij kot tudi odstopa nje deviz posameznim delovnim industrijskim organizacijam. Uspeh so pri dogovorih o odstopanju deviz kranjski Iskri in leski tovarni čokolade Gorenjka Goapodarska zbornica se nameniva aktivno vključevati v prizadevanja za boljšo organiziranost in «»otoej§o ponudbo in zato naj bi turistične poslovne skupnosti usta novih tudi drugod, najprej v Kranjski gon Medobčinska gospodarska zbornica je skupaj s kmetijskimi zadrugami in gozdnimi gospodarstvi podpisnik dogovora o razvoju kmečkega turizma na Gorenjskem. Sku pnjz izvršnimi sveti občin naj bi določili področja, ki so za razvoj kimičkega turizma najbolj primerna Kmečki turizem naj bi predstavljal fy zdi no dejavnost, moral pa bi biti organiziran, strnjen, saj je le tako tudi agencijsko zanimiv. Pomembne uspehe so že zabeležili v škofjeloški občini, ko se je v ponud »o kmečkega turizma vključila de *wn» organizacija Akpetour s ko-operacijskimi pogodbami Banke pri kreditni politiki že upoštevajo tudi razvoj kmečkega turizma vendar >e med ljudmi na vasi še vse premalo ™M*MnJa ™ to dodatno dejavnost. Hribovske kmetije ima »o pn kreditih posebne ugodnosti, tako le C odstotne obresti na kredit r desetlet no odplačilno dobo. <3ene v turizmu in gostinstvu vse preveč rade »podivjajo«, ne glede na ▼rsto m kvaliteto obrata, zato je tudi usklajevanje cen ena pomemb-■n* nalog. Letos so že opravili pregled gostinskih obratov in <*e ■J«mh kvaliteto, akcija pa mora biti **ina. Prav tako mora biti stalna tnzh propagandna dejavnost in pri ■™»»fuwki gospodarski zbornici pripravljajo dva nova turistična prospekta m razmišljajo o turistični karo Gorenjske Pri tem se uveliav i« menenje, da bi se propaganda mojau oblikovati po krajd^koov gg* IWkli posameznega tu rJwfne6au-nija - Kranjske pore WWa^Bohinja, tako, da bi turisti o k7J" rvedeb veliko in kar največ - '—L. *■ todi ie pred sezono PJ2»vU> nadvse koristen pogovor r. Preskrbovale, turističnega gospodar m izkazalo sejeTda ^oVehko »oljI pripravljeni na preskrbo kot prejšnja leto Seveda pa so opozorili »na nekatere probleme, ki pa jih stalnim sodelovanjem in 1 prihodnje lahko dogovarjanjem v uspešno razrešili. Na področju turističnega gospo darstva pa ostaja ie vrsta odprtih vprašanj: zaposlovanje študentov v sezoni, oprostitev primetnega davka na kurilno olje, cene, sanacija neka wr* gostmskih objektov ki so v - Sport hotel na Pokljuki naj bi se zdaj vključil v HTP Bled -konkurenčnost turizma nasploh Ne nazadnje tudi nagrajevanje, težki *™vn* POgop in ostali problemi, ki so še precejšnja zavora gorenjskega gostinstva in turizma. D Sedejj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Društvo kadrovskih delavcev v Škofji Loki Potrebe kadrovskih služb oziroma kadrovskih depo funkcionalnih znanjih, po sprotni informira in osveščenosti se večajo; z razvojem samo ih odnosov, z razvojem proizvodnih odnosov in i, ki jih prednje postavlja usmerjeno izobraže prehajajo v mnogo širšo funkcijo, kakor so jo doslej. Kadrovske službe širijo in dopolnjujejo svojih pristojnosti, postajajo nosilke mnogih tivnih nalog, za katere morajo biti strokovno Ijene in zaradi katerih daleč preraščajo okvire istrativno personalnih zadolžitev iz preteklosti Navedeni razlogi so osnova za združevanje kadrov ta delavcev v društva. V Sloveniji je že devet dru-%rv, lani pa je bila ustanovljena tudi zveza društev larrovskih delavcev. Na Gorenjskem pa so se doslej udmvski delavci organizirali v Kranju, pridružili so »jim tudi tržiški kadrovski delavci. Na Jesenicah za naj ni posebne potrebe po združevanju, saj domala * gospodarski prostor zasega Železarna. V bdovljiei se pripravljajo na ustanovitev, v Škofji '/Mi pa bo v kratkem ustanovni občni zbor društva. aJ^^iJ^roVskin ll1"'"' ■» v republ,- s«em kot obemskem merilu prevzele vlogo nekdanjega vanjem, poklicnim usmerjanjem, problematiko štipen-ggBfrjL.1T1 1 družbenega standarda, r*,vezovalo naj bi učitelje na vzgojno izobraževalnih organizacijah osnovnofafakega in srednješolskega nivoja z učite Ip v organzraojah združenega dela in tako prispevalo kvse večji družbeni osveščenosti nalog, ki jih pred nas gg*BL™£ ""nierjeno izobraževanje m ob tem vsa poti tika kadrovanja v najširšem smislu Društvo naj bi sodelovalo pri realizaciji dogovorov o kadrovski politiki v občini, pri načrtovanju kadrov skih potreb v občini, obravnavalo in spremljalo štipendijsko politiko, imelo stalne informacije o kadrov jahanjih, obravnavalo in spremljalo vse oblike izobraževanja Svojim članom pa bi neposredno nudilo funkcionalna znanja za obvladovanje vseh naštetih nalog s področja kadrovske politike, organiziralo izmenjavo izkušenj s kadrovskega področja ter z drugimi društvi in zvezo društev. V Skofji Loki bo v kratkem ustanovni občni zbor društva; da je problematika kadrovskih delavcev nadvse živa, kaže že sam odziv na vabilo za pristop v kadrovsko društvo, saj se je te na začetku prijavilo čez osemdeset kandidatov Pričakujemo, da bodo kadrovski delavci nb programu deka, ki je zajet v navedenem, tudi sami prispevali lastne ideje iz svojih delovnih izkušenj in svoje želje po obvladovanju tako zahtevnega področja, kot je kadrovanje v najširšem smislu. Antonija Križaj 3.STRAN G LAS -\ m NAŠ SOGOVORNIK Slavko Dimnik Sosedska pomoč Stavko Dimnik je predsednik izvršilnega odbora občinske skupnosti socialnega skrbstva Kranj, za seboj pa ima že eno mandatno obdobje, ko je bil predsednik zbora uporabnikov iste skupnosti. Delegat s tako dolgim stažem na enem področju dejavnosti, kot je na primer skrbstvo, mora pravzaprav imeti dokaj popoln pregled nad samoupravnim urejanjem socialnega skrbstva. Slavko Dimnik, ki je tudi vodja delegacije v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, sicer pogreša živahnejšo razpravo tudi med občani o nekaterih zadevah, vendar pa je praktično neizvedljivo, da bi na primer za vseh štirinajst interesnih skupnosti pred njihovimi sejami skupščin sklicevali zbore občanov. »Daaraaaffi ai aoanagamo tako, da na primer na sejo delegacije pnonti socialnega skrbstva vabimo pred-_ socialna vprašanja v naši krajevni skup-Sicer pa stalnejše povezave med delegacijo, občani in d v krajevni skupnosti res ni.« Gotovo razmišljate, kako bi takšno stanje vsaj delno izboljšali »Prav V ivo. Ko smo na skupščini socialnega skrbstva bravnavali analizo o prejemnikih družbeno v občini, ki jo je pripravil Center za socialno Kranj, smo se dogovorili, da bomo jeseni po krajevnih h izvedli akcijo v sodelovanju s komisijami za socialna sveti krajevnih skupnosti in družbenopolitičnimi i jami, da bi ugotovili, če so še kje občani potrebni >i. Vemo namreč, da se ljudje, ki jim gre slabo, i izpostavljajo ali celo sami prosijo za pomoč, v jQ| aaorda niti sosedje ne poznajo, medtem ko je na podeželju drugače. Podobno se mi zdi, da se dogaja s socialno ogroženimi otroci na šolah, saj sredstva na šolah ostajajo, saj nekateri čeprav teško, a vendarle sami hočejo plačati šolsko in druge izdatke med šolanjem.« Denarna pomoč, če je Se tako dobrodošla ob divjanju življenjskih stroškov, pa kljub temu ne more reševati vseh socialnih problemov. Kaj menite0 , »Res je, da si na primer niti s poviševanjem denarne pomoči nekatere kategorije prebivalstva, predvsem pa starejši, osam-liezd ne kado povsem izboljšali svojega položaja. Stolna denarna je ajeer v banju zdaj višja in znaša 32*0 din mesečno, na ta način vseh potreb občan, ki je brez drugih sredstev i preživljanje in brez svojcev, le ne more zadostiti. Ze leta govorimo o sosedski pomoči, pa ne zaživi. Prav na posvetih v krajevnih skupa »stih bi v jeseni poiskali s sodelovanjem Rdeče-ara križa in anlaSJar že dodatne oblike pomoči obča nom^ Nego na damam, ki ie nekaj časa že tekla, smo morali opustiti, lahko pa bi aiiiinii iti1' s sosedsko pomočjo - sicer ob skromni SJB h\ ob veliki solidarnosti, ki je prav gotovo *e nismo raziđe" med zidove.« L. M. Neoi^aniziranost ovira razvoj gradbeno obrtne in komunalne delovne organiza-razmtaljajo o združevanju, saj sedanja razdrobljena za potrebami v gospodarstvu in Ae posebej pri novi odnosi v stanovanjskem gospodarjenju namreč ne morejo biti odvisni le od zviševanja stanarin pač pa tudi od kvalitetnega vzdrževanja stanovanjskih objektov, pri čemer pa imajo precejšen vpliv tudi izvajalci. Ni seveda mogoče trditi, da bo z združevanjem gradbeno obrtnih in komunalnih dejavnosti v kranjski občini že v kratkem mogoče nadoknaditi sedanje zaostajanje za hitrim razvojem urbanizacije; vsekakor pa sedanje stanje že povzroča družbeno škodo, kot so poudarili v razpravi na kranjskem izvršnem svetu, zato je treba zamisel o novi organiziranosti na tem področju vsekakor podpreti. L. M. Ogroženim višji otroški dodatek Kranj - Za družine, ki v kranjski občini prejemajo otroški dodatek, dohodek na družinskega člana pa ne presega 3000 din, bo od 1. maja dalje veljal povišan otroški dodatek. Tako so na nedavni seji skupščine skupnosti otroškega varstva potrdili delegati. Družine z dohodkom najmanj 2500 din na člana naj bi poslej prejemale otroški dodatek v višini 1000 din, oh dohodku na člana od 2500 do 3000 pa bo otroški dodatek 780din. Skupščina skupnosti otroškega varstva Kranj je s tem povišanjem otroških dodatkov upoštevala priporočilo republiškega izvršnega sveta za zaščito standarda občanov oh letošnjem nadaljnjem upadanju realnih osebnih dohodkov in življenjske ravni. V kranjskih delovnih organizacijah so kadrovske službe in sindikalne organizacije ugotavljale, kdo od sedanjih prejemnikov otroškega dodatka ima prvico do te •dodatne pomoči. V skladu z navodili bodo prejeli to dodatno pomoč le občani s stalnim bivališčem v občini Kranj. Točnejših podatkov o tem, koliko družin bo upravičeno do povišanih otroških dodatkov še ni, po oceni pa naj bi jih bilo okoli 380. Kranj — Čeprav so v Kranju že večkrat govorih o drugačni organi znanosti gradbenih, obrtnih in nekaterih komunalnih dejavnostih, pa kaj dlje od poskusov še ni prišlo. Zdaj pa kaže, da je ob zaostrovanju investicijske politike in ostalih restriktivnih ukrepih, ki spremljajo ustalitvena prizadevanja gospodarstva, nastopil ugodnejši čas za povezovanje tudi v komunalnem gospodarstvu. Določnejše oblike povezovanja za sedaj še niso povsem jasne, konkretnejši predlog bo izvršnemu svetu skupščine občine Kranj pripravila delovna skupina sestavljena iz predstavnikov vseh delovnih organizacij s tega področja in sicer do jeseni letos. Gradbeno obrtna dejavnost v občini Kranj je organizirana v več manjkah enovitih delovnih organizacij, kot so Obrtno podjetje Cerklje, Servisno podjetje Kranj, KOGP - TO Obrt, komunalno dejavnost pa opravljata Komunalno podjetje Vodovod in KOGP - TO Komunala, sem pa sodi tudi Dimnikarsko podjetje. Sedanja razdrobljenost komunalnega gospodarstva nikakor ni več kos večjim zahtevam občanov po storitvah s tega področja, prav tako pa ne ustreza več zahtevam gospodarstva v občini Ena od večjih po rnanjkljrvosti sedanje organiziranosti je tudi v tem, da v Kranju ni ustrezne projektivne organizacije za komunalne objekte; vendar pa z novo organiziranostjo ne bi kazalo ustanavljati nove organizacije, pač pa bi z ustrezno povezavo in dogovori z obstoječimi projektivnimi organizacijami ustvarili temelj za strokovnejšo razvojno investicijsko dejavnost. Prav ta hita, neorganiziranost, pa sicer ob zagotovljenih kadrih in ob siceršnji usposobljenosti za oprav 1 janje del v komunalno gradbeni dejavnosti povzroča vse večje zaostajanje m razvojem kranjskega gospodarstva. Od bodoče večje povezanosti in združevanja je pričakovati tudi vpliv na zmanjševanje deleža v gospodarstva; G L, AS4.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 23 JUNUA ® ŠK. LOKA Večji porast v mestih 25. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, 29. junija, ob 13.30 v mali sejni sobi občinske skupščine Skofja Loka 14. seja /bora krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki bo v sredo. 1. julija, ob 18. uri v sejni sobi občinske skupščine 16. seja zbora združenega dela občinske skupščine, ki bo v sredo. 1. julija, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Po prvih podatkih popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je 31.3. imela občina Skofja Loka 35.200 prebivalcev, kar je za 14 odstotkov več kot pri popisu leta 1971. Povečanje števila prebivalstva ni enakomerno, ampak se je bolj povečalo v večjih središčih in gospodarsko bolj razvitih področjih, v sedmih krajevnih skupnostih, predvsem v hribovskih pa je število prebivalstva upadlo. Podobna gibanja so opazna tudi pri gradnji stanovanj. Število vseh stanovanj se je v obdobju med obema popisoma povečalo za 34 odstotkov, tistih za stalno bivanje pa za 31,5 odstotka. To pomeni, da število stanovanj raste hitreje kot število prebivalstva in s tem, da se stanovanjski pogoji izboljšujejo. Leta 1971 je v enem stanovanju živelo poprečno 3,9 prebivalcev, letos pa 3,4. Gospodinjstev je bilo 10.393 kar pomeni, da odpade eno stanovanje na eno gospodinjstvo. To bi lahko pomenilo, da ima vsako stanovanje svoje gospodinjstvo, kar pa ne drži, saj še ni znano število zasilno naseljenih prostorov in niti začasno ali stalno nenaseljenih stanovanj. Število gospodinjstev je za 17,7 odstotka večje kot pri prejšnjem popisu, velikost gospodinjstva pa se je zmanjšala v poprečju od 3,5 na 3,4 člane v desetin letih. V popisu je bila popisana tudi živina. Leta 1971 je imela občina 964 konj, letos le še 427, goveda je bilo pred desetimi leti 10.994 in letos 13.680, ovac je bilo 522, sedaj 607. svinj pa pred desetimi leti 2.926 in sedaj 1.894. r Nižje prispevne stopnje Dnevni red izvolitev komiatie za verifikacijo pooblastil, verifikacij« pooblastil in ufjoiovitev sklepčnosti delegatska vprašanja potrditev zapisnikov aej zborov in poročilo o uresničevanju sklepov analiza delovanja delegatskega si- ooroeilo in analiza razvoja kmečkega turizma v letih 1S7S- ltSS na območju občine škof)« Loka poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti sa odpravljanje posledic naravnih nesreč v leta 1SM informacija o vzrokih nepredlositve odloka o merilih za urejanje prostora v občini Škofi« Loka do izdelave podrobnejše urbanistične dokumentacije predlog soglasja k sklepu izvršnega sveta o potrditvi lokacije za gradnjo hleva investitorja Hafner Valentina, Binkelj 7, Škofija Loka informacija o poteku popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1*81 informacija o uresničevanju zakona o pravni pomoči in predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje pravne pomoči predlog odloka o določitvi prispevne stopnje za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Škofija Loka v obdobju 1M1-1SS6 za leto 1M1 - drugo polletje 1981 predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega nacrta DataHea 11 - U.taza predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa občanov občine skofja Loka za leto lffM predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto ltSO predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa nadomestila za uporabo stavbnega zemljišč« občine skofja Loka za leto 1SSS predlog za imenovanje direktorja uprave za družbene prihodke občine Škofija Loka volitve in imenovanja J Sprejeto stališče dogovora o temeljih družbenega plana v občini Skofja Loka za obdobje 1981-1985 o hitrejšem razvoju družbenih dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju je vneseno v samoupravne sporazume o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981 —1985 ter potrjeno in sprejeto na vseh ravneh. Z letnimi načrti se uresničujejo programi posameznih področij, potrebna sredstva zanje se združujejo iz dohodka, bruto osebnih dohodkov in drugih virov na način, ki ga določa zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. S predlaganim odlokom pa zavezujejo k plačevanju prispevkov za družbene dejavnosti tudi delavce, ki k samoupravnim sporazumom niso pristopili. Vrednotenje pravne pomoči Zakon o pravni pomoči povsem na novo postavlja družbenoekonomske osnove delovanja pravne pomoči ter uveljavlja na tem področju pridobivanje dohodka na osnovi svobodne menjave dela. Ker je samoupravno urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju pravne pomoči splošnega družbenega pomena, ki mora biti usklajeno za celotno področje Slovenije, se to ureja z dogovorom. Ta dogovor bo osnova za sporazumevanje o ceni oziroma povračilu za storitve pravne pomoči, ki se bo uporabljala v primerih, ko se bodo storitve pravne pomoči plačevale zunaj svobodne menjave dela. Poročilo z d^^K^tm?31. &T*i**< družbenopolitičnega zbora z ane 25/5-19*31,15. seje zbora združenega dela in 13. seje zbora Krajevnih skupnosti z dne 27/5-1981 1. ^vleček sUepov iz zapisnika 24. seje družbenopolitičnega zbora z one Zb/b-Hl, 15 seje zbora združenga dela in 13. seje zbora krajev-mft.