51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V OKTOBRU 2018 Agrometeorological conditions in October 2018 Ana Žust oktobru so bile povprečne mesečne temperature zraka med 11 in 13 °C oziroma od 1,5 in 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nekaj stopinj topleje, do skoraj 16 °C je bilo na Primorskem, v tradicionalno hladnejših območjih pa nekoliko hladneje, na primer v Zgornjesavski dolini do okoli 9 °C. Minimalne temperature zraka so le na izpostavljenih predelih Gorenjske in Kočevske v posameznih dneh padle pod ničlo, najvišje dnevne temperature zraka pa so se še povzpele nad 20 °C, na Primorskem celo do 26 °C. Tudi v Ratečah se je 24. oktobra ogrelo do skoraj 20 °C. Obilna oktobrska toplota se je odražala tudi v vsoti efektivne temperature zraka, ki je nad pragoma 0 in 5 °C za več deset stopinj presegla dolgoletno povprečje. Nekoliko manjša so bila odstopanja od povprečja nad temperaturnim pragom 10 °C (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ Bilje 2,2 3,5 22 1,9 3,0 20 1,6 2,4 17 1,9 3,5 59 Celje 1,5 1,9 14 1,3 1,5 13 1,3 2,2 14 1,4 2,2 41 Cerklje - let. 1,6 2,1 15 1,4 1,7 14 1,6 2,8 17 1,5 2,8 46 Črnomelj 1,3 1,7 12 1,1 1,3 11 1,0 2,0 11 1,1 2,0 34 Gačnik 1,5 1,9 15 1,2 1,5 12 1,2 2,1 13 1,3 2,1 40 Godnje 1,9 2,5 19 1,9 2,3 19 1,6 2,1 17 1,8 2,5 55 Ilirska Bistrica 1,6 2,2 15 1,4 1,8 14 1,2 1,9 13 1,4 2,2 42 Kočevje 1,3 1,7 13 1,2 1,5 12 1,2 1,6 13 1,2 1,7 39 Lendava 1,6 1,8 15 1,4 1,7 14 1,4 2,3 15 1,5 2,3 44 Lesce - let. 1,5 1,9 14 1,3 1,9 13 1,2 3,2 14 1,3 3,2 41 Maribor - let. 1,8 2,2 17 1,4 1,7 14 1,6 2,7 18 1,6 2,7 48 Ljubljana 1,4 1,7 12 1,1 1,5 11 1,1 1,9 12 1,2 1,9 35 Malkovec 1,6 1,9 15 1,3 1,7 13 1,3 2,1 15 1,4 2,1 43 Murska Sobota 1,7 2,0 15 1,4 1,6 14 1,5 2,4 17 1,5 2,4 46 Novo mesto 1,4 1,8 13 1,3 1,6 13 1,4 2,4 15 1,4 2,4 41 Podčetrtek 1,5 2,0 14 1,4 1,8 14 1,0 1,6 11 1,3 2,0 39 Podnanos 2,7 4,5 27 2,8 4,9 28 1,8 2,5 20 2,4 4,9 75 Portorož - let. 2,6 3,6 23 2,3 3,2 23 2,1 3,3 23 2,3 3,6 69 Postojna 1,7 2,3 17 1,7 2,2 17 1,2 1,6 13 1,5 2,3 47 Ptuj 1,5 1,8 15 1,2 1,5 12 1,3 2,1 14 1,3 2,1 41 Rateče 1,4 1,7 13 1,1 1,4 11 1,0 2,3 11 1,2 2,3 35 Ravne na Koroškem 1,7 1,9 15 1,2 1,5 12 1,1 1,7 12 1,3 1,9 39 Rogaška Slatina 1,0 1,3 10 1,0 1,1 10 1,2 2,0 13 1,1 2,0 33 Šmartno /Sl.Gradec 1,6 2,0 14 1,2 1,4 12 1,3 2,1 15 1,4 2,1 41 Tolmin 1,8 2,3 16 1,4 2,4 14 1,1 2,0 12 1,4 2,4 43 Velike Lašče 1,4 1,7 14 1,2 1,5 12 1,2 1,9 13 1,3 1,9 39 Vrhnika 1,3 1,7 12 1,2 1,5 12 1,0 1,7 11 1,2 1,7 36 Večinoma je prevladovalo suho vreme. Skupno število padavinskih dni pa se je gibalo med 10 in 12, le na severovzhodu jih je bilo 9. Eden do dva deževna dneva sta bila manj kot običajno v oktobru. Količina padavin je bila s skoraj 600 mm največja na bovškem, od drugih območij je s 350 mm izstopala še V Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Zgornjesavska dolina in z okoli 200 mm zahodni del Notranjske do150 mm v osrednjem delu Slovenije. Proti vzhodu države pa se je mesečna količina padavin postopno zmanjševala. Na Dolenjskem in osrednjem Štajerskem jih je padlo okoli 60 mm, na skrajnem severovzhodu pa le 19 mm. Ob koncu meseca si je sledilo več zaporednih deževnih dni, kar je povzročilo nekaj težav s pravočasnim razvozom gnojevke, ki je s predpisom dovoljen do 15. novembra. Gladina rek je bila ob obilnih padavinah v zadnji tretjini meseca močno povišana, morje je poplavilo izpostavljene dele obale. V tem obdobju je pihal tudi viharni veter, ki je povzročil močan vetrolom