^"P"0811 * dne 27/5-1981 je bil posredovan članom predsedstva m izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. Nekateri sklepi bodo objavljeni v Biltenu INDOK centra. * Na delegatsko vprašanje delegacije LTH Skofja Loka - DSSS v zvezi t deponijo za odlaganje odpadnih snovi je komite za družbeno planiranje m urejanje prostora odgovor poslal dne 4/6-1981. SLfeTiil? 1defe8atska vprašanja delegacij Krajevnih skupnosti ftKotja Loka, Lenart - Luža in 2iri, ki so bili na seji zbora krajevnih sKupnosti dani ustno, so bili posredovani še v pismeni obliki (kP°}-t" »ključnega računa proračuna in ostalih računov občine Skofja Loka za leto 1980 in odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov m od plačil za storitve ^tfe?**1* v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 19/81. • T^m» 8i>reietfll v zv*™ z analizo izkoristka delovnega časa OZD in delovnih skupnosti v letu 1980, analizo planov izkoristka delovne-X ^SjuJ* kto 1981 m analizo izostankov z dela za leto 1980 sta bila S22-5f 9bcnw*a zdravstvena skupnost Skofja Loka in komite za družbeno planiranje in urejanje prostora. Stoj ^*i2 dele»™tov n SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine l5i J6 obveščen o obravnavi in sprejetih sklepih v zvezi s predlogom zakona o računanju časa. 6. O sprejemu predloga za spremembe in dopolnitve družbenega dogo-vora ° »»gradnji in financiranju nove stavne muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani je bil obveščen Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Ljubljana. ' ^1^mrjemu Predloga sprememb in dopolnitev sporazuma o razmerjih občin za organizacijo m financiranje Temeljnega sodišča v Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kranju je bila obveščena Skupščina gorenjskih občin. 8. Sklepi v zvezi z osnutkom 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije so bili posredovani koordinacijskemu odboru Občinske konference SZDL Skofja Loka za pripravo 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije občine Skofja Loka. 9. Sklepi, sprejeti ob poročilu o uresničevanju plana razvoja kmetijstva* v obdobju 1976-1980 so bili posredovani Kmetijski zemljiški skupnosti Skofja Loka in komiteju za družbeno planiranje in urejanje pro štora. 10. Sklepi o volitvah in imenovanjih so bili izdani. k". j .V '. - * . .♦..«*•. V ' V ' Ji* t'-, '-t'*« ,« \ ■ •> IV .t. r. - Za skupno porabo v družbenih dejavnostih je v letu 1981 potrebno združiti 1,066 milijarde dinarjev, od tega 490 milijonov za enotne, solidarnostne in vzajemne programe samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni in 577 milijonov dinarjev za načrtovani razvoj in dejavnost v občini. Za ta denar je v prvem polletju znašala prispevna stopnja 26,2 iz bruto osebnih dohodkov, iz dohodka 9,9, na osnovi dohodka 2,02 in na osnovi poslovnega sklada 1,54 odstotka finančnih sredstev. Ker je bil priliv sredstev za SIS družbenih dejavnosti v občini leta 1980 večji od načrtovanega za 12 milijonov dinarjev, je sedaj potrebno zmanjšati prispevne stopnje. Poravnava presežkov se izvede za občinske skupnosati, za izobraževalno skupnost Slovenije, raziskovalne skupnosti Slovenije, zvezo skupnosti otroškega varstva, skupnosti pokojninsko-invalidskega ter starostnega zavarovanja kmetov pa veljajo določila skupščine SR Slovenije. Za plan potrebnih sredstev letos, je na občinski ravni potrebno združiti še 578 milijonov dinarjev, od tega iz BOD 369 milijonov in iz dohodka 208 milijonov dinarjev. Tako se bo skupna prispevna stopnja iz BOD znižala za 0,3 odstotka, prispevna stopnja iz dohodka pa za 0,72 odstotka. V. Direktor uprave za družbene prihodke Milan Čadež, načelnik uprave za družbene prihodke občine Skorja Loka je zaprosil za razrešitev funkcije, ker se je upokojil. Ker po novem zakonu vodi upravo direktor, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina, je za novega vodjo pripravljen takšen ftredlog. Za direktorja je pred-agan Franc Benedičič iz Železnikov. Je diplomirani ekonomist in je vodja komerciale v Niku Železniki. Dopolnitev ♦ za Dašnjico Zazidalni načrt za naselje Dašnji-ca II je bil sprejet z odlokom leta 1978. Najprej naj bi zgradili 45 stanovanjskih hiš na zemljiščih z urejeno komunalno opremo. Potem pa naj bi zgradili še 47 stanovanjskih hiš, tako da bo celotno območje imelo 93 stanovanjskih objektov, kar je 15 več kot je bilo prvotno predvideno. Zato je Eotrebno urediti in regulirati potok >ašnjica, kar pa posega na površine, ki za ta namen še niso opredeljene. Odlok še ni pripravljen Ob sprejemanju predloga družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981—1985, so zbori skupščine s sklepom podaljšali veljavnost smernicam za urbanistično urejanje območij in naselij do sprejetja odloka o merilih za urejanje prostora. Odlok naj bi že bil pripravljen za to sejo zborov občinske skupščine. Ker pa je v zvezi t njim potrebno več dela, kot je sprva kazalo, odlok še ni izdelan. Predvidevajo, da bodo odlok predložili v obravnavo - septj-mbni. Je^iloV I/i .;>-/>.i .».'j,; i Analiza delovanja delegatskega sistema Širši krog tistih, ki odločajo Delegatski sistem zaključuje letos oziroma v začetki prihodnjega leta drugo mandatno obdobje. V tem čara seje nabralo že precej izkušenj, ki so lahko dober kažipot, kaj bi bik potrebno v sistemu dopolniti in kaj spremeniti, da bi bilo odločanje boljše in bi imeli delovni ljudje in občani več vpliva u odločanje v delegatskih skupščinah. Za seje vseh treh zborov občinskih skupščin je priprtvljet* analiza delegatskega sistema v škofjeloški občini. Hkrati aaah-zo obravnavata tudi občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL Skofja Loka in bosta svojo oceno predkms na seji. Če pa že iz gradiva povzamemo nekatere ugotovit*, lahko napišemo, da je delegatski sistem v dobrini meri odifnl vlogo, ki mu je namenjena. Močno je namreč razširil krog tistih ki odločajo o pomembnih vprašanjih družbenega rarroja. Vendar se pri tem kažejo nekateri problemi, ki jih kaže razrešit Gre med drugim za obveščanje delegatov, za pripravljeno* gradiv in predvsem za povezavo delegata z okoljem, ki ga je ii-volilo. Delegatski sistem zahteva znatno večjo delavnost vseh delegatov oziroma vseh, ki sodelujejo v delegatskem odločanju. Tudi strokovnih služb v raznih upravnih organih, kot v samoupravnih interesnih skupnostih, ki so pogosto premalo usposobljene, da bi problematiko pred delegate razgrnile tako, da bi o njej lahko odločali. Prešibka je tudi povezanost med občinsko skupščino in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine. Hkrati pa iz analize lahko razberemo, da bi delegatski sistem največ pridobil, če bi omogočal hitro in učinkovito razreševanje konkretnih problemov v občini. Tega je namreč premalo. Ugotovitve analize naj v okviru veljavne zakonodaje »lunjo za oblikovanje sprememb oziroma poenostavitev sistema. Taka naj se prouči možnost, da bi funkcijo delegacije v krajevni skupnosti opravljala skupščina skupnosti, v organizaciji zdrusenep dela pa delavski svet. J DOGOVORIMO SE Razvoj kmečkega turizma Goste sprejema 39 krneti Z načrtno akcijo razvoja kmečkega turizma so na škofjeloškem začeli kmalu zatem, ko je leta 1968 slovenska skupščina razpravljala o potrebnosti razvoja kmečkega turizma v hribovskem svetu. Na območje Starega vrba, med Poljansko in Selško dolino, kjer so bile začete relativno velike investicije za razvoj zimsko-športnega centra, so se prve kmetije usmerile v kmečki turizem in začele sprejemati goste v letih 1972 in 1973. Teh kmetij je bilo sedem in so imele 80 ležišč. Leta 1976 je bila pri kmetijski zadrugi Skofja Loka ustanovljena pospeševalna, služba za kmečki turizem, katere glavna naloga je pospeševanje te dopolnilne kmetijske dejavnosti. V preteklem srednjeročnem obdobju je bilo na območju občine Skofja Loka usmerjenih v kmečki turizem 39 kmetij. In sicer je sedaj po posameznih krajevnih skupnostih naslednje število turistično usmerjenih kmetij: v Davči, Javorjjah in Lenartu — Luši po 5, v Dražgošah 2, v Gorenji vasi 1, v Logu 3, v Poljanah 3, v Sorici 4, na Sovod-nju 2, pri Sv. Duhu 1, v Skofji Loki 2. na Trebiji in Zmincu po 1 in v Zireh 4. Skupaj imajo 470 ležišč. V začetku so bili kreditni p goji še dokaj ugodni, sedaj M* več. Zato si kmetje pomapje'j krediti prek hranilno-kre4*| službe pri kmetijski zadrugi,i so začetne investicije visoke', hitrejši razvoj kmečkega ts*L ma bo zato nedvomno potreb! sistemsko urediti krediti, izgradnje ali obnove k« hiš za potrebe kmečkega ma. Večina kmetij leži na vi* nad 600 metrov in poprečna * rost lastnikov je ugodna. Pač| se kaže, da je komunalna op ljenost podeželja še zelo slaba i so potrebna velika vlaganja. Na kmetijah, ki se ukvarjaj* kmečkim turizmom kot dopsflrj no dejavnostjo, daje najvtf^L hodka meso, na drugem ne*** m mleko in na tretjem les. ^<*jf ■* pa velja, čim višje leti tem pomembnejši postaj* dek od kmečkega turist* sti dobiti dovolj dohodi* osnovne kmetijske oai*** gozdarske dejavnosti. T^J*! prečljivo dokazuje, da je •M**' dejavnost na hribovskih ks#| jah še kako potrebna. Potrditev zaključnih računov ki Predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1980. Strokovna komisija, ki jo je imenoval izvršni svet občinske skupščine je pregledala zaključni račun za leto 1980 in predlaga občinski skupščini, da ga spejme. To so davki in prispevki, ki jih zajema zaključni račun o davkih občanov. Vendar razen njih uprava za dražene prihodke odmerja, pobira in izterjuje še prispevek za starostno zavarovanje kmetov in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, za katerega sta izdelana posebna zaključna računa ter izterjuje: denarne kazni za prekrške, stroške postopkov za prekrške, poprečnine, neplačane sodne takse in carine, davek od obrtnih in intelektualnih storitev, ko gre za storitve organizacijam združenega dela, državnim organom in dragim organizacijam, davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic. Lani je bilo plačanih skupaj 26,3 milijona din teh obveznosti. Celotni znesek realiziranih družbenih prihodkov je lani znašal 98,9 milijona dinarjev, kar je za 19.1 odstotek ver" kot leta 1979. . . _14 -1_i d' >* Predlog sklepa o potrditvi W zaključnega računa prispevki I za starostno zavarovanj« K. kmetov za leto 199*)- Lani ■ 1 odmerili vsem zavezancem pr spevek v skupnem znesku v* milijona dinarjev. Od tega je piv sebna komisija posameimr kmetom znižala višino prispel in tako so bili zavezanci dolin Elačati za starostno zavarovan* metov 2,62 milijona din ll dobrih 75 odstotkov pm** odmerjenega prispevka. Predlog sklepa o potrdit" zaključnega računa nadoae stila za uporabo stavba** zemljišča za leto lfM Ni domestilo od uporabe stavbnep zemljišča so dolžni plac?«' občani ter vse delovne organu* je ter organizacije in usttnw Tako je bilo lani odmerjen«* 12.406.000 din nadomestila, ftfc čanega pa je bilo 10.992.OW i narjev. Od razlike kar polovvv dolgujejo šole, ki ga lani m* plačevale. Po zakonu so nami* nadomestilo za uporabo stavhne-ga zemljišča dolžne plačevati t v izobraževalne ustanove ....... O, ^ .-.k «... - »v.^*\Vr»S ,%ik« frKK. 23.JUNUA1981 KULTURA IPrenova starega mestnega jedra Kamnika Kamničani »elijo ostati v starem mestu Gorenjska mesta, Tržič, Kranj, umnik, Radovljica, Skofja Loka. r, kar po vrsti zastavila prenovo tirih mestnih jeder, revitalizacijo, ukor pravijo strokovnjaki. Prevla-aio je torej spoznanje, da zgolj Učita posameznih spomenikov, aad ni dovolj, da bodo stara mesta dno živela le. če bodo imela sodob-t stanovanja v starih hišah ter Ifinjeno kulturno dediščino, ko t>o iptila biva ln> okolje. • Kamniku so z zbiranjem gradila načrt revitalizacije začeli leta T. koje krajevna skupnost Kam-a sklenila dogovor s Fakulteto za »fcitekturo, gradbeništvo in geodetov Ljubljani. Kot drugod na Gorskem tudi v Kamniku delo. anakave in studije, vodi dr. Peter fster 'zdelani so posnetki stavb, izve-«m anketa, ki je zajela prebivalce Mfega mestnega jedra, izdelana milila celotnega mestnega jedra. Maj bo na vrsti široko seznanje- Eljudi z zbranim gradivom, za na-jnje delo bodo osnovali poseben Iflfteni svet, spremeniti pa bodo anli urbanistični načrt Kamnika. Ul NACRTA Revitalizacijski načrt je neke ne družbeni dogovor, ki podaja možnosti stalnega posodabljanja in istočasno ohranjanja mestnega načrta. Torej se bistveno razlikuje od običajnega urbanističnega zazidalnega načrta. Poudarek je na odprtem projektiranju in javni kontroli strokovnega dela. Staremu kamniškemu mestnemu jedru bo moral zagotoviti vlogo živega mestnega jedra in istočasno predstavljati vzor, iz katerega se bo razvijal Kamnik kot celota. Podajal bo usmeritve in omejitve, ki jih ho treba upoštevati. Omogočal bo izdelavo vseh podrobnosti od adaptacijskih načrtov do funkcionalnih sprememb. Ureja! bo pravilno razporeditev dejavnosti, vključeval tiste, ki zagotavljajo mestnemu jedru posebno vlogo. Končni cilj prenove je življenjski prostor višje vrednosti, združitev dveh skrajnosti: sodobno stanovanje v starem mestu, bivalno okolje, ki ga bogati kulturna dediščina. POVEZATI PRENOVO IN NAČRTOVANJE ŠIRŠEGA MESTNEGA PR08TORA Kamnik je eno tistih mest pri nas, ki so imela v svoji zgodovini srečo, da so njegovi prebivalci vedno dovolj skrbno čuvali njegove vred- v primerjavi z drugimi mesti pri načrtni prenovi starega mest-*kakor bistveno prednost - staro jedro je ie danes prostor, v ima amfi jedra vse____ mmm A amničaniielijo stanovati, delati in ostati ie naprej flastja Simončič jedemdesetletnik Ifriael je v Gorenjo vas, v prelepo ^Wanako dolino, pred desetimi leti. JP»I okrog sebe mladež, pod nje-mi veščo fotografsko vzgojiteljsko ► IT*0 zrasli že pravi mladi mojstri • O01^''6, Gorenja vas je postala TP*e fotografske ustvarjalnosti. Simončič je ob svojem r^njskem prazniku, sedemdeset-PJjn, razgrnil v gorenjevaški gagi vpogled v svojo ustvarjalnost, P*) razstave; fotografije in slikariji, pa tudi proze in poezije. H *m, je sam zapisal ob tem: pk. slikar, ilegalec, diplomat. iw*porter, publicist, pedagog, te-p^ijaki snemalec, medicinski stro-J^jak, filmski producent, med-R*i mojster fotografije. Pisan r^njepis, ki ga je začela želja po T^vu, umetnosti. Toda ni se mu P*"ičila, da bi prišel na akademijo, i* na povsem drugo, vojaško, ^pa je po osvoboditvi toliko bolj *ntx'> zaoral marsikatero ledino. 1 "leča nit se skozi vse njegovo Imel takrat bi zadnjo željo, da stal na strmi bi pečini, kjer gnezdijo galebi, da gledal bi, kako v škrlatu sonce tone, na pot brezkončnega vsemirja. da pesem bi morja poslušal. ki v steno pod menoj vafovja ples umirja. Potem v globine nedosežene, hi treščil čašo svojega življenja, »prtnosom, brez grenkobe m mirno, brez trpljenja. delo vleče fotografija, ki danes nasploh vse bolj krepko stopa na plan kot mikavna zvrst ustvarjanja. Brez dvoma po zaslugi ljudi kot je Vlastja Simončič. Posebej se velja ustaviti pri njegovem vzgojnem delu. Osemnajst let je predaval na pedagoški akademiji v Ljubljani tehnično vzgojo, zlasti fotografijo. Napisal je tudi učbenik, ki je doživel sedem izdaj. Nešteto fotografskih tečajev, javnih predavanj je imel. Težko bi prešteli vse mlade, ki jim je odkril spretnost rokovanja s fotografskim aparatom, ki jim je vzbudil zanimanje za fotografski način izražanja, ki jim je ne nazadnje razkril tudi zgodovino fotografije. Njegov sistem predšolske vzgoje otrok je dobil mednarodno veljavo kot tako imenovani jugoslovanski model. Najmlajše v radoživi igri vodi k spoznavanju fotografske tehnike in male oči žarijo, ko se pred njimi riše slika Javnosti manj znano je njegovo delo na področju medicine. Kot tehnični sodelavec medicinske fakultete v Ljubljani je fotografiral, snemal filme, zlasti o operacijah sna in raka na maternici, ki so jih vrteli širom sveta. Njegova fotografija je skoraj petnajst let živela tudi v časnikarstvu. Kot fotoreporter pri Tovarišu in Slovenskem poročevalcu je beležil utrip življenja, velike, enkratne dogodke, ki pa mu nikoli niso vzeli občutka za običajno, nepazljivim očem neopazno vsakdanjost. In seveda njegova umetniška fotografija. Vlastja je mednarodno priznan mojster fotografije, nagrajenec odličja FIAP. kot ocenjevalca ga vabijo v tujino. Na slikarstvo seveda nikoli ni pozabil. Z njim dopolnjuje svojo fotografijo Tudi s prozo, poezijo. Na koncu smo seveda spet v Gorenji vasi. Danes že kar njegovi Gorenji vasi. Privezal ga je ta kraj. Prelepa dolina odseva tudi v njenih ljudeh, daje jim občutek za lepo, za likovnost, mi je nekoč dejal. Če ga boste srečali, bo prav gotovo z gručo otrok, mladih. Razkrival jim bo fotografske korake, jih peljal na lov za motivi M. Volčjak note in posebnosti. Ce so spreminjali posamezne stavbe, so vedno izhajali iz ustvarjenega mestnega prostora. Usmerjen je bil torej po človeških potrebah in zahtevah ter je zaradi svojih človeških meril ostal pomemben še danes. Stari del je še vedno srce, pojem in hkrati izredno živo jedro kamniškega mesta. Da bo takšen tudi ostal, je treba v tehnološkem pogledu posodobiti dotrajano infrastrukturo (kanalizacijo, vodovod, elektriko . . .) in mestno opremo ter sanitarno, prostorsko in statično ustrezno obnoviti ohranjene stavbe. Poseben problem je reševanje prometa, ki naj bi ga čim bolj izločili iz mestnega jedra. V odnosu do širšega mestnega prostora je treba na jedro navezati mestne rekreacijske površine ter upoštevati tudi nujno sanacijo onesnaženega okolja, zraka in vode. Posebej pa bo treba naglasiti nujnost povezovanja načrtovanja prenove starega mestnega jedra in širšega mestnega prostora. Niti dosedanji urbanistični načrti niti načrtovanje nove arhitekture za Kamnik ne dajejo dovolj možnosti za prenovo starega mestnega jedra — kvečjemu kvačjemu ga izločajo kot zaščiteno področje. STAVBE POSNETE Osnovno gradivo oziroma izhodišče prenove so podrobni posnetki stavb, takoimenovano topografsko gradivo. V Kamniku je gradivo zbrano za 132 arhitekturnih enot na področju od Kidričeve ulice do začetka Medvedove ulice. Podatki torej o stanju, vednosti in možnostih stavbnega tkiva mesta. Ocenjena je statična vrednost konstrukcij, njihove značilnosti, sestav, dokumentirane so funkcije posameznih prostorov. Uporabnikom so že na voljo pri krajevni skupnosti Kamnik. PREDN08T BIVANJU Načrtovanje prenove je odprto projektiranje, ki daje bistven poudarek sodelovanju uporabnikom. Leta 1978 je bila med prebivalci starega mestnega jedra izvedena anketa, ki je odrazila želje ljudi. Pokazala je, da ima Kamnik vsekakor to prednost, da je staro jedro že sedaj področje, v katerem Kamni-čani želijo stanovati, delati in ostati še naprej. Analiza ankete je misli in predloge ljudi strnila v nekaj skupin, ki jih lahko označimo: funkcija, promet, stanovanja, kultura in zelenje. Ljudje želijo ne le visoko vredno bivalno okolje temveč tudi kvalitetni mestni center. Zavzemajo se za odstranitev onesnaževalcev okolja, veliko pripomb je padlo na račun gostinstva in turizma. Zelo boleča točka je bil promet v starem mestnem jedru (odtlej je del kamniške mestne obvoznice že zgrajen!), ki naj bi ga čim bolj izločili iz starih mestnih ulic. Prava redkost pri prenovah pa je, da kot kaže problem stanovanj za kamniško mestno jedro ne predstavlja zelo nujnih posegov in vlaganj. Pripravljenost lastnikov, da vlagajo v prenovo hiš tudi lastna sredstva, je velika. Mestno jedro naj bi po mnenju večine anketirancev postalo kulturno središče, tu naj bi nastal tudi »kulturni dom«. Dali so vrsto predlogov, kaj vse bi se dalo preurediti. Zelo širok odziv je imel poziv na razmišljanje o zelenju, kot sestavnem delu mesta. Ljudje so menili, da je v mestu premalo zelenih površin, izrazili zahtevo, da se ne sme prepustiti urejenih nasadov propadanju ter da je treba izdelati celovit program ozelenitve. Kot sestavni del zelenih površin se je skoraj pri vseh anketirancih pojavilo vprašanje nujne obnove zdraviliškega kompleksa. IZDELANE ANALIZE CELOTNEGA JEDRA Tretji del že izvedenih raziskav so široke analize celotnega mestnega jedra o zgodovinskih in spomeniških danostih, likovno arhitektonskih značilnostih, javnih sestavinah starega mestnega jedra, graditeljski dediščini, vsebini mestnega jedra, izdelani so modeli prostorske revitalizacije. Ugotovitve, ki jih nizajo so obenem izhodišča za. načrt revitalizacije, usmerjajo podrobno in širšo prenovo starega mestnega jedra. Izdelanih je tudi več različic predlogov za prenovo posamezne stavbe, mestnih prostorov in izpopolnitev ali izboljšanje neizrabljenih delov starega mesta. Predlogi, ki osnova za dogovore o bodoči realizaciji vsebinske prenove starega mestnega jedra M. Volčjak —-_5. STRAN. GLAS Prešernove nagrade po novem Po letu dni usklajevanja je dokončno sestavljen samoupravni sporazum o Prešernovi nagradi na Gorenjskem. Te dni ga bodo »prejeli v gorenjskih kulturnih skupnostih in kranjska je nedavno to že storila. Gorenjske Prešernove nagrade so bile pred dvemi leti postavljene pod vprašaj. Nakopičena problematika jih je razvrednotila in zastavljalo se je celo vprašanje o njihovi ukinitvi. Sporen je postal sistem financiranja, na katerega se je navezoval izbor kandidatov in njihovo potrjevanje ter opredelitev, za kaj se nagrade podeljujejo. Denar za nagrade so zbirale gorenjske kulturne skupnosti, vsaka je prispevala petino. Iz vseh občin pa vslej ni bilo kandidatov za nagrade. Takorekoč vsiljena je bila logika: če damo denar, bomo imeli tudi nagrajenca. Po odločitvi, da gorenjske Prešernove nagrade ostanejo, je delo zastavila posebna komisija, ki je novembra lani sestavila predlog samoupravnega sporazuma o podeljevanju Prešernovih nagrad na Gorenjskem, ter ga dala v razpravo vsem kulturnim skupnostim in družbenoplitičnim organizacijam. Najbolj sporna so bila določila, kdo bo vodil administrativno tehnična opravila v zvezi s podeljevanjem nagrad, kakšen bo sistem financiranja, koliko bo znašala denarna nagrada in seveda za kaj se podeljuje — le za ustvarjalno delo ali tudi za organizacijsko na področju kulture. Pripombe je dal tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, ki je sprejel stališča, da se administrativno tehnična opravila vodijo pri kulturni skupnosti, pri kateri se nagrada podeljuje. Torej izmenično vsako leto pri drugi. Vseh pet kulturnih skupnosti naj denar združuje po ključu, določenem na osnovi bruto proizvoda in števila prebivalcev v posamezni občini. Prešernova nagrada naj se podeljuje le za ustvarjalno in poustvarjal no delo, posamična denarna nagrada pa naj znaša tri povprečne mesečne osebne dohodke v preteklem letu na Gorenjskem. Skupščina kranjske kulturne skupnosti je stališča medobčinskega sveta SZDL sprejela, saj so nekatera že vključena v predlogu samoupravnega sporazuma. Tako je v njem zapisano, da sredstva za nagrade zagotavljajo kulturne skupnosti v naslednjem deležu: Jesenice ll odstotkov, Kranj 34 odstotkov, Radovljica 17,5 odstotkov, Skofja Loka 20 odstotkov in Tržič 7,5 odstotkov. Žirijo bodo za dobo enega leta imenovale skupščine kulturnih skupnosti na predlog medobčinskega sveta SZDL. V njej bodo po trije člani iz vsake občine, za svoje delo pa bo lahko ustanovila posebne strokovne komisije za posamezna področja umetniške ustvarjalnosti. Vsako leto bodo podelili največ eno nagrado na vsakem področju umetnosti. Iz ene občine pa bosta nagrado lahko prejela največ dva nagrajenca. Gorenjske Prešernove nagrade bodo torej po novem tudi denarno ustrezneje ovrednotene. Izračunamo lahko, da bo znašala okrog 25 tisoč dinarjev, kar predstavlja polovico denarne vrednosti republiških Prešernovih nagrad. M. Volčjak Kranj na televiziji Malo je televizijskih oddaj, ki bi govorile o Kranju in njegovih ljudeh. Zato smo z zanimanjem pričakovali mladinsko oddajo z naslovom Kultura mladih - kultura za mlade in s pripisom Kranjska razglednica, ki je bila uvrSčena v spored prejšnji četrtek. Nastala je po zamisli in režiji Kranjčana Boža Grlja, mladega režisarja, ki je zaposlen pri RTV Ljubljana. Sprva je, kot sam pravi, želel narediti nekakšno problemsko oddajo o kranjski mladini, potem pa se ie raje odločil samo za kulturno področje. Tako se nam je s kulturne plati predstavila Gimnazija, tovarni Iskra in Planika, Foto-kino klub, skupina likovnih amaterjev in Klub ljubiteljev glasbe. Za glasbene vložke so poskrbeli trije pevci — kitaristi ter gimnazijska skupina Gestalt, tu in tam pa so se prepletali še odlomki gledališke igre mladih igralcev Pre šernovega gledališča. Oddaja je bila sorazmerno kratka in povsem razumljivo je, da ni mogla obravnavati vseh skupin in posameznikov, ki delujejo na kulturnem področju, vseeno pa se je marsikdo čutil prizadetega. Oddaja namreč ni zajela vseh področij ustvarjanja in je nekatere dejavnosti povsem zanemarila. Splošen vtis je bil tak, kot da je stanje v Kranju precej klavrno in da večjega zanimanja med mladimi ni. Vsi pa vemo, da imamo bogato opremljeno in tudi dobro obiskano knjižnico, da je organizirano Filmsko gledališče, ki je eno izmed redkih v Sloveniji. In tu je. nazadnie. še glasbena šola na dokaj visoki ravni, pa še več zborov, med katerimi je vodilni Akademski pevski zbor, ki ima velike uspehe. Precej porazne rezultate je pokazala anketa med delavci Iskre. Med anketiranci ni bilo študentov, dijakov, osnovnošolcev, ki pa so, kot vemo, vsepovsod vključeni v razne dejavnosti. In kaj meni Božo Grlj po predvajanju Kranjske razglednice? V prvi vrsti sploh ni imel namena prikazati značilnosti kranjske kulture. Predstaviti je želel tiste, še povsem neznane skupine, ki s svojim trudom in rezultati dela zaslužijo pozornost. Akademski pevski zbor je, na primer, širši javnosti že dobro znan in ga ni potrebno še posebej predstavljati. Poleg tega je v svojo oddajo vključil le tiste dejavnosti, v katerih mladi sami ustvarjajo. Tudi pri glasbenikih ni šlo za najbolj Kvalitetne in priznane izvajalce. Na splošno je želel narediti le 30-mi-nutni prerez skozi kulturno življenje mladih. Na žalost pa tega širša slovenska in cela jugoslovanska javnost ne ve. Kot režisersko delo je oddaja prav zanimiva, toda Kranj prikazuje kot mesto, v katerem se »nekaj malega dogaja«, vendar pa mladi v svojem ustvarjanju večjih uspehov ne dosegajo. Meti Kranjčani, še posebno mladimi, je bilo sicer nekaj razočaranih, v veČini pa so prav z zanimanjem opazovali svoje mesto na nekoliko drugačen način, skozi oko televizijske kamere. Polona Sosič Gorenjska je pela — Na predvečer velikega pevskega tabora, kije v nedeljo v Šentvidu pri Stični zbral 210 zborov s 6600 pevci, je pesem odmevala tudi iz štirih gorenjskih dvoran. Na Jesenicah, Primskovem, Visokem in v Virmašah je nastopilo petnajst zborov z vseh koncev Slovenije. Na Visokem pri Kranju, od koder je naš posnetek, so peli: moški zbor Zgornji Tuhinj in ženski zbor Solidarnost iz Kamnika, moški zbor Bela in mešani zbor Krka iz Novega mesta. — Foto: M. Ajdovec G LAS 6.STRAN ROMAN. POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 23. JUMJA191 Tomo Križnar 42 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Male ie prehitro konec. Dolg hodnik, vrata, celica. Čakam večerjo in nekam zadovoljen sem. Fajmošter ve zame, nosi del mojega bremena. Ce je res kristjan, bo storil kaj zame. , ,. Figo je storil zame. Ko sem ga naslednjo nedeljo pobaral, Če je na sodišču povprašal za moj primer, je nekaj mencal... »V Jugoslaviji imate komunizem, ali ne.'« me vpraša in glede v tla. »No,« rečem, »zdaj je Sele socializem .« »Hm,« zagode in se zmuzne. Hudo moram misliti na tovornjak, ki bi me kmalu povozil pred tremi meseci v Andih Kljub vsemu imam srečo, lahko bi bilo že takrat po meni, se tolažim. . Ampak vseeno, več barab je zunaj, kot v zaporu. Advokati, policaji... prekleti demoni, res, v zaporu smo samo bedaki. Vsak dan dopoldne in popoldne se ulije tropska ploha. Celi škafi vode pljuskajo skozi rešetke. Sipe ni. Začela se je dežavna doba. Vse ceste bodo neprevozne, blato bo zalilo vso savano. Zdaj bi moral biti že v Kolumbiji. Življenje na tej geografski širini je znosno pravzaprav samo tri mesece na leto, ostalo je pekel. Ko takole jem, mi znoj kaplja v riž, fižol in kost (v mesecu in pol še ni bilo druge hrane). Komarjev je na milijone. Ponoči norim. Nikamor ne morem pobegniti pred njimi. Vstanem, nato ležem, potem sedim in kol-nem. Mišice so napete, živci še bolj. Telo in duh sta dve podobi iste stvarnosti. Ce trpi eno, trpi drugo. Zbujam se ves pretepen. Na potovanju sem se časovno orientiral po krajih Prvo nedeljo sem bil v Quitu, drugo v Limi, sedmo ob Titicaci... Zdaj sem že šest nedelj v tej luknji. In to jaz, ki sem težko zdržal dve uri predavanj na istem stolu na fakulteti. Od nekod se sliši samba. Ta propagandna muzika, ki jo gonijo ob vsakem času po radiu ... nenadoma jo zasovražim. Kaj pa je tale usrana Brazilija? Dežela barbarov, kijih zanima samo napredek, zanje malega človeka ni. Tile »Homo braziliensi« črnske odpornosti in prilagodljivosti, latinskega temperamenta, pruske racionalnosti, vzhodnjaške pridnosti in revnega ščepca indijanske flegmatičnosti... hudičev narod živalskih medsebojnih odnosov džungle ... Nasajen sem tako, da se moram pri priči postaviti na glavo, če ne bom začel obračunavati s steno. Ponoči sanjam o palačinkah z marmelado in kozarcu toplega kmečkega mleka. t* *?* P° naravnih zakonitostih. Ko bo sklop vzrokov in posledic zrel, bom šel ven. Ničesar ne morem in nimam pravice zahtevati. Nervozen in nestrpen sem, ker ne priznavam tega načela kozmosa. MoJ J«2, hoče biti močnejši od narave. Zato me narava samodejno udari s trpljenjem, oziroma sam se udarim, saj sem jaz sam narava. Človeški jaz je povzročil, da »o Sli ljudje z dreves, zgradili stroje in prišli do mikroprocesorja. Vendar je isti jaz blagor in prekletstvo človeka na njegovi današnji stopnji pubertete. Sedajle, tukaj v celici sredi trohneče džungle, sklonim glavo pred občutjem, kar še nisem čutil. Mir prSaja Celica P<»t»j* lepa. Koristno je biti zaprt. Na modrem nebu nad jetnišnico se vozijo mrhovinarji. Vesel sem večerov. Kriki in vzkliki se tedaj poležejo. Vibracije sredi betona so nekam podavi jene. Slišim stražarja, ki se pogovarjata v stražamici v kotu' ograje. Skozi rešetko vidim luno. Tako neumno zija dol na nas, nesrečnike, kot da jo vse skupaj nič ne briga. Črički godejo kot vsako noč. Nenadoma poči. Po kratkem presledku še enkrat. In še enkrat. Potem poka na vseh koncih. Puške. Kaj podobnega sem do sedaj slišal samo v filmih. Sliši se tudi topotanje nog in zaleglo kričanje. Tudi kletvice. Hodnik oživi. Zaporniki rukajo ograje, s £bpovdnska slika v jetniiki obleki na dvorišču konzervnimi škatlami za vodo tolčejo po rešetkah, rjovenje gre skozi ušesa ... Razberem, da je nekdo pobegnil. Črnec iz francoske Gvajane. Morilec dveh žensk je, ko so ga pred tremi meseci lovili, ubil tudi dva policaja. Sila močan je, brezobziren, nevaren .. . Hrup ne poleže, vse več ljudi vpije, kliče Kristofora Jezusa na pomoč, zmerja in kolne stražarje. Tega črnega fanta zaradi njegovega surovega pogleda, tujega vedenja in zaprtosti vase, nihče ni maral, pa vendar sedaj držijo pesti, da bi mu uspelo. V tem trenutku ta človek zastopa nas, simbolizira vse zapornike, v vprašanju njegove svobodne eksistence vidimo svojo lastno. Naj pobegne, naj živi... Sedaj niso važni zločini, sedaj smo v zaporu samo jetniki in policaji, preganjani in zalezujoči. Vzamem zarjavelo konzervo od margarine, ki je moje edino razkošje celice, in tolčem ob steno. Zmerjam špansko, portugalsko, šiptarsko ... Legli smo pozno, ko so se že oglašali petelini. Zaspal sem ob zori. Ce moža do sedaj še niso ujeli, je že preplaval reko in našel pot v džunglo. V džungli je pa rešen. Kasneje zvem, da je Gvajanec preplezal 11 metrov visoko popolnoma navpično, brez oprijemkov ravno betonsko steno notranjega dvorišča, pretekel streho, skočil na vrt in v diru pobral že prej pripravljeno dolgo palico, s pomočjo te preskočil na od stražarnih stolpov najbolj oddaljenem mestu 6-metrsko ograjo z bodečo žico in glaževino na vrhu in izginil v noč. Nikoli več nisem sh&al zanj. Kako je preplezal zid, ni bilo jasno nikomur. »Črnci so prilagodljivi, kot opice so ...« sem slišal komentarje. Res, temnopolti ljudje so vzdržljivi od sile. Bacili, bolezni, paraziti. .. vse prenašajo tako naravno, režeč se z belimi zobmi. V Afriki me je spremljal neprijeten občutek, da pripadam starejši, že izmozgani rasi, ki se bo pretirano negovana, higiensko zaščitena, v udobju polenjena, le stežka obdržala ob ekspanzijski sili biološko veliko močnejših ras. Tako mirno sem spal. V zaporu je najlepše spati. Grozno je, ko se ves preznojen in pregret, opikan od komarjev in sitnih drobnih mušic zbudim in mi zavest spet počasi nariše rešetke, beton, straniščno luknjo v tleh ... V celici poleg moje je zaprt Indijanec iz plemena Makushi. Včasih ga pokličem z: »Indio venca, venca ...« Portugalsko zna še slabše kot jaz. Vendar s sporazumevanjem nimava večjih težav, saj ne poskušava govoriti drugega kot kletvice na račun stražarjev. Puta di merda, ke ha pavs .. . puta kepa re ... BRANKO BABIC 12 NA KOZARI Zunanjo zvezo je lahko vzdrževal samo po zraku. Oskrboval se je z letali, zato je organiziral zračni rnost Banjaluka—Zagreb. Na prirejenem letališču v Prijedoru so se lahko spuščala samo lahka transportna letala. V mestu in bližnji okolici (leva obala Sane in Ljubije) je bilo takrat okrog 2000 sovražnikovih vojakov. 30. aprila 1942 je prišel k nam Rato Dugonjič, takratni sekretar SKOJ za Bosno in Hercegovino, s pismom vrhovnega komandanta Tita, v katerem sporoča operativnemu štabu za Bosansko krajino naslednje. »Največ koristi bi imeli z osvoboditvijo Prijedora. Povezali bi ozemlje 1. in 2. NOP odreda, dobili dobro oporišče za nadaljnjo dejavnost, Nemcem bi onemogočili izvajanje rude.« Že več mesecev Nemci niso mogli iz Ljubi je odvažati železove rude in ne uporabljati železniške proge Banjaluka - Prijedor- Bosanski Novi i krakom proti Bihaču in Zagrebu. O osvoboditvi Prijedora pa smo že sami razmišljali in priprave za napad so bile že, v polnem teku. Vendar pa je pismo vrhovnega komandanta Tita pomenilo potrditev naše odločitve za napad na Prijedor in nas je vzpodbudilo k pospešenim pripravam. V Številnih akcijah po osvoboditvi Kozarca smo si namreč že nabrali precej orožja in streliva ter oborožili borce. Pred neposrednim napadom na Prijedor je imel kozarski NOP odred 5 bataljonov (vštevši udarnega) s 3500 borci, 2850 puškami, 150 lahkimi in 30 težkimi strojnicami, 14 minome-ti in z zadovoljivo količino streliva. Tudi borbenost je bila na visoki ravni. K juh temu pa je Prijedor le predstavljal velik zalogaj. V samem Prijedoru je bila za tisti čas velika posadka 1500 mož, če ne računamo še sovražnikovih sil na levi obali Sane in v Ljubiji, in ta posadka se je v pričakovanju napada izredno dobro utrdila. Samo mesto so obkrožale kar tri obrambne črte s strelskimi jarki in bunkerji, obdanimi t bbdečo žico. Te obrambne črte so bile tako narejene, da se je sovražnik lahko umikal z ene na drugo in nadaljeval bitko. Ce pa bi le prišlo do raz Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN 15 Sonce ne ljubi vitezov bitja obrambnih linij, je znotraj mesta organiziral sistem dobro utrjenih točk odpora, iz katerih naj bi obvladoval mesto. Sovražnik je predvideval vse možnosti in računal na dolgotrajnejši odpor v Rričakovanju pomoči od zunaj, faloga torej ni bila lahka, zlasti še, ker razen nekaj minometov nismo imeli težkega orožja. Vodstvo priprave in napada na Prijedor je prevzel operativni štab za Bosansko krajino pod poveljstvom komandanta Kosta Nadja. Vso težo priprav in napada pa je nosil 2. (kozarski) NOP odred. Naj- - Stari tepec me samo gnjavi. - Hvaležnost pa taka. Nemara si tiste hribovske sorte, kakor ma, ded, ki bi za košček zemlje prodal lastno mater. Pred kraljem pa ne m drugega, kakor na kolena. Se oči se ne upa privzdigniti. Govoriti pa apkfc ne zna. Ti pa se boš na Koroškem moral meriti z najmogočnejŠirni Ijudm Zato mora biti tvoje ponašanje brezhibno. Opazuj grofa Ulrika in njego* spretnost v občevanju z ljudmi. Veseli me, da se kljub tvojemu upiranj« nekaj manir le oprijema. Bil sem ponosen nate, na tisti zabavi v čast piliti nskega grofa. Ne bom se zlagal, če rečem, da sva bila najsijajnejša vrten na sprejemu. Si videl takrat prestavne poveljnike. Stali šoten, podoba bastionom na starem gradu. Kakor bi jih vkopal. Kljub njihovi slavi * grof ni pogovarjal z njimi, temveč z nama in midva dva napravila vtis zanj. Da ti o damah ne govorim, ker si še premlad, da bi mislil na kaj takega. Celeč se je samovšečno zravnal. Njegova hoja, primemo skromna odprava, in prirojeno dostojanstvo je vplivalo na vse ljudi, ki so prišli i njim v stik. Celo najmogočnejši in najošabnejši magnati, so se ob tem neznatnem vitezu zdeli parveniji. Drugače pa je bil Celeč po naravi odkrit in prisrčeij človek. Prav dobro se je razumel tudi s smolarji in oglarji, ter mestnimi biriči. Nikakor se mu ni zdelo pod čast sedeti za skromno mizo pri kakem kmetu ali kosezu m se pogovarjati z njim. To je Klemen prav dobro spoznal na poti v Benetke. Ustavljala sta se pri mnogih vitezih pa tudi pri kosezih in kmetih. Celeč se je pogovarjal i gospodarji o vojni, o kugi, o vremenu in vse hujših dajatvah. Naskrivaj je preizkušal razpoloženje ljudi. To je delal za svoj račun. — Ce ne bo šlo drugače, je zaupno govoril Klemenu, bo treba usta patent in ustanoviti zvezo. Veš, grof Ulrik utegne brez pravih potom oni svet Takrat se bodo po naših posestvih stegnile grabežljive Hsr žanove roke, pa roke Ogrov in Hrvatov. Ako ne bomo zdmženi bo po i Sicer pa boš ti najprej občutil na svoji koži. Ako zaidejo zvezde celjskt bo tudi na tvojem posestvu naselil kakšen Danec ali Tirolec Žalos: to. Jemljejo zemljo nam, ki smo nobilis. Ustavila sta se pri starem gospodu vitezu Danielu Breškemu. k: Celčev star prijatelj. Stari gospod se ju je razveselil. Postregel ju je z najboljšim kar je premogel, bilo pa je očitno, da je reven. Razen odličnega vina ni ime ■ posebnega. Pa vendar je bil nekoč med najznamenitejšimi bojgj * Celeč ga je visoko cenil. Udeležil s*' je velike bitke pri Nikopolju in!*' ~ je pripovedoval, kako so urni turški konjeniki premagali vite* 1 jeklo. . - Bog nas je kaznoval, je vzdihnil. Preveč ošabni smo bili. M«*™ smo, da bomo to golazen pognali z biči. Pomendrali s konji, kakor xaj«M lovu. Stari gospod in Celeč sta se napila močnega vina in postajala sta \* zgovornejša. - Slabi časi se bližajo. Dandanašnji je lahko vitez že vsak rokodekv Tako je menil Celeč. Gospod Daniel mu je živahno pritrjeval. - Sveta resnica, sveta resnica. Ko je bil moj oče Še kaštelan koliko konj smo imeli. Triindevetdeset kmetij je moja mati prinesla ta doto. In to kakšnih kmetij. Pa me je zmedel hudič in sem vse skupi zastavil, da sem lahko opremil vojsko. Prijezdil sem na Ogrsko, kakot baron, in največji vlaški vojvode so me imeli za enakega. No pa je v*, skupaj vzel hudič. Vse je padlo v Turške roke. Komaj sem si ohranil gla\0 \ Veš, da je šlo vse premoženje za moj odkup iz sužnosti. Samo tale stolp mj je ostal. Vendar sem bil takrat še mlad in se za take malenkosti ni$*m zmenil. Se spomniš Celeč, kako smo se bojevali s Švicarji. Dobri vojaki so bili pa tudi plen je bil izboren. Celeč, čez mero pijan, je kar poskočil k višku ob teh spominih. Snel * ■ počrnele stene dolg meč in silovito krilil z njim. Oba viteza sta pričela rjoveti in glasno dajati povelja. Stari Daniel * zamahnil po mizi in tako nazorno pokazal, kako je pri Nikopolju poseki: turškega ago. Celeč se je spomnil na boj s kapetanom Skkom, katerega ie premagal v dvoboju na steptani zemlji. Tudi sam je zamahnil z mečem po mizi, da so trske letele na va> strani. To je gospoda Daniela tako razvnelo, da je začel vsevprek sekati a tolči z mečem. Celeč mu je rad pomagal. Mizo in stole sta spremenik» trske za kurjavo. Klemen je pobegnil na hodnik in pomiril preplaša* služabnike, ki so mislili, da gre za roparski napad. Oba viteza pa sta med divjim rjovenjem razbila celo sobo. Stari Daniel je hotel ven v druge prostore, ki bi nedvomno doživeli usodo, toda Celcu je spodrsnilo na razvalinah. Zgrmel je na tla in v tieJ* k u zaspal. Gospod Daniel ga je opazoval in ko je videl, da se ne zgane je *.»! - Ti Celeč, ti pa še vedno ne neseš kaj prida pijače. Zgrabil je za vrč vina, ki je preživel napad in pohlepno pil. Z okrvavljenimi beločnicami se je zazrl v sliko svojega deda na s»« ki je žalostno visela vsa razsekana in začel golčaje prepevati prostaJko || vojaško pesem. I prej se je postavljalo vprašanje, kakšno taktiko bo treba uporabiti pri napadu na tako močno utrjeno Eostojanko. Vsem je bilo jasno, da i frontalni napad zahteval preveliko žrtev in še bi bil vprašljiv končni uspeh. Josip Mažar-Šoša. namestnik komandanta odreda, je tredlagal, da bi uporabili taktiko linov. tako da bi se del sil v OPOMBA prvem naletu prebil v sredic mesta in tam razvil bitko za po*a mezna oporišča, hkrati pa bi i zunanjim napadom začeli lomit: krožne obrambne linije. S tem bi vsilili sovražniku bitko na dveh frontah, ga razbili in zmedli ter mu tako onemogočili enotno in siste-matično obrambo. Predlog Josipa Mažara-Šoše* je bil sprejet. Josip Mažar-Soša in Petar Mećava * Josip Mažar-Soša je bil rojen 1912 v revni družini Nikole Mažara iz Banjaluke, is Uw so bili trije predvojni revolucionarji in heroji narodnoosvobodilne vojne: Soša. Ivica. Drt go. Najstarejši Softa se je po končanem petem razredu gimnazije vpisal na pomen«* akademijo v Bakru. Zaradi napredne usmerjenosti in revolucionarnega delovanja m ftola po končanem študiju ni dovolila opravljati oficirskega izpita. Odpustiti so ga n s»jat mornarice in poslali v Banjaluko. Tii >• nadaljeval z delom v mladinskem gfcsajaa kmalu je bil sprejet v KPJ. Skupno s svojim mlajftim bratom Ivico je deloval v akaoaa-skem klubu v Banjaluki. Zlasti aktivno se je vključil v kulturno-umetniftko draftrt* »Pelagič«. Zaradi revolucionarne dejavnosti ga je banja luska policija večkrat zaprla Po kapitulaciji bivfte Jugoslavije je najprej delal v okupirani Banjaluki. nato so »c ob m»> žičnih aretacijah vsi trije bratje umaknili iz mesta. Softa se je udeležil partijskega aatw fovanja v kraju Sehitluci in tam je bil izvoljen v oblastni vojaški komite in že ob koan junija 1941 je odšel skupaj z Osmanom Karabegovičetn v Drvar, Bosanski Petrovac. B» sanski Novi. Bosansko Krupo in Bihač. da sta pomagala ustanavljati okraja* vaja** komiteje. Ob izbruhu vstaje v Podkozarju in Podgrmeču je 31. julija 1941 vodil vstajnike v napad m rudnik Lješljane, ki so ga po kratkem boju tudi zavzeli. Ustanovil je prvo vojaško onjania-rano enoto na Podkozarju in jo oboroži! z zaplenjenim orožjem. Ze v tem prvem spopan se je pokazal kot hraber in sposoben komandant. Ko se je ustanovil 2 (kozarski) NOP odred, je postal namestnik komandanta dr. Mlađem Stojanoviča. Do konca 1941. in skoraj vse leto 1942 je vodil kozarske partizane v ttenb* boje in zmage. Zaslovel je kot izredno hraber, hladnokrven in iznajdljiv komandant Bom so o njem peli pesem: »... Nikad ni jesmo, hračo, sreče lofte. dok je nama komandanta Softe ...« Svoje izredne vojaške sposobnosti je pokazal v pripravah in vodenju napada na Pnjad* ko je neposredno vodil operacije. V časj velike kozarske ofenzive, je vodil parutmn* K žare in bil z ljudstvom v najtežjih trenutkih. Ob ustanovitvi 5. krajiške (kozarske! bnsaot je postal njen komandant. Vodil je brigado v napad na Bihač in mnoge druge sovnUnitost utrdbe. Novembra 1942 je bila ustanovljena 4. narodnoosvobodilna udarna divini* » a komat*", ni« je bil imenovan Softa. Uspešno jo je vodil v neštetih bitkah in jr v bitki a Travnik 20. oktobra 1944 junaško padel Z njim sta takrat padla tudi njegova •obare* -Peter Mečava in Lazo Marin, slovita kozarska partizana. Vest is Travnika se ne hitro«, širila po Bosanski krajini. Krajišniki ao s pesmijo izražali svoio bolečino »Plaču gore, plaču vite jele. nema Soše i Meča ve Pere« Softa je postal legenda svobodoljubne Ko/are. 23. JUNIJA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 19.STRAN.G LAS Trtic — Dom pod Storžičem, s katerim upravlja planinsko društvo Tržič, že dolgo kliče po obnovi. Kaže, da bo letos dobil bolj si>ežo podobo. Nov vodovod je že zgrajen, do 5. avgusta, občinskega praznika, Si bo prenovljena tudi streha, premazane bodo zunanje stene in okna. aložba bo zahtevala blizu 700.000 dinarjev. Nekaj denarja imajo planinci še od lani, večino zneska pa bodo dobili na osnovi družbene ga dogovora za obnovo planinskih domov. Dom bo od konca tega ttdna odprt vsak dan. — Foto: H. J. C* j/t* \o- SOZD SAP VIATOR Gosti Martuljek objavlja prosto dela in naloge KUHIN J8KE POMOČNICE - POMTVALKE POSODE Poleg splošnih pogojev se zahtevajo ie: - popolna osnovna Šola. - tri mesece delovnih izku-Senj, - en mesec poskusne dobe, - delo se združuje za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. 1 Vse prijave z dokazili o iz-obrazbi sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja v TOZD Gostinstvu, Gozd Martuljek. SGP GRADBINEC Nazorjeva 1 Kranj Po sklepu odbora za delovna razmeri a Delovne skupnosti Družbeni standard Jesenice objavljamo proste delovne naloge in opravila 2PK DELAVKI H Pomivanje posode in čiščenje v menzi Kranj - nepopolna osemletka Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe pošljite v 15 dneh 5° °»iav* na naslov SGP Gradbinec, Kadrovsko socialna služba Jesenice, Cesto maršala Tito 16, Jese-niče. Sodo. Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. KRANJ objavlja javno dražbo za prodajo rabljenega fotokopirnega stroja * RANK XEROX, tip 720 Stroj izdela 10 kopij/min po suhem postopku in uporablja navadni 86 gr. papir. Izklicna cena 15.000 din. Dražba bo 26. 6. 1981 ob 8. uri L m}bavnem oddelku, Savska St. 20. Ogled stroja je možen 25. 6. od 7. do 10. ure v obratu II., SkofjeloSka 6. Pravico do sodelovanja na dražbi imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi poeo-Ji. GIP GRADIŠ LJUBLJANA ^v, TOZD Lesno ind. obrat Skofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. SKLADIŠČNA OPRAVILA Pogoj: — dokončana trgovska šola in 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo traja 30 dni 2 ZAHTEVNEJŠA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA — mazanje strojev Pogoj: — dokončana poklicna Šola kovinske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo traja 30 dni 3. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj -> poskusno delo traje 20 dni 4. PRIUČENI LESNI DELAVCI BREZ DELOVNIH IZKUŠENJ Delo z« naloge od 1 do 4. se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 5 V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC VABIMO MLADINO STAREJŠO OD 16 LET NA DELO V PROIZVODNJI "* ™ Kandidati naj se oaebno zglase v kadrovski službi ali pa naj pošljejo pismeno ponudbo na naslov Gradiš, TOZD Lesno ind. obrat Skofja Loka Kidričeva 56, v roku 15 dni po objavi. Črtomir Zoreč POGOVORI 0 TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH (4. zapis) Preden se z vrha Ljubelja, torej z viSine 1368 m, spustimo v Podlju-belj, ki pa je kot naselje raztresen na višinah od 560 m do 1026 m, se bi še rad pomudil pri ljubeljskem imenu. LJUBA VODICA Kar presenetilo me je to lepo vodno ime za neki potok v porečju Pesnice pri Drbetincih blizu Ptuja. Take in podobne ljubkovalne pripone (hipokoristične sufikse) so naši čustveni predniki radi dajali vodam, dolinicam, lepim vrhovom — pač krajem, ki so jim bili posebno ljubi. No, ni se pa treba ustavljati le pri Cankarju tako ljubljeni Ljubljani — imamo še celo vrsto podobnih in sorodnih imen, ki so našemu Ljubelju v »sorodstvu«. - Tako imamo Se celo drug Ljubelj Eri Šmihelu, Ljubel v Šaleški dolini, ibelj pri Krškem, Ljubelo (pritok Pake), Ljubeljičico (pritok Borove-Ijice na KoroSkem), Ljibučko (pritok Bistrice pri Pliberku) in seveda Se naše gorenjsko Ljubno in savinjsko Ljubno, Ljubijo (pritok Savinje pri Zovneku), pa Ljubečno, Ljubež, Ljubgojno, Ljubijo, Ljubinjo, Ljub-stavo, in seve tudi SkofjeloSki Ljub nik (1024 m), ki mu v narečju pra vijo Lubnik. PODLJUBELJ - SV. ANA Nenavadno naključje je za nekoč tako znamenit kraj, celo sedež lastne občine: v teku stoletja je Število prebivalstva padlo (od 612 na 560), medtem, ko je število prebivalstva drugih tržiSkih vasi znatno naraslo. N.pr.: Pristava od 86 na 725, Bistrica od 159 na 979, Dolina od 34 na 108, Jelendol od 58 na 206, Lom od 174 na 238 itd. Sicer pa se časi zares spreminjajo: nekoč je bil Podljubelj (po starem: Sv. Ana) znan rudarski kraj. Saj niso tu kopali le živosrebrno rudo pač pa tudi železovo in manganovo. Danes pa na celotnem tržiškem območju sploh ni nobenega rudnika več, le kamnolomi za pridobivanje peska in gramoza so Se ostali... »Zlata« doba tržiSkega rudarstva je obsegala obdobje od leta 1557 in z manjšimi presledki vse do leta J886. Rudarjenje je bilo leta 1902 že povsem ustavljeno. S tem v zvezi je pač tudi upad Števila prebivalstva v Podljubelju. MENISKI GOSTINEC Seveda pa velja Podljubelj slej-koprej kot geografsko območje prvotnega Tržiča. Kajti tu je stal gostinec (hošpic) stiskih menihov, ki je nudil tovornikom in popotnikom čez visoki Ljubelj brezplačno streho in varnost, morda tudi telesna in duhovna okrepčila. Sentanskega gostinca seveda ni več (le za letnico ustanovitve vemo - 1261), toda podobo takega meni-Skega hospica vidimo lahko Se v , ohranjeni tako imenovani »Jenkovi kasarni« na Jezerskem, v sklepu doline, M izu Stularja. Le, da so jezerski h ošpic vzdrževali menihi iz koroškega Vetrinja, medtem ko so za ljubeljskega skrbeli menihi — cisterciani iz dolenjske Stične. Poleg hospica pod ljubeljskim gorskim prehodom je stala bržčas že od vsega začetka skromna kapelica, posvečena sveti Ani. Prvotno gotsko stavbo so pozneje povečali v cerkev z višjim poslikanim svodom. V njej so se ustavljali potujoči trgovci in drugi popotniki (divji tovorniki in razpuščeni vojščaki verjetno redkeje!), da bi si izprosili varno potovanje in srečen povratek v domače kraje. Radodarnost verujočih in zaupajočih že v onih časih ni bila neznatna. In tako je hospic le nekako zmogel opravljati svoje človekoljubno poslanstvo: nuditi varno streho revnim popotnikom. POT CEZ PREVAL Ljubeljski hospic je po vsej verjetnosti stal nekje na področju danaSnjega Lajba. Da hi nudil svoje usluge tako onim po potnikom, ki so speSili na Ljube lj doline ob Mošeniku (t.j. iz smeri današnjega Tržiča), kot onim, ki so prihajali iz Begunj skozi Drago in čez 1309 m visoki Preval. Ta »stranska« pot na Ljubelj je bila skozi stoletja Se kar dober, resda le zasilen tovorniSki kolovoz. Danes pa je pot komaj le še za pešce prehodna. Iz znane koče na koncu mučeniSke doline Drage nad Begunjami (za razvalinami gradu Kamna) nas vodi slabo oskrbovana steza, ki jo večkrat prekinja hudourniška struga in udori težko prehodnih skal, na Široko sedlo s planšarijo med dolino Drage in Sentansko dolino. Vse kaže na to, da je bila ta pot za tovornike prikladnejša kot ona iz tržiSke strani, sicer bi se teh strmin raje ognili in pot opustili. A vendar sta se obe poti na Lajbu, pod današnjo cerkvico sv. Ane le strnili — zato domnevamo, da je prav tu stal stari dobri meniSki hospic. PLAZ IZPOD KOŠUTE Kaže, da je bila Košuta, ki je pravzaprav en sam čez 10 km dolg gorski masiv s kar šestimi samostojnimi vrhovi, ki vsi presegajo viSino 2000 m, usodna za stari podljubeljski Tržič. Le-ta je zrasel pod nekdanjim meniškim gostincem in veljal kot »Ljubeljski trg«, t.j. stari, prvotni Tržič. Po ljudskem izročilu je naselje zasul plaz, ki se je utrgal s Košute. Naravna katastrofa se ne da časovno točno določiti, vendar lahko domnevamo, da se je zgodila v času med letom 1261, ko je koroški vojvoda Ulrih III. podaril stiškim menihom Ljubeljski trg in letom 1320, ko se v listinah že omenja nižje ležeči Novi Tržič, današnji Tržič. Tako je izgledalo leta 1944 zloglasno ljubeljsko uničevalno taborišče pri Sv. Ani v Podljubelju. r 1 r^ r ^ r ^ r ^ r ^ r i r ^ —*— x ■ x - ~*— > - fcw J L J L: J kv ^ k. J k, A L J kv J BOGATA IZBIRA RAZLIČNIH TKANIN •ZA LAHKO LETNO- GARDEROBO • MODERNI VZORCI I.N gARVE OGLASITE- SE PRED DOPUSTOM INFORMATIVNI PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA- V KRANJU kC\J TEKSTILINDUS KRANJ CLAS20.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 23 JUNUA19I1 Štirinajsti mednarodni plavalni miting Kranj '81 Evropska plavalna elita v Kranju KRANJ - Plavalci kranjskega Triglava se vneto pripravljajo, da bodo 2. in 3. julija dostojno sprejeli plavalce, ki bodo v tem času nastopili na štirinajstem mednarodnem plavalnem mitingu »Dan borca«. V tem času bo v kranjskem bazenu plavalo nad stopetdeset kvalitetnih plavalk in plavalcev iz SZ (Belorusija), Romunije, Avstrije, Italije, CSSR, Madžarske in NDR ter Jugoslavije. To bo za člansko balkanijado najmočnejša plavalna prireditev v Kranju. Po kvaliteti bo še boljša kot je bila balkanijada, saj bo dva dni v Kranju zbran skoraj ves evropski plavalni vrh. Med to druščino ne bo le tekmovalcev iz ZRN, ker imajo tam takrat svoje državno prvenstvo. V času tega mednarodnega mitinga bo tudi tradicionalni plavalni troboj Slovenija - Furlanija Julijska Krajina — Koroška. Ljubitelji plavanja bodo 2. in 3. julija prišli na svoj račun. Najboljši evropska plavalci bodo plavali olimpijski plavalni program. Na tem mitingu ne *>o le štafet, te bodo plavale v okviru troboja, in discipline 400 metrov mešano. Dekleta in fantje bodo tako plavali na 100, 200, 400, 800 in 1500 m kravi, 100 in 200 m prsno, 100 in 200 m hrbtno, 100 in 200 m delfin in 200 m mešano. Tekmovanje se bo 2. julija pričelo ob 17. uri, 3. julija pa zaradi te levizijskega prenosa že ob 15.45. Ta miting, ki je v evropskih plavalnih zvezah priznan, se je začel pred štirinajstimi leti v Rovinju. Rovinjčani so kar enajstkrat zapored gostili plavalce. Dvakrat je bil ta miting v Ljubljani, letošnji. Štirinajsti, pa bo v Kranju. Da bo na mitingu vse tako kot ie treba, se je organizacijski odbor zavzel, da vse izpelje res kar najbolje. Ponoviti bo treba odlično organizacijo vseh plavalnih prireditev, kar jih je bilo v Kranju. To je sicer nehvaležna naloga, a kranjski plavalni delavci so takih in podobnih prireditev že navajeni. Vseeno se bodo potrudili, da bo tudi to tekmovanje organizirano na ravni tekmovalk in tekmovalcev. Svojo pomoč pri organizaciji PK Triglavu niso odrekle tudi kranjske, slovenske in jugoslovanske delovne organizacije. Finančno so ta miting že podprle Sava, Merkur, IBI, Ljubljanska banka. Gradbinec, Iskra,* Tekstilindus, Gorenjski tisk, Planika in Gospodarska zbornica Slovenije ter druge organizacije združenega dela. D. Humer praznik Športnikov GODE81ČA Te dni praznuje športno društvo Kondor i* Godešiča 14. obletnic« delovanja De-javnoat druitva je iz nekdanje nogometne in namiznoteniške sekcije prerasla v množičen športni kolektiv s prek 120 člani. Društvo vsako leto organizira in vodi ve« športnih prireditev kot občinska namiznoteniška tekmovanja, spomladanski in jesenski kros, tradicionalni nogometni turnir, mnogoboj in se bi lahko naštevali. dokaz, da društvo skrbi tudi za kvaliteto. uŽL „ ufpeh« nedvomno sodi osvo-MS?"*" občinskega članskega vi^ao uvr.«tT tek»°v«V dobro in ieTv o»iTI!t^n.^r0metne ekiDe Pionir-n^^!n igi in v** vi~>kih uvrstitev •SSfrfc^ Jh tekmovanjih v .v!!i!^t"'Trite: druMv* J« Privabiti v n.XlJ *™Ve*, novih cUnov. ter se in akije 8 množicna tekmovanja cl«HmrirJ\£b °b,etnici dru*tva » ciani imeli kot vsa leta doslei n« tekmi pomerili ^1ne°5f,,,*»i- Tokpat »o premoč morali priznati neoženjeni sai ie hU rezultat 2:1 za oženjene. 1 ' TRADICIONALNI KROS i.^r "*kcii.' Pri SD Kondor iz Godešiča n.«,V'*"izl,t0r1: tokrBt te tradicional-ntErf* . kr«i«ne in okoličane. flkI3P. ,",p0r^ J« Pri članih slavil Sraj Skofla Loka. Organizator je bil z udeležbo tekmovalcev zadovoljen. Rezultati pionirke: t. Starman Herma, 2. Beean Mojca 3. Hafner Andreja (vM Ko«: KS 1. Kr*inik J™> 2 pintar Jani, 3. Bobnar Janez (vsi Kondor); člani 1. Sraj Bern.rd (šk. Loka), 2. Stancar Herman (Suha) 3. Vehar Lozje (Kondor); veterani: 1. Bertoncelj Peter (Kondor), 2 K^eJnfn/^l*rJan, <9trahovica), 3. Krajnik Gašper (Kondor). •) Starman REKORDNO PRVENSTVO KRIZE - V Križah je bilo preteklo ne-rSS° zak!)UCeno državno prvenstvo v poletih ■ zmaji, ki g. je pripravilo Društvoma prosto letenje Prepih iz f rtiča. V posamič-m konkurenci je zmagal Tine Kos, član društva Let iz Skorje Loke pred klubskhi n«ViTri^mf Mk.torjem Vre**m in «!«>>'»" wT .Huby*ne Matijo Maležičem. V f*!P"fm| tekmovanju je zmagal škofjeloški fJLfi A"ok,noom Posočje in Delto i/ Ljubljane. Državno prvenstvo je bilo tudi tekmovanj za prehodni pokal Tomaža Ko želja, letalca z zmaji iz Tržiča, ki se je m,-r1POn^8reĆil Prehodni pokal je &, »a* Pred AndrejemMravlje-tom in Matijo Maležičem, članoma Delte i/ Ljubljane. Dobro pripravljeno tekmovanje je oviralo slabo vreme, zato so bile izpeljane le tri od šestih disciplin. Kljub temu so bili dosoženi dobri rezultati. V prostem preletu je bil dosežen nov državni rekord 51 kilometrov od Križke gore do Rateč, ki ga je dosegel Tine Kos. Dosežek veliko pomeni L"?'* V *v™P«»ken» merilu. Nad Ratečami je bil Se 90 metrov visok«,, vendar se je mora) zaradi državne meje spustiti. USPEH GORENJCEV V soboto, 13. junija, je bilo v Novem mestu na stadionu Bratstva in enotnosti republiško prvenstvo v atletokem mnogoboju civilnih invalidov vojne (CIV). Mnogoboja so ne udeležili tudi CIV Medobčinske« društva Kranj. Ekipa v sestavi Esad Mehmedinovič. Milena Juran, Zvone Pire, Marjan Požeg in Janez Zurc je ekipno dosegla prvo mesto s 7912 točkami in s tem prevzela pokal v trajno last. Druga je bila ekipa Ljubljane s 7542 točkami, tretja je bila ekipa Celja s 7008 točkami itd. Tekmovanja se je udeležilo 25 CIV iz šestih Medobčinskih društev CIV SRS. V ekipi Kranja je Esad Mehmedinovič v izboru posameznikov v mnogoboju dosegel Srvo mestz izrednim uspehom 2015 točk, lilena Juran je bila tretja z 2696 točkami, Zvone Pire je bil deveti z 2301 točko, Marjan Požek je bil šestnajsti z 2047 točkami in Janez Zurc dvaindvajseti s 1707 točkami. Ob razglasitvi rezultatov je »Krka« iz Novega mesta vsem udeležencem atletskega mnogoboja CIV SRS poklonila kolekcijo svojih proizvodov. •J. Zurc NOVI PLANINSKI VODNIKI Pred slabim desetletjem so pri Planinskem društvu Kranj prvič izvedli tečaj za planinske vodnike. Poznani in uveljavljeni so pred tem bili gorski vodniki, pri nas pa tudi mladinski vodniki. Prvih je po številu premalo, njihova težnja za vodenje posameznikov po nenadelanih poteh, pa je skladna njihovi usposobljenosti, slednji pa za vodenje večjih skupin tudi niso bili primerni. Razvoj planinstva je nakazoval potrebe po takih vodnikih, ki bi vodili in organizirali pohodništvo po gorah in planinah v skupinah. Splošna potreba delovnega ljudstva, po aktivnem počitku v gorskem svetu je bila očitno najbolj izrazita v Kranju. Vzoru kranjskega planinskega društva pri vzgoji novih strokovnih kadrov so zaradi potreb sledila še druga društva. Pri PD Kranj so vodniki organizirani v odseku za planinsko hojo in vodnifttvo. To pomlad se je sedemintridesetim priključilo še dvajset norih planinskih vodnikov, ki so na izpitih pokazali solidno pripravljenost in znanje. Priprave in predavanja so tečajniki poslušali v Kranju, praktične vaje pa na Krvavcu. Od vseh 34. prijavljenih kandidatov jih je 24 vztrajalo in uspešno zaključilo tečaj. Ne le planinstvu, ampak tudi družbi kot celoti pomenijo planinski vodniki novo pridobitev, novo kvaliteto. Znano je, da je noja osnova človekovega gibanja, ki je posebno koristna in prijetna prav v višje ležečem planinskem in gorskem svetu. Visoko v gore pa se posamezniki sami le neradi podajajo, saj so poti za nenavajene lahko prave uganke, pa čeprav so nadelane in označene. Orientacija je posebno ob slabi vidljivosti zahtevna, nepoučenemu prete še druge neprijetnosti in tudi nevarnosti. Skupinske ture v spremstvu vodnikov pa so organizirane in vame, razvija se družabnost, sklepajo poznanstva, spoznavajo neznane naravne in zgodovinske lepote planinske ter splošne kulture. To pa so tudi pomembni vidiki utrjevanja samozavesti, krepitve moči, pripravljenosti na družbeno samozaščito in vsesplošno ljudsko obrambo. f\ Lehan trZiške Športne vesti NOGOMET - 23. junija se bo sklenila občinska nogometna trimska liga. Nepopolno sedmo kolo kaže, da so razlike v kvaliteti ekip precejšnje. Z dobrim nogometom so se predstavili člani Petrola pa tudi ekipe Podmladek, Primo loco, Koprive, Lepenka in Blue racer so pokazale precej dobro in zlasti borbeno ter požrtvovalno igro. KROS - Osnovna organizacija ZSMS Križe je pred dnevi pripravila »kros prijateljstva«. Cicibani in pionirji so tekli 1000 metrov, mladinci, člani in veterani pa 2000 Zmagovalci posameznih skupin: Andreja Grašič med cicibankami, Gregor Mali med cicibani, Peter Mali med pionirji, Majda Albreht med pionirkami, Jože Bohinc med mladinci, Dušan Meglic med člani ter Janez Ambrož med veterani. BALINANJE - Janez ' Stefe. Dušan Kavčič, Viktor Serbec, Matjaž Kniflc, Polde Kavčič, Tomo Smolič ter Ivan King, člani športnega združenja 5. avgust, uspešno zastopajo Tržičane v drugi gorenjski balinarski ligi. Proti ekipama Zirov in Vodovodnega stolpa so igrali 1:1. Nedavno so se med 15 ekipami az vse Slovenije uvrstili med prvih osem na invalidskem balinarskem turnirju v četvorčkih. NORČlC ODSLEJ V KLASIČNI KOMBINACIJI KRANJ - Bogdan Norčič, ki se je z letošnjo sezono poslovil kot član državne reprezentance v smučarskih skokih, se namerava poslej posvetiti klasični kombinacij s ciljem, da bi nastopili na olimpijskih igrah če/, dobri dve leti v Sarajevu. V ekipo za ta nastop se ne bo težko prebiti, saj je stanje kadra v tej smučarski disciplini izredno klavrno in bo težko sestaviti zadovoljivo ekipo za olimpijado. Tako so strokovnjaki lahko veseli, če bi vrste kombinacij na tej olimpijadi okrepil skakalec Bogdan Norčtč, ki je z desetimi naslovi državnega prvaka naš najuspešnejši skakalec vseh časov. .!...!. Nogomet PRVAK SVOBODA LJUBLJANA V finalu športno tekmovalnega nogometa za kadete so kadeti Save kljub zelo dobrim igram zasedli četrto mesto. Predvsem v prvi tekmi z Zelezarničarjem so prikazali dober nogomet, vodili z golom prednosti in po veliki napaki golmana Pirea j»' Železničar izenačil. Odločitev o zmagovalcu je bila dokaj dramatična, saj sta ekipi morali izvesti vsaka po deset kazenskih udarcev. Kadeti Save so prvi zgrešili gol, toda isto SE ni dogodilo zadnjemu strelcu Železničarja in tako se je z rezultatom 10:11 uvrstil v finale Železničar. V tekmi za 3 mesto s Kladivarjem so bili boljši v prvem polčasu Savčani, vodili so z golom prednosti, toda samo en polčas dobre igre ni zadostoval. V drugem so povsem popustili in Kladivar je zasluženo zasedel 3. mesto. Rezultati: Sava : Železničar 1:1 (10:11), Svoboda : Kladivar 3:0, za 3. mesto Kladivar : Sava Sil za 1. mesto: Svoboda : Železničar 3:0. Za kadete Save so nastopili: Pire, Jerina, Doljak, Volk, Tanjevski, Mencinger, Jošt D., A., Majcen, Lavtar, Vodan, Strakoš, Culbrk, Fujs, Florjančič, Gabrič in Vuko-vič. Z dobro igro in izbirnim testiranjem pred nekaj dnevi so bili izbrani v republiško pionirsko selekcijo: Jerina, Jošt. A. in Vodan. Po nekajdnevnih pripravah v Kamniku bodo pionirji odpotovali na zvezni turnir, ki bo letos v Veliki Plani. Med približno 80 kandidati je bilo izbrano 25 mlajših pionirjev za šolo nogometa v Mariboru, ki ga organizira NZS. Med izbranimi sta tudi Dežalak iz Britofa In Florjančič iz Kokrice, kar je lepo priznanje za mlade nogometaše. ^ • BOHINJU ZMAGA Na igrišču v Lescah sta se preteklo soboto srečala Bohinj in LTH. To sta prvaka severne in južne skupine. Pionirji obeh ekip so pokazali dopadljiv nogomet. Eni kot drugi so igrali borbeno in rair. V drugem počasu so bili pionirji Bohinja boljši in zasluženo zmagali. S to zmago so osvojili prvo mesto na Gorenjskem 1080/81 in v trajno last prejeli pokal medobčinske nogometne zveze Gorenjske. Rezultat pa je bil 3:1. - , P. Novak TURNIR V ŠKOFJI LOKI V soboto, 13. junija, je bil na nogometnem igrišču v Pusta I u nogometni turnir za memorial Lonev Blaža, na katerem so poleg domačega moštva nastopili še NK Alpina iz Zirov, NK Polet iz Sv. Duha ter NK Reteče iz Reteč. Zmagovalec je bilo domače moštvo, ki je prejelo tudi prehodni pokal, drugo mesto so zavzeli Zirovci, tretje Polet iz Sv. Duha in četrto Reteče iz Reteč. Vse nastopajoče ekipe pa so prejele spominske plakete. SAVA PETA Na polflnalnih furnirjih v Ljubjjan', m Zaroriu so se pomerile ekipe za uvrstitve oo*l-6 mestav zaključnem tekmovanju rekreacijskih ekip v nogometu za področje StovenUe" V Ljuljani j? ^fj^S^-ha Slovan, v Zagorju P« ^'^^JF" «>rje Tako se bodo v finalu v Kopru Kerile ekipe z. tretje in četrto mesto Branik Šmarje in ESO-Velenje za prvo in drugo mesto Slovan in Proletarec. Ker je elripa Shorbe odpovedala nadaljnje tekmovanje, je Sava zasedla peto in Skorba 6 meX Po prikazanem nogometu blekipa ^zaslutil, boljšo uvrstitev, toda v nogometu odločajo goli. Rezultati polfinala: Slovan : Sava 10, Branik : Sava 2:1, Slovan : Branik 2.1, Proletarec : ESO-Velenje 0:1. ESO Skorba 0:1, Skorba : Proletarec 0:3. B ALIN TRIM NA PANTAH STRAŽIŠČE - V počastitev krajevnega praznika Stražišče pod pokroviteljstvom ZTKO Kranj in v priredbi TRIM - SAVA Stražišče je bil v nedeljo, 21.6.1981 na Pantah prvi balin t rim ženskih in moških trojk (za katerega prireditelji obljubljajo vsakoletno ponovitev). Povedati je treba, da je bila to ena redkih prireditev, kjer ni bilo štartnine, pač pa je prireditelj zbral vrsto praktičnih nagrad (1. mesto - tri pare kovinskih krogel) ter za vsakega udeleženca trim značka. Prireditelj se zahvaljuje delovnim organizacijam Merkur, Elita, Sava, Tekstilindus, IBI, Delo, posebno pa ZTKO Kranj za praktične nagrade. Ob veliki borbenosti tekmovalcev ter navijanju gledalcev je bil Balin — trim izveden v pravem prijateljskem vzdušju. Rezultati - ženske 1. Boža Klemenčič, Ix>jzka Zalokar, Magda Hrovatin, 2. Vika Ambrožič, Marija Breza v ec, Magda Križ-nar. 3. Justina Draksler Marija Bošter, Bari Stegne; moški- 1. Brane Tomažič, Jovo Strbec, Franc Sifrer, 2. Marjan Silar, Rajko Križnar, Franc Tiringer, 3. Gustelj Kakopin, Nande Zun, Janez Bajželj, 4. Marjan Križnar. Martin Silar, Matevž Oman. Smučarski skoki MOSTVENA ZMAGA TRIGLAVA KRANJ - Kranjski smučarski klub Triglav je v soboto organiziral prvo letošnje tekmovanje na 15-m plastični skakalnici v Stražišču. V počastitev krajevnega praznika Straži Sča so tako svoj delež prispevali tudi smučarski skakalci. Pomerilo se je 50 mladih skakalcev iz sedmih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli domačini, ki so zmagali v dveh posamičnih konkurencah, hkrati pa prepričljivo osvojili prvo mesto v moštveni konkurenci. Rezultati - MLAJŠI CICIBANI: 1. Boštjan Zupan (Triglav) 136,8 (7,5, 8,5), 2. Arsen Blaško (Predmeja) 135,9 (8,5, 8,5), 3. Franjo Ažman (Braslovče) 124,2 (7,5, 7,5), 4. Bogdan Spenko (Triglav), 5. Ludvik Košelnik (Jesenice-Zirovnica); STAREJŠI CICIBANI: 1. Tomaž Knafelj (Jesenice-Zi-rovnica) 174,5 (11,5, 11,5), 2. Marjan Gašperin (Jesenice-Zirovnica) 174, (11, 11), 3. Marjan Jagodic (Triglav) 161, 4 (8,5, 8,5), 4. Janko Mogel (Braslovče), 5. Damjan Legat (Jesenice-Zirovnica), MLAJŠI PIONIRJI: 1. Marko Dobnikar (Triglav) 186,0 (11,5, 11,5), 2. Zora.. Kešar (Triglav) 175,2 (11,5, 11), 3. Marko Remic (Triglav) 174,4 (11,5, 10,5), 4. Janez Globočnik (Triglav), 5. Joško Kugler (Braslovče), 6. Sašo Fende (Triglav Duplje); MOŠTVENI VRSTNI RED: 1. Triglav 908,5, 2. Predmeja 673,3, 3. Braslovče 594,4 itd. -I. -lav ornik Vaterpolo »Jugaši« po prvem delu na vrhu KRANJ - Jugoslovanska vaterpolska moštva v prvi zvezni ligi so zaključila prvi del prvenstva. Čeprav se je tekmovanje nadaljevalo že v sredo, je vseeno čas, da pregledamo, kaj se je dogajalo v enajstih kolih prvega dela. Na čelu razpre-dilnice je po pričakovanju dubrovniški Jug, ki je devetkrat zmagal in le dvakrat remiziral. To je moštvo, ki res zasluži vse priznanje in tudi letošnji naslov. Za dve točki v minusu je za Jugom Partizan iz Beograda, ki je skupaj z Mladostjo-Stu-dentom in Rotorjem po teh kolih še edini kandidat za prvaka. Favorita Primorje iz Reke in POSK-Brodomerkur, lani drugi, sta razočarala. Nista pokazala tistega, kar so vsi pričakovali. Kar pet moštev se bori za obstanek v ligi. V tej druščini je v prednosti Jadran iz Splita, ki je že nabral sedem točk in lahko mirneje čaka na nadaljevanje kot KPK iz Korčule, Solaris iz Šibenika, Triglav iz Kranja in Crvene zvezde. Prav Jadran in Crvena zvezda sta v tem boju s tekmo v zaostanku. V nedeljo zvečer med srečanjem teh dveh nasprotnikov se je zgodilo tisto, kar smo to sezono pričakovali. Začeli so prevladovati klubski interesi in prišlo je do fizičnega obračunavanja za zapisniško mizo. Stepla sta se predstavnika Zvezde in Jadrana. Edinemu slovenskemu ligašu Triglavu iz Kranja ne gre najbolje. Osvojil je le dve točki, čeprav bi jih lahko več. Vendar ne moremo mimo ugotovitve, da so fantje igrali dobro. Vaterpolisti so dobili le sedem dni dopusta. To pa je vse premalo, če vemo, da se mora v sezoni trenirati tudi po dvakrat na dan. Tega Triglavani ne zmorejo, čeprav se klubska uprava napreza, da bi se stanje popravilo. Tudi glede finančnih sredstev so pri Triglavu bolj na tesnem. Res je sicer, da je ZTKO Kranj v tej sezoni prvič nemenila igralcem prvega moštva po 800 dinarjev hranarine, toda vemo koliko so plačani ostali igralci naših vaterpolskih ligaše v. Najbolj »reven« klub za Triglavom, ki je dobil 50 milijonov dotacij, ostalo ie morala zbrati mlada klub- ska uprava, je Kotor, ki doki 41« milijonov. Za svojo dejavnost je lasi retke Primorje dobilo kar milijardo diaarri Tudi porabili so jo. Prvenstvo se bo nadaljevala Pri Tn- flavu niso obupali. Naprej se boso borih, a se v ligi obdrže. To bo tudi lepa nasi-buda za pionirje, kadete in mladine« n Hw Kolesarstvo PLODNA NEDELJA LJUBLJANA - Kolesarski kh* H Franek je v nedeljo pripravil traaiekaam dirko »Za zlato pisto«. Udeležilo m a k blizu dvesto kolesarjev, med njiai tsii člani državne reprezentance, ki * < Kranjski gori pripravljajo na dirko P« Jugoslaviji. Pri članih je slavil Kranjčan Rspm pred Povirkom (Astra) in Za ubijem (W pri mlajših mladincih je zmaga) Stfca*. pri starejših pa Kosiru i k (oba Rog). P» *, tekmi je bil še superflnale, v katerca jt v članski konkurenci Ropret spet presajal vse zasledovalce. MLADINCI ODLIČNI V ITALIJI CORDENONS - V tem itaiijamkna atestu blizu Pordenona pa je bila eaa prvu, resnejših preizkušenj mladik koieaar*, pred svetovnim prvenstvom. Rasen tek. movalcev iz 25 italijanskih klubov ao H dirke udeležili tudi naši reprearataati (Lampič, Marn, Pavlic, Zagore) ter ekipa Save (Polanc, Kavaš, Tunič, Zeraik). Bili so odlični. Zagore, Laaapie ia Kit* so najprej osvojili tri od štirih lettea ciljev, v zadnjem od petih krogov pa tu m od glavnine odcepila Pavli* ia Mara Zmagal je Pavlic, ki je 1215,kikrnetri dolgo progo prevozil v treh urai. II sekund je za njim zaostal Mara. H m Lampič. H J LOKA, n. sol. o. Skorja Loka TOZD JELEN, gostinstvo Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prort« dela oziroma naloge 1 SOBARICE v hotelu Jelen v Kranju 2. SNAŽILKE 3 TOCAJA*6 na^ubI*an8ki 1 a v KranJu v hotelu Jelen v Kranju Pogoj: - KV natakar 4. SNAŽILKE v restavraciji Podlubnik delo se opravlja z deljenim delovnim časom 5. TOCAJA v restovraciji Podlubnik Pogoj: - K V natakar Poskusno delo za dela oziroma naloge pod točkami 1., 2., 4. traja 30 ko-ledarskih dni, pod točkama 3. in 5. pa 45 koledarskih dni. Delovno razmerje pod točkami 1..2., 3. in 4. se sklene za nedoločen čas, pod tofto do'usta* (nadomeščanje delavke v času porodniške« ; Stanovanj ni na razpolago. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov ABC Pomurka, Loka, D88S, Kidričeva H Skorja Loka. —1 SGP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1 Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kokrica, Kranj objavljamo naslednje proste delovne naloge in opravila DELOVODJE Pogoji: - končana delovodska Šola gradbene, kovinske ali treov*? smeri in 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2 mesecema poskusnega dela. Kandidati naj pismene prošnje z dokazili pošljejo na naslov SGP Grad bmec, Kranj, kadrovsko socialna služba, Nazorjeva 1. Prijave aprejemamo 15 dni po objavi v časopisu. Rokomet DUPLJANKE V REPUBLIŠKO ROKOMETNO LIGO KRANJ - V drugi republiški rokometni i Z^.^ SI *en8ke je v ostalem srečanju Olimpija premagala ekioo Radeč z štirimi goli razlike. Naslov prvaka in uvrstitev v višje tekmovanje, republiško rokometno ligo, si je pridobila ekipa Dupelj - F. Prešeren, ki je bila v m^edsebojnih srečanjih z ekipo Peka boljša. Ekipe Olimpijc. Alplesa in Noveua mesta so nastopale izven konkurence Ce pa upoštevamo vse rezultate pa je zmagala ekipa Peka s 24 točkami pred 55? Ll™ ' 23 in R»*"**mi< ki so osvojile IQ točk. Končna lestvica: Duplje F. Prešeren Peko Radeče Kamnik 5. Zagorje Izlake (- 1) 8 0 1 7 87:123 0 8 6 11 108: 89 13 8 6 1 1 103: 82 13 8 5 0 3 119: 89 10 X 1 I « 90:124 3 •I Kuhar 1 IZREDEN USPEH ROKOMET ASlC IZ ŽELEZNIKOV ŽELEZNIKI - Rokometa*!« Alpta so najbolje uvrščena slovenska rau-metna ekipa v drugi zvezni rokaaaUi ligi, kar pomeni tudi, da ao igrato i Železnikov najboljše v Skmaiji * zadnjih štirih kolih niso prinuk h> raza in osvojile kar sedem točk. asi drugim pa premagale tudi OHu** Moštvo Alplesa je posrečena kaak«. cija starejših in mlajših igralk, ki lik I Železnikih načrtno vzgajajo. Traaa Jože Rakovec izredno napisan r*i moštvo, velike zasluge za uspe* pa ku tudi domača delovna organi tačica \k> les, ki je prevzela pokroviteljarVu M športnim društvom in roknaaataka kk bom. Primerna športna dvorana t j*, leznikih bi brez dvoma tantaaaajf a rokomet in druge dvoranske »par* » povečala, kar bi bil tudi porok u * uspešnejše igre. rMEK 23 JUNIJA 1981 KRONIKA 21.STRAN.G LAS NESREČE CE8TE V DREVO Imaj — Voznica Breda Kušar ■»j. 1940) iz Reteč je v petek, •junija ob 18. uri peljala od Javita proti PSevem. V desnem •inku jo je začelo zanašati, tako da »zapeljala s ceste v drevo. V trče-iju je bila voznica huje ranjena in t jo prepeljali v Klinični center, lode na avtomobilu je za 25.000 k. 1FTELA V GLOBEL Pokljuka — V soboto, 20. junija, « 21.30 se je na regionalni cesti M-Pokljuka v Mrzlem studencu ripetila hujša prometna nezgoda. i«nik osebnega avtomobila Rudolf iofcr (roj. 1962) iz Lesc je peljal od ifeda proti Pokljuki. V levem ne-jndednem ovinku ga je zaradi »primerne hitrosti zaneslo čez ban-t.vno v globet. Voznik in sopotnik ««an Zeleznjak sta bila pri tem injena, škode na avtomobilu pa je x 50 000 din. flBREČA NA PREHODU Iraaj — Dragica Sodja (roj. 929) z Blejske Dobrave je v soboto, I junija, ob 10. uri po prehodu za >efce prečkala Cesto JLA. Prav «aaj je od mesta proti Kokrici pripeljala voznica osebnega avto-vjbila Leopoldina Trilar (roj. 1944) Kranja, ki je Sodje\o že na sredi tthoda zadela. Pešakinjo so z '//mijeno ključnico, pretresom mož-Itn m drugimi poškodbami prepe-»li v jeseniško bolnišnico. Le zamika luj denar ■ Kriminalisti kranjske Uprave za 'anje zadeve so raziskali več ipov. ki so se marca in aprila rotili na Gorenjskem. Vsem tem V»n je skupno, da so se pripetili Mjali manj vinjenim osebam, da so »pripetili v gostinskih lokalih ali na »d gostinskih lokalov proti do-irav tako pa je za vse or'tno £a ■ kovanci neprevidno s P ače pijače neznancem kazali, da-m denarju. . ttko «e 3e pripetilo tudi S. U' Vje Loke, ki je konec marca letos prej vse popoldne popival, do ^ra pa je bij že tako razpoložen, izplačeval pijačo tudi neznanim pivcem. Eden od njih rnu Je eje sledil, ga pri Nami dohitel, do nezavesti in mu nato m-, uro, iz denarnice pa 3000 din. V začetku aprila pa je bil ob de-m zaradi napada V. V. z Jesenic. mm je v lokalu prisedel k družbi, »kateri je bila tudi neka ženska m /} začel nagovarjati, naj gre z njim a denar. Ko se je za hip odstranil, »jedružbica zmenila, da bo ženska avidezno sprejela ponudbo, ostali * bodo izrabili priložnost in mu p denar. V. V. je res odpeljal Smuko najprej v svojo garažo, ker pa ^bilo to preveč »nevarno«, je hotela » kak temnejši kraj. To pa sta |«w»a znanca pričakovala, »zape-MM pretepla in mu vzela 5000 ta Denar so si nato vsi trije izdelili. Na podoben način je speljal sredi »prila letos lahkovernega in ne mem treznega A. Š. prebrisani '< I iz Ljubljane. Natvezel mu je, 1* n pelje k nekemu dekletu, zato n šop bankovcev. Ko je v bi-«oju hotela Toplice to pokazal 'm neznancem, so mu malo itmeie sledili na stranišče, ga tam »padli in mu vzeli 15.500 din. BREZ IZPITA ZA VOLANOM Kranjska gora - V soboto. 20. junija nekaj po polnoči je na parkirnem prostoru na Borovški cesti voznica osebnega avtomobila Mirela Bažika iz Pirana preskušala svoje vozniške veščine; sopotnik pa ie bil lastnik avtomobila Ribič-Do-, bran Pavel. Voznica še nima vozniškega izpita, prav tako pa ni bila vešča vožnje. Ko je pritisnila na plin, je avtomobil priletel v osebni avtomobil Branka Majkiča, le-tega pa je porinilo še v dva parkirana osebna avtomobila. Lastnik je nato sam sedel za volan in odpeljal s parkirnega prostora, na oddelku milice Kranjska gora pa je prijavil nezgodo in navedel, da je sam vozil. Škode na vseh obtolčenih avtomobilih je za 320.000din. TRČENJE V OVINKU Kranjska gora - V soboto, 20. junija, ob 8.40 je voznik osebnega avtomobila nemške registracije Slavko Zubčič (roj. 1949) iz Zadra peljal od Jesenic proti Kranjski gori. V ostrem desnem ovinku ga je na mokri in spolzki cesti zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levi vozni pas, po katerem pa je tedaj iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Pogačnik (roj. 1923) z Jesenic. Čeprav se je Pogačnik umikal, sta avtomobila kljub temu trčila. V nesreči so bili voznik Pogačnik in njegova sopotnika Igor Rebek in Marija Pogačnik ranjeni. Škode pa je za 160.000 din. TRČENJE V OVINKU Radovljica - V četrtek, 18. junija ob 17. uri je voznik osebnega avtomobila Herman Poklukar (roj 1944) iz Poljšice peljal skozi Sp Lipnico proti Kamni gorici pravilno po desni strani, iz nasprotne smeri pa mu je v rahlem ovinku bolj n(, sredini ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko Mrak (roi 1934). Voznik Poklukar se je sicer umikal v desno, vendar pa je Mrak kljub temu trčil v njegov avtomobil, nakar je njegov avtomobil odbilo s ceste v drevo. Vinko Mrak je bil v nesreči huje ranjen. Škode na avtomobilih pa je za 35.000 din. ŠTIRJE RANJENI Naklo - Na magistralni cesti pri Naklem se je v četrtek, 18. junija, ob 12.25 pripetila hujša prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti voznika. Voznik osebnega avtomobila Rudi Mušič (roj. 1958) iz Kranja je pred Naklim dohitel kolono vozil, zato je pritisnil na zavoro, vendar pa je njegov avtomobil zaneslo na» levo stran ceste, kjer je bočno drsel še okoli 32 metrov in trčil v avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljala Vilje-mma Dolhar (roj. 1941) iz Tržiča. V hudem trčenju sta bila huje ranjena voznik Mušič in njegov sopotnik Andrej Bene iz Kranja, v avtomobilu Dolharjeve pa je bil huje ranjen njen sin Samo, prav tako na je bila ranjena tudi voznica. Škode na vozilih je za 160.000 din Strela udarila v hlev Skofja Loka - V petek, 19. junija ob 15.35 je med neurjem strela udarila v hlev Pavla Dermote z Dolenje Dobrave. Vžgalo se je ostrešje na južni strani, ogenj pa je zajel seno tako, da se je požar naglo razširil. Pogorelo je 20 ton sena, 2 mlatilnici za žito, elektromotor, žaga venecijanka.M hrastovi sodi, 3 kubike smrekovih plohov, motorno kolo NSU in kmetijsko orodje. Živino so uspeli rešiti. Gasili so gasilci iz Hotavelj in Poljan, na kraj požara pa so prihiteli tudi loški gasilci in gasilci iz Zirov. Škode je po prvih ocenah za okoli milijon novih din. S SODIŠČA Štiri oziroma tri leta zapora Temeljno sodišče v Kranju, enota Kranj, je prejšnji teden obsodilo na štiri leta leta zapora Boruta Knola in sicer za 8 kaznivih dejani, Srečka Oblaka pa za pet kaznivih dejanj na tri leta zapora. Oba obsojena nista ne v preiskavi ne na glavni obravnavi priznala dejanj, ki jima jih je očitala obtožnica, vendar pa so bili dokazi tolikšni, da se je sodišče prepričalo o njuni krivdi. Miličniki, ki so ju ustavili ponoči 6. februarja letos na kranjski obvoznici, so ju osumili najprej vloma v podružnico Ljubljanske banke TBG v Podlubniku. Njun avtomobil, modri NSU je namreč, potem ko je *e odpeljal izpred banke, opazoval miličnik loške postaje milice, ki je do banke moral zaradi alarma. V nadaljnji preiskavi se je izkazalo, da imata Knol in Oblak na vesti še druga dejanja. Tako jima je bilo dokazano, da sta vlomila v trgovino Živila v Bitnjah in iz blagajne odnesla 68.050 din. Vlomila sta tudi v trgovino Delikatesa v Mojstrani ter odnesla blaga in napravila škode v višini 9.197,40 din. Knol je poskusil tudi s ponarejeno hranilno knjižico, vanjo je pripisal številke in tako povečal saldo, dvigniti denar, toda vestna uslužbenka na pošti ga je spregledala. Obema pa je uspelo lani decembra v prodajalni Ferromota v Ljubljani na naročilnico, ki sta jo potrdila z ukradenim žigom, dvigniti smučarsko opremo v višini 9109,90 din. Oblak pa je tudi iz DO Iskre, TOZD Tea v K ranju, v letih 1978, 1979 in v začetku 1980 odnesel nekaj pretikal, številčnik in druge predmete v vrednosti 2515 din. Oba pa sta bila oproščena obtožbe, da sta poskušala vlomiti v poštne prostore v Kropi, ker je bilo premalo dokazov. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da sta vsa ta kazniva dejanja storila na predrzen način in v razmeroma kratkem času, med olajševalnimi okoliščinami pa je upoštevalo, da sta še zelo mlada in da sta rasla v neugodnih razmerah. Televizorji mimo carine h 60.000 din kazni in zaporno kazen enega leta pogojno je bil Mojen Nikola Veselic, ki je tihotapil televizorje Konec decembra lani je na mejni jrthod Ljubelj pripeljal s tovornim momobilom Nikola Veselic, ki za-W$ živi v MUnchnu. Carinikom ni jrijavil ničesar, vendar pa so ob j*qpedu naftli v tovornjaku tri drvne televizorje znamke Grun-ty Povedal je, da je enega name--»val zadržati zase, druga dva pa je Mel podariti sestrama, ki skrbita za »novega otroka. Veselic je že pred *tom dni prav tako tihotapil blago aimo carine in bil zato tudi kazno E vendar pa ga to ni oviralo. da ne bi spet poskusil uvoziti blaga brez plačila carinskih obveznosti. Sodišče ni moglo mimo tega, da so takšna dejanja dokaj pogosta na meji, upoštevalo pa je, da je Veselic dejanje priznal in obžaloval in da mora skrbeti za sina, tako da mu je odmerilo leto dni zapora vendar pogojno za tri leta. Ker carinski zakon oh zagroženi zaporni kazni predvideva tudi denaro kazen, je temeljno sodišče v Kranju odmerila Veselju kazen 60.(100din." Tovornjaki ob sobotah počivajo Za voznike tovornjakov se je s 15. junijem začela poletna turistična sezona. To pomeni, da bo od 15. junija do 15. septembra konec tedna na naših cestah živahnejši promet, ki ga ne bodo hromili težki tovornjaki. Prepoved velja nameč za tovornjake nad pet ton skupne teže. Sicer velja vse leto prepoved vožnje tovornjakov ob petkih med 15. in 20. uro in ob nedeljah od 15. do 22. ure ter zadnji dan praznika, v turistični sezoni pa se v razbremenjevanje cest za tovornjake »vključi« tudi sobota in sicer od . 6. do 20. ure. ^ ■ - -■> - ■ - - - -* Končno vendarle obnova - Večinoma se zdaj vozimo po magistralni cesti in se le redkokdaj odločimo za vožnjo po stari gorenjski cesti. Ljudje pa, ki živijo v vaseh in naseljih ob stari gorenjski cesti, se lahko upravičeno že nekaj časa pritožujejo nad nevarno pastjo na ovinku na cesti od Posavca proti Podbreziam. Tu je že kar predolgo bila podrta ograja mostu, zato je morala nt ti vožnja mimo dokaj previdna. Zdaj most že obnavljajo delavci Cestnega podjetja Kranj. - Foto: D.Sedej Tekmovanje ob dnevu šoferjev in avtomehanikov Kranj - Letos bodo šoferji in avtomehaniki svoj praznik - 13. julij praznovali s tekmovanjem. Tako bo 11. julija letos pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko in ob sodelovanju Zveze šoferjev in avtomehanikov tekmovanje, na katerem bodo preverjali teoretično in praktično znanje voznikov, avtomehanikov in avto-elektrikarjev s področja samoupravljanja, avtoelektrike, prometnih predpisov, praktične vožnje in prak-tičnega dela avtomehanikov in avto-elekrikarjev. Delovnega tekmovanja avtomehanikov, avtoelektrikarjev in voznikov se lahko udeleže avtomehaniki in avtoelektrikarji zaposleni v družbenem in privatnem sektorju, v JLA in milici; tekmovanje voznikov pa prav tako vozniki iz družbenega in privatnega sektorja, JLA in milice, če imajo ustrezno vozniško dovoljenje za tip vozila, s katerim bodo tekmovali. -Pri ocenjevanju praktičnega in teoretičnega dela avtomehanikov se bo upošteval Pravilnik delovno proizvodnih tekmovanj kovinarjev Jugoslavije, za ocenjevanje voznikov pa Pravilnik o spretnostnih vožnjah in odklanjanju napak na vozilih šoferjev in avtomehanikov Slovenije — Jugoslavije. Praktični del tekmovanja bo v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju, za avtomehanike in avtoelektrikarje pa v prostorih Alpetoura TOZD Remont na Primskovem. Po tekmovanju bo za vse udeležence in vozila parada do Trga revolucije, kjr bo osrednja svečanost ob dnevu šoferjev in avtomehanikov in tudi razglasitev rezultatov tekmovanja ter podelitev nagrad in priznanj. Najboljši med vozniki in avtomehaniki se bodo uvrstili na republiško tekmovanje za avtomehanike v Mariboru, za voznike pa v Celju. Komisija za delovna razmerja osnovne šole LUCIJAN SELJAK KRANJ razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1 UČITELJ LIKOVNEGA POUKA P, PU 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA RU, U 3 SNAŽILKA NA PODR. SOLI V MAVČIČAH 4. VARUHINJA V VVO V ŽABNICI Nastop del in nalog s 1. 9. 1981. Za določen čas: ( 1 Učitelj vodd. PB na centr. šoli RU,U (od 1.9. 1981 do 25. 1. 1982) nadomeščanje delavke med por. dopustom. ° Učitel i kemije — biologije P, PU .... • . (od 1.9. 1981 do 30. 5. 1982) - nadomeščanje delavke med por. dopti- 3 Razredni učitelj na podr. šoli OREHEK RU, U, (od 1.9. 1981 do 25 1. 1982) nadomeščanje delavke med por. dopu- 4. Vzgojiteljica na podr. šoli OREHEK - vzgojiteljica (od 19. 1981 do 30.3. 1982) nadomeščanje delavke med por. dopustom. Prijave z dokazili o usposobljenosti pošljite v tajništvo šole v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja osnovne šole DAVORIN JENKO CERKLJE razpisuje naalednja prosta dela in naloge: 1. UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA NDČ. (pogoji ao zakonsko določeni) 2 UČTTELJ TEHNIČNEGA POUKA - ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje delavca za čas služenja vojaikega roka) s skrajšanim delovnim časom 3. RAČUNOVODJA SOLE ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog ali - srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog - 3 mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o usposobljenosti sprejema tajništvo Sole IS dni po objavi. Poltena turistka — Janez Mlinar je delavec na Petrolovi črpalki ob glavni cesti v Kranjski gori. Nemalo pa je bil presenečen, ko je pred prvomajskimi prazniki priromalo na Črpalko pismo gospe I. Schleif izt Buchholza v Nemčiji, ki je poslala 630 dinarjev, obenem pa sporočila da je obiskala črpalko, natočila bencin in olje, a v naglici pozabila plačati. Črpalka je zelo prometna in tudi črpalkarji so zato turistko pozabili opozoriti. Se so torej pošteni ljudje, pravijo črpalkarji, ki jim tako ne oo treba plačati primanjkljaja iz lastnega žepa. Foto: B. Blenkuš , . * J - .0.'MjVXittll| d-|Ov» GLAS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE torek 23 juw*mi STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z luži I i in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM. Iipd£ lesna industrija bled 64260 bled ljubljanska c telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex 32 tth LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Skofja Loka objavljajo javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: stiskalnica POBEDA 16 t, izklicna cena elektro moto* SEVER moč 22 kW 2950 obr/min, izklicna cena elektro motor RADE KONČAR moč 22 kW, 2950 obr/min, izklicna cena tlačni agregat za TL stroj H-800 BUHLER, izklicna cena kompresor po delih, izklicna cena kovaško kladivo Aiax, izklicna cena kovaško ognjišče z ventilatorjem MOTOR, izklicna cena razna kovaška oprema in orodje, izklicna cena 100.000 din 2.000 din 2.000 din 4.000 din 2.500 din 8.000 din 1.200 din 2.500 din Osnovna sredstva je možno ogledati v četrtek, dne 25. 6. 1981 od 10. do 12. ure v obratu Vmcarje, razen stiskalnice POBEDA, ki se nahaja v obratu Trata. Licitacija se bo pričela istega dne v obratu Vincarje ob 12. uri, vsi interesenti pa morajo pred pričetkom licitacije predložiti 10 odstotkov kavcije od izklicne cene. Licitacija bo pismena. V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad ... Velikost 20 x 10 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 264,50 din metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ZA IBS DPMI Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ raspisuje naslednje prosto delo oz. nalogo s _ pooblastili in odgovornostmi v Delovni skupnosti slntbe VODENJE EKONOMSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati ie naslednje oziroma, da ima: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo (ekonomske smeri) ia 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih naloali ekonomskega področja Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti te — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenj« sektorja, kar dokazuje z dosedanjim delom oz. zaposlitvijo — osebnostne in moralno politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo za razvijanje samoupravnih odnosov Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidatov Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 16 dni po objavi razpisa priporočeno na naslov »Tekstilindua« Kranj -kadrovski sektor. 1 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti služb razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 VODENJA AOP SEKTORJA 2 y,2S5SJA PLAN8KO ANALITSKEGA SEKTORJA •} VEDENJA SEKTORJA ZA UREJANJE GOZDOV 4 VODENJA SPLOŠNEGA SEKTORJA 5. VODENJA FINANČNEGA SEKTORJA 6 VODENJA TEHNIČNEGA SEKTORJA v Delovni skupnosti skupnih služb GG Kranj Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - visoka izobrazba gozdarske, ekonomske ali organizacijska smeri, J -r 4 leta delovnih izkušenj, ~ °Prpprn n*** Prog™"18 COBOL, tečaj operacijskega sat*, ma KKC C-18, pasivno znanje angleščine visoka ah višja šola gozdarske ali ekonomske smeri, - o do 4 leta delovnih izkušenj - visoka izobrazba gozdarske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - specializacija iz urejanja gozdov, - visoka ali višja izobrazba gozdarske ali organizacijske smeri, - 3 do 4 leta delovnih izkušenj - visoka izobrazba ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj - visoka šola gozdarske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, Delo se združuje za dobo 4 let. Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost skupnih M Cesta Staneta Žagarja 27/a, komisija za delovna rax»en».T roku 15 dni po objavi v časopisu. pod 2. pod 3. pod 4. pod 5. pod 6. 2 TOZD GOZDARSTVO TRZlC n. sol. o. Razpisna komisija razpisuje dela in naloge s posebnima pooblastili in odgovornostmi VODENJA TOZD GOZDARSTVO TRŽIČ n. sol. o. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja šola gozdarske smeri - 4 do 5 let delovnih izkušenj £SJ|*|fi "J Pismene vloge z dokazili pošljejo na mhot. TOZD Gozdarstvo Tržič, Cankarjeva 17, razpisna komisija, t roku 15 dni po objavi v časopisu. 3. TOK GOZDARSTVO PREDDVOR n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev obja prosta dela in naloge pri.. IZMERI IN ODDAJI LESA. Pogoji: - srednja gozdarska šola ali šola za gozdarje — 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov: TOK Gozdarstvo Preddvor, Hrib 2/a, Preddvor - odbor za delom razmerja in vprašanja delavcev, v roku 15 dni po objavi v H* sopisu. 4. TOZD GOZDARSTVO SKOFJA LOKA n. sol. o. vabi k sodelovanju VEC DELAVCEV ZA DELO V GOZDNI PROIZVODNJI Pogoji: - šola za gozdarje ali končana osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj S^Sifd«11 naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naalov TOZD Gozdarstvo Skofja Loka, Partizanska 22 - komisija n delovna razmerja, v roku 15 dni po objavi v časopisu.« 23. JUMUA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .23. STRAN. O OBVESTILO O PRESELITVI URADNIH PROSTOROV Sporočamo vsem občanom, krajevnim skupnostim in OZD, da bomo s 25.6. 1981 preselili sedež UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB, ki je bil na Trgu revolucije 1, v Kranju, v nove uradne prostore in sicer na cesto JLA 6, 4. nadstropje v Kranju. Istočasno vas obveščamo tudi o spremembi telefonske številke: centrala: 25-961, 25-972, tržna inšpekcija 26-360. Prosimo vas, da nastalo spremembo upoštevate pri svojem nadaljnjem poslovanju. Uprava inspekcijskih služb za Gorenjsko PRODAM BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD GRAND HOTEL TOPLICE Komisija za delovna razmerja v TOZD Grand hotel Toplice objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1 TAJNICA (kadrovska opravila) 2 PRVI KUHAR U*j?db0 in naIog na' kandidati »spolnjujejo naslednje - da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomska «li a ministrativne smeri aa" - pet let delovnih izkušenj na ustreznih opravilih - da pogovorno obvladajo dva tuja jezika (angl., nemš.) - da imajo pravilen odnos do samoupravljanja ter snosohn„of organizacijo dela "»nosti za Poskusno delo traja tri mesece. HI.: - da imajo končano gostinsko šolo - kuharske smeri - tri leta prakse kot kuhar v hotelu A kat. Okusno delo traja dva meseca. , !)Vne prijave z dokazili sprejema komisija za delnv«-V^^Grlnd hotel Toplice Bled, C. svobode 12JuJ r po Prodam novo PET EMO central, za etažno ogrevanje. 16.000 kalorij. Triler Marija. Stara Ix>ka 18. Skofja Ix>ka 5908 Prodam ŠOTOR za 4 osebe Ogled vsak dan od 14 ure dalje Suhic. Pustal lOt. .Skofja Loka 5909 Prodam tn 7 tednov stare PRAŠIČKE in ČRPALKO za gnojnico Strahinj 97 5910 Poceni prodam novo 310-litrsko ZA MRZOVALNO SKRINJO Naslov v oglasnem oddelku. 5911 Prodam »PIPLER« in električni NOGOMET. Telefon 061 -843-055 5912 Prodam 14 dni starega BIKCA za rejo in ZASTAVO 750 Suha 24. Kranj 5913 Prodam dve leti star PRALNI STROJ obod. Bizant. Britof 9 5914 Ugodno prodam majhen, rabljen HLADILNIK Omahen. Nazorjeva 8. Kranj 5915 Prodam hrastovo HLODOVINO Na slov v oglasnem oddelku 5916 Poceni prodam čmobel TELEVIZOR Polica 15. Naklo 5917 Prodam 4 nova zastekljena BALKONSKA VRATA (2 L in 2 D), dimenzije 100 x 220 in OKNA: dimenzije 120 x 140 (2 D in 1 L), dimenzije 120 x 180 (1 D). 1 - termopan. 1 - 120 x 120 D in 1 -120 x 90 D, prodam. Sovine Bojan. Novi svet 8. Skofja Loka 5918 Prodam zelo dobro ohranjen MAGNETOFON stereo. znamke teksonik. z dvema zvočnikoma, star eno leto. Sp Besni-ca 63 5919 GARAŽNA VRATA, dvižna, železne konstrukcije, malo rabljena, dimenzije 2,6 x 2 m. ugodno prodam. Pojasnila in dogovor od ponedeljka do petka po 15. uri po tel 23-238 - Kranj 5920 Prodam MOTOR za čoln tomos 4. dolga os. Telefon 24-184 5921 Prodam dva dvodelna OKNA. KAVČ in ZAKONSKO POSTEUO Telefon 41-056 5922 Prodam OMARO za v dnevno sobo. Telefon 25-820 5923 Prodam dve nezastekljeni OKNI jalovi ca, dimenzije 140 x 120 in i20 x~ 90. Telefon 61 -745 - Skofia Loka 5924 Prodam 7 tednov staro NEMŠKO OV-CARKO. Telefon 24-438 5925 Prodam OTROŠKO POSTEIJICO z jogijem. Palovsnik. Tatjane Odrove 5. Kranj 5926 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO s SEDEŽNO GARNI TURO. Informacije vsak dan po 19. uri po tel. 23-888 5927 Poceni prodam POHIŠTVO po elemen tih. Stembergar. Senpeterska 2. Stražišče 5928 Prodam mlado KRAVO brejo 4 mesece. Hlebce 30. Lesce 5929 Prodam 10 mladih PRASlCEV. težkih po 20 kg. Žagar Jože. Povije 8. Golnik 5955 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete AMALIJE VETERNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnii poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sostanovalcem bloka Na/orie va 6. častiti duhovščini in pevcem. w«wra*- Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: sestri Micka in Ančka z družinama ter drugo sorodstvo! Kranj, Breg, Drulovka Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric ANDREJ KOŠIR Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 24. junija 1981, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Bitnjah na tamkajšnje pokopališče. ŽALUJOČI: žena Elca, hčerka Tilka in sin Andrej z družinama! Kranj, 22. junija 1981 Prodam termoakumulaciiHko PEC. 6 kW in razno kuhinjsko POHIŠTVO ter KAVČ Ogled popoldan Kokrica -Kranj,Snedičeva9 5956 Nov CIRKULAR z motorjem 4 kW, za žaganje debelih drv. ugodno prodam Smarca 5. Kamnik 5957 Prodam PAJKA sip Pokopališka 11. Kokrica - Kranj 5958 KUPIM Kupim GRADBENO BARAKO 4 x x 4. v dobrem stanju. Informacije vsak dan od 15 ure dalje Telefon 28-407 5878 Kupim sušilno FRIZERSKO HAUBO Frizerski salon Cemažar Cilka. Železniki 5879 Kupim 5 kub m suhih bukovih DRV Škofjeloška« 27. Kranj 5930 Kupim delovnega VOLA Pišite na naslov: Jereb Janez. Zabukovje 5. Zg. Bes-nica 5931 Kupim od 200 do 500 kg starega jedilnega KROMPIRJA Telefon 061-554-711 5932 Kupim 1 fazno gradbeno dvigalo. Suhor Viki, Cesta svobode 30, Bled, tel. 77-529 VVARTBURG. star 2 leti in pol, prodam. Informacije po tel. 79-756 popoldan 5946 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1973. registrirano do junija 1982. Grilc Darinka. Studenčice 4, Lesce 5947 Prodam FIAT &50. letnik 1969, celega ali [mi delih. Dobida. ZgoAa 11. Begunje 5948 STANOVANJA I Oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE na Bistrici pri Tržiču, cen tralno ogrevano, takoj vseljivo. Korenč. Ovsifte 7. Podnart. tel 70-175 po 20. uri 5960 lAčem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopalnice. Telefon 21-648 od 13. do 14. in 19. do 21. ure 5884 Takoj oddam opremljeno SOBO v bližini Bleda, poštenemu, solidnemu dekletu Pod Aifro: Domačinka 5949 POSESTI VOZILA GARAŽO, prodam v Vrečkovi ulici \ Kranju. Informacije po tel. 21-678 5950 Na prometnem kraju v bližini Bleda takoj oddam suh, svetel PROSTOR Šifra: Za mirno obrt 595! Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974 Bobovek 2, Kranj 5771 Zelo poceni prodam ŠKODO S-100, letnik 1970, neregistrirano. Ogled popoldan. Grbič, Savska c. 58, Kranj 5775 Prodam 126-P, letnik november 1980 Podbrezje 18, Duplje 5806 Poceni prodam avto RENAULT 12. Cesnjica 7. Železniki 5812 Prodam MZ 250, Športno preurejen. Šolar. Topolje 7, Selca 5819 Ugodno prodam MOTOR AJS, 500 ccm, starejši letnik. Pavlin. Delavska c. 15. Kranj 5933 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. lahko na kredit Zg. Bitnje 154. Berčič 5934 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. registrirano do novembra 1981. Sar-di Franc. Partizanska 47. Skofja Loka 5935 Prodam ŠKODO 100. letnik 1973, prevoženih 70.000 km. Dolenc Danijel, Sp. trg 7, Skofja Loka 5936 Prodam osebni avto ZASTAVA 750 M. letnik 1975. Alič Ivan. Murave 5. Poljane nad Skofjo Loko 5937 Prodam ŠKODO, letnik 1975 Podreča S3. tel. 40-006 5938 Ugodno prodam ZAPOROZCA, celega ali po delih, tudi zimske gume. Ogled in informacije pri mehaniku Milanu Marki-ču v Naklem 97 5939 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1975 Urbane. Žanova 6. Kranj, tel.21-735 5940 Prodam dobro ohranjen RENAULT 16 TS, letnik 1974 ali zamenjam za manjše vozilo. Informacije od 15. ure dalje. Foj-kar Stojan. Retnje l/a. Križe pri Tržiču 5941 Prodam avto VW 1200, letnik 1974, ga-ražiran. Telefon 25-561 - int. 37 dopoldan 5942 Prodam PONY EX PRESS. S taro verski Metod, Radovljica, Cankarjeva 30 5943 Prodam FIAT 850 special, dobro ohranjen. Jakše Jože. Lese 1. Tržič 5944 Za 2.000 din ceneje prodam MOTOR SLC 15. Lesce, Blejska c 1 5945 obvestila; SERVIS: za čiščenje »tepihov«, tapiso ma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor Kličite 25-819 od 14. do 20. ure 5263 Polagam vse vrste TOPLIH PODOV. TAPISONOV. ITISONOV. vinaz plošči, in sintelona. Omejc Jože, Sorlijeva 21 Kranj 8862 Obveščam upokojence SAVE Kranj, da bo izlet v Cerkno 22 7. 1981. Vabljeni so tudi drugi prijatelji naftih izletov. Cene izleta je 350 din. Odhod izpred Delavske ga doma ob 6.30. Prijavite se v trgovin. SAVA ali pri Pajer Francki (do zasedbi avtobusa) 5953 PRIREDITVE GD SENCUR, prireja v soboto, 27. junija zvečer VELIKO VRTNO VESELI CO s kegljanjem za kofttruna. Za razve drilo bo igral ansambel MODRINA VABLJENI! 5954 OSTALO MATEMATIKO za popravne izpite, za vse Sole INSTRUIRAM. Telefon 27-329 v delovnikih popoldan 5728 Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekla o Mariji in Viktorju Vrhovec, Se o 15LZiri. neresnične. Milka Mihevc, Selo 8,Ziri 5959 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-890, Mbmerciala — propagandu, naročnin«, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. KOVINSKO POJDETJE KRANJ p. o. KRANJ, Sučeva 27 Komisija za delovna razmerja KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglaa za opravljanje del, oziroma nalog za nedoločen čas 1. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL -KV delavci, 2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL - PK delavci .3. ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV - NK delavka Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1. — da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri, pod točko 2. — da imajo nepopolno poklicno šolo oziroma ustrezni tečaj ali končano osemletko in eno leto delovnih izkušenj pri ključavničarskih delih, pod točko 3. — da imajo končano osnovno šolo ali vsaj 6 razredov osemletke Za opravljanje del oziroma nalog je določeno 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v 16 dneh po objavi oglasa v časopisu Glas na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva ulica 27. (K) DO OBLAČILA NOVOST Tržič Delavski svet in razpisna komisija v skladu a Statutom razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualni poslovodni organ je lahko imenovan kandidat, ki ima: — višješolsko izobrazbo tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri, — tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog, — da ima srednješolsko izobrazbo tekstilno konfekcijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog, — družbenopolitično aktivnost in moralno etične vrline, — da je moralno politično neoporečen Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg revolucije 33, s pripisom »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu o izbirj kandidata. Uspela vaja civilne zaščite Občinski štab za civilno zaščito v Skofji Loki je pripravil vajo specializiranih enot - S tem so počastili dan civilne zaščite osrednja sloivsnost. - Foto: C. Z. Izkušnje tudi za danes Skofja Loka — V petek popoldne Že bila v Skofji Loki, v okolici avtobusne postaje, vaja specializiranih enot občinskega štaba za civilno zaščito občine Skofja Loka. Vajo so pripravili v počastitev 20. julija, dneva civilne zaščite, hkrati pa so z njo preverili usposobljenost posameznih enot. Vaja se je začela v zgodnjih popoldanskih urah, ko so pripadniki narodne zaščite pri krajevni skupnosti Skofja Loka zavarovali ogroženo območje in s pomočjo miličnikov preusmerili promet. Ob 16.15 so se oglasile sirene in najavile, da se bližajo sovražna letala in opozorile prebivalstvo na nevarnost. Takoj zatem se je začela evakuacija gojencev iz dijaškega doma, ki so se zatekli na varno mesto in si tam postavili začasna bivališča. Bombni napad je bil usmerjen predvsem na avtobusno postajo in dijaški dom. Ker je obstajala nevarnost, da je sovražnik uporabil pri napadu tudi RBK sredstva, so posebne izvidniške ekipe pregledale teren in takoj, ko je napad prenehal dekontaminirale zemljišče. Takoj so tudi prihiteli gasilci, ki so pogasili požar v dijaškem domu, ekipe prve pomoči pa so poskrbele za ranjence. Ko je napad prenehal, je odpeljal tudi prvi avtobus izpred avtobusne postaje. Zatem so posebne tehnične enote prikazale reševanje izpod ruševin. Vajo so sklenili s prikazom reševanja iz vode. Pri tem so sodelovali člani potapljaškega kluba iz Kranja in gasilci. Vaja je vseskozi potekala po programu, čeprav se je prav tedaj nad Skofjo Loko in vso občino razbes-nela nevihta in je pravzaprav celotna vaja potekala v izrednih razmerah. Center OJOA je ves čas imel neposredno zvezo z vsemi obveščevalnimi centri v krajevnih skupnostih in tako so preizkusili tudi defUvanje obveščevalnih zvez v občini. L. Bogataj V vaji civilne zaščite so sodeiottk specializirane enote. Medpnimto na kraj nesreče prihiteli gastlci 39-letnico ustanovitve KokrSkega odreda na Kahftču pod Storžičem proslavili s tradicionalnim, že osmim pohodom y nedelj O »Po poteh Kokrskega odreda« in osrednjo slovesnostjo v ne- „ • .,1 j' delijo, na kateri je govoril predsednik občinske konference KUriTJl SZDL Kranj Franc Thaler Kališče - Podobno kot 18. junija 1942, ko je bil na Kališču ustanovljen Kokrški odred, so se tudi v soboto in nedeljo, 39 let po tem dogodku, vse poti po pobočjih Storžiča, Zaplate in drugih okoliških hribov vile proti 1540 metrov visokemu Kališču. Poti, po katerih se je v soboto in nedeljo znojila množica pohodnikov — nekdanji borci, mladina, pionirji, taborniki, planinci in krajani vasi pod Storžičem - so »odredovci« prehodili ničkolikokrat, v neurju, ledenem mrazu in vetru ... Toda volja do življenja in ideja, za katero so živeli, jim je bila neusahljivi vir energije pri prestajanju teh naporov. V nedeljo so se pohodniki zbrali na osrednji slovesnosti pri domu Kokrskega odreda na Kališču. V imenu odreda, ki je imel pred kratkim svoj zbor v Križah, je preživele soborce in predstavnike sedanjega družbenopolitičnega življenja pozdravil Dušan Feldin. Posebne čestitke so bile namenjene borki prvega in drugega sestava Kokrskega odreda, 75-letni tetki Jeri-novi (kot jo kličejo prijatelji in soborci), ki se je tudi tokrat, tako kot že vsa leta nazaj, povzpela na kraj ustanovitve odreda. Na slovesnosti so se zbrale tudi pohodne enote organizacij, ustanov, društev in vojnih enot, ki nadaljujejo od-redovo poslanstvo, ter krajani iz vasi pod Storžičem, kjer je odred zanetil upor in vstajo pripeljšl do končne zmage. »Bojna pot, ki jo je prehodil Kokrški odred od junija 1942, ko je bil odred prvič ustanovljen, pa do leta 1945, ko se je ustavil v osvobojenem Celovcu, je bila naporna in krvava ... Vendar ta partizanska vojska je izhajala iz tega naroda in je pripadala narodu in je bila tesno povezana z njim. Krajem ob vznožju Storžiča, od Begunj do Kamnika, kjer je bilo operativno področje odreda, smo dolžni dati priznanje, iz teh tradicij pa črpati spoznanja pri graditvi in utrjevanju sistema splošnega ljudskega odpora,« je na slovesnosti dejal predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler, ki je v nadaljevanju poudaril, da bomo morali izkušnje tistega časa še dolgo uporabljati pri reševanju vsakdanjih problemov. Te izkušnje so nam še posebej potrebne danes, ko naciona- Praznično Straži&fee Stražišče — Z različnimi prireditvami so prebivalci krajevne skupnosti Stražišče minuli teden proslavili krajevni praznik. Letošnje praznovanje v spomin na množično izseljevanje družin iz StražišČa v Srbijo je bilo že enajsto po vrsti. V okviru Sportno-rekreacijskih prireditev so pripravili mali šolski atletski turnir, tekmovanja v kegljanju, košarki, namiznem tenisu, balinanju in tradicionalno kolesarsko dirko po ulicah za pokal Stražišča. V nedeljo so priredili tudi tradicionalni Trim pohod na Jošta. Osrednja svečanost je bila v petek, ko je bila slavnostna ^seja skupščine krajevne skupnosti, % odprli pa so tudi likovno razstavo izdelkov učencev. listične sile ogrožajo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter našo ustavno ureditev. Toda prav taki spominski pohodi na Kališče, Stol, Porezen in drugam nam ob srečanjih z borci dajejo moč, da bomo znali ohraniti pridobljeno. Z osrednje slovesnosti so predsedstvu SFRJ poslali pozdravno pismo, v katerem je zapisana enotna misel vseh udeležencev osmega pohoda »Po poteh Kokrskega odreda« — ostati zvesti delu in idejam tovariša Tita. C.Zaplotnik v Podlonku Podlo n k — Pododbor partizanskih kurirjev Gorenjske in občinska komisija kurirjev Združenje ZB NOV Skofja Loka organizirata v nedeljo, 28. junija ob 10. uri v Podlonku v Selški dolini pri Mrkotu — Kavčič Francu srečanje relejnih kurirjev Gorenjske. Ob tej priliki bo odkrito tudi spominsko obeležje relejni kurirski postji G-l. Vabljeni vsi kurirji Gorenjske, borci in aktivisti, občani vseh gorenjskih občin, predvsem pa mladina. v nedeljo, 21. junija, v spomin na svojega Struževo - Krajevna skupnost Struževo je proslavila krajevni praznik, ki ga Praz™Je f Qb ietošnjem padlega krajana, narodnega heroja Iva Stow^°*^.^ NOB. Pred spomenikom je zbranim krajanom spregovorila članica Zi* Slavka Podboršek. - Foto: L. M. Jezersko — Prebivalci krajevne skupnosti Jezersko so slavili krajevni praznik in 70-letnico gasilskega društva. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer, ko so na slavnostni seji krajevne skupnosti in gasilskega društva v kulturnem programu obeležili tudi 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja OF nekate rim aktivnim krajanom. V nedeljo dopoldne je bila pred gasilskim domom proslava ob obletnici društva, popoldne pa so pripravili veselo rajanje pri Planšarskem jezeru. Sklepna prireditev v okviru prezno- GLASOVA ANKETA Da bi bilo dovolj sloge Mostec — 13. zbor gorenjskih aktivistov in borcev narodnoosvobodilne vojne je zvabil borce in aktiviste od vsepovsod, iz gorenjskih občin pa predvsem. Sleherno partizansko srečanje privabi borca ali aktivista, pa naj je partizanil na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem ali Gorenjskem. Vsi imajo praznovanje sosedov tudi za svoje. Prav je, da pridejo skupaj. Je bilo mar kaj na tem svetu bolj povezanega, bolj enotnega, kot je bil naš boj za svobodo ... V vanja bo prihodnjo nedeljo, 28. junija, ko bo pri Češki k(>či smučarsko tekmovan Korotanu tekmovanje Jezersko-Zelezna Kapla. Na sliki: sobotna svečanost v J narodov. Na mladih gradimo ■ borci smo prvi, da mladini kažemo pot, kakršno srno P* hodili, da smo ustvarili to.** imamo, jim damo smernice, W*e ravnati, da bo vse to tudi ohn njeno, da bo osnova za nadal*"." razvoj in razcvet domovine« Tone Dežman-Ciril, borec Prešernove brigade, doma iz Otoč pri Podnartu: »Prav je, da so organizirana takšna tovariška srečanja, da pridemo skupaj, se pogovorimo, obudimo spomine. Saj se vendar le na takšnih srečanjih še najdemo ali na pogrebih. Lepo proslavo so pripravili Ljubljančani, moram priznati. Redke so tako lepe in doživete. Prav pa je tudi, da se na naših proslavah spomnimo na težave, kot so danes naše gospodarske, pa tudi politične, da bi s takih shodov odšli še bolj povezani, še boj enotni. Vsi obsojamo to, kar se je zgodilo na Kosovu. Vprašujem se, kako smo mogli in smeli dopustiti, da so dogodki dobili tako širino in težo.« Tončka Konobelj-Milica, sekretarka SKOJ za Javornik, JavorniŠki rovt in Koroško Belo: »Izredno lepo proslavo so priredili danes v Mostecu. Upam, da bomo prihodnje leto, ko bodo Jesenice gostile zbor gorenjskih aktivistov in borcev, vsaj pol tako lepo proslavo pripravili. Takšna proslava je v času, kakršen je danes, ko se borimo z gospodarskimi težavami in ko je načeta naša enotnost, še večjega pomena. Mi stari aktivisti in borci si želimo le to, da bi bili ljudje složni, da bi uspeli v naših naporih. Vzpostaviti želimo trdno gospodarstvo in enotnost naših Milka Peternelj-Dragica, *• kretarka SKOJ v Podobe« r Poljanski dolini: »Na takih tova riških srečanjih ožive spom* •na tiste najhujše čase, obenem W tudi na mladost. Spet se poNtd mladega. Proslava je bila iinda* lepa, najlepša, kar sem jih dob-vela po vojni. Dobre igralce ima* Ljubljančani seveda bolj pri roti kot kje drugje, svoje je » naredilo tudi okolje. Tole dam« je bilo posebno doživetje za ms borce in aktiviste, še posebej p* za vse mlade, za tiste, ki ni*> imeli možnost doživeti takšnenk mitinga v resnici. Naše tovarištvo je bilo res pravo, iskreno in to, kar so danes tu pokazali igralci inmladi, je bilo zelo blitvi resnice. Takole je bilo povezano zaledje s partizani. Življenje je bilo vsak dan na nitki, pa vendar smo znali smelo gledati naprej« D. Dolenc