v gozdovih na Koroškem. Škodo po neurju pa so sporočali tudi iz drugih delov Slovenije. Več o tem najdete na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /padavine-veter_27–30okt2018.pdf Izhlapevanje je bilo najvišje, na Obali, Goriškem in predvsem v dobro prevetreni Vipavski dolini, kjer je izhlapelo povprečno od 2 do 2,5 mm na dan. Drugod se je povprečno dnevno izhlapevanje gibalo med 1 in 1,5 mm (preglednica 1). Mesečna količina vode je presegla mesečno količino padavin, površinska vodna bilanca je bila pozitivna z največjim presežkom, malo nad 50 mm, na slovenjegraškem območju in v osrednji Sloveniji. Izjema je bil skrajni severovzhod države, kjer smo zabeležili okoli 26 mm primanjkljaja (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za oktober 2018 in za obdobje mirovanja (od 1. do 31. oktobra 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in October 2018 and for the dormancy period (from October 1 to October 31, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2018 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.–31.10.2018) Bilje 1,7 −18,6 25,9 9,0 9,0 Ljubljana −0,9 −10,7 68,8 57,2 57,2 Novo mesto 9,6 −12,2 31,4 13,7 13,7 Celje 2,5 −11,1 27,7 17,4 17,4 Šmartno Slovenj Gradec 4,4 −10,5 58,4 52,3 52,3 Maribor – let. 3,8 −14,0 15,5 5,4 5,4 Murska Sobota −12,9 −13,6 −0,2 −26,7 −26,7 Portorož – let. −9,6 −21,2 41,6 10,8 10,8 Temperatura tal je bila za okoli 2 °C višja kot je običajno v tem času. V globini 5 cm se je gibala med 12 in 14 °C, na Goriškem, v Beli Krajini in na Obali je bila celo med 15 in 18 °C (preglednica 3). Setev ozimnih žit je v večjem delu Slovenije potekala med 10. in 15. oktobrom. Le izjemoma je bil ozimni ječmen posejan že ob koncu septembra. V prvi dekadi oktobra so setev ovirale padavine in premokro zemljišče. V drugi dekadi oktobra pa je sledilo dovolj široko okno suhega vremena z optimalno temperaturo tal za setev, ki se je v setveni globini večinoma gibala med najnižjo 10 °C in najvišjo okoli 20 °C. Tla so bila tudi primerno založena z vlago, ki so omogočala dobre obdelovalne lastnosti tal in omogočala dobro pripravo semena na vznik. Seme je v slovenski žitnici na severovzhodu države vzkalilo po 10 do 14 dneh, tretji list smo lahko opazili še pred koncem meseca oktobra. Tudi letos smo lahko opazovali anomalijo jesenskega cvetenja pri nekaterih sadnih drevesih. Sadne rastline praviloma nastavijo cvetne brste za prihodnjo pomlad že poleti. Da brsti lahko naslednjo pomlad vzbrstijo in zacvetijo potrebuje določeno akumulacijo nizkih temperatur zraka (Chilling units). Kolikšna je ta vsota temperature, je odvisno od sadne vrste in tudi od sorte. Agencija Republike Slovenije za okolje 53 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, oktober 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, October 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 16,8 17,0 22,3 21,1 10,0 11,6 16,8 17,0 23,4 21,6 12,4 13,7 14,7 14,9 19,6 18,0 9,6 11,1 16,1 16,0 Bovec - let. 14,2 14,4 18,4 17,8 10,2 11,1 13,6 13,8 17,9 17,1 10,7 11,5 11,6 11,9 14,4 14,3 8,4 9,0 13,1 13,0 Celje 14,6 14,9 17,6 17,0 11,7 13,0 14,6 14,9 16,8 16,4 13,0 13,8 12,8 13,2 14,8 14,6 10,7 11,7 14,0 14,0 Cerklje - let. 14,4 14,9 23,4 20,7 6,2 9,6 14,9 15,3 21,5 18,8 11,0 12,7 13,3 13,7 19,2 16,8 7,9 10,1 14,2 14,0 Črnomelj 15,3 15,5 18,8 18,2 12,0 13,0 15,5 15,6 18,2 17,5 13,8 14,5 14,2 14,4 16,0 15,8 12,1 12,8 15,0 15,0 Gačnik 13,3 13,6 18,2 16,4 8,6 10,7 13,4 13,8 19,2 16,5 9,2 11,8 12,1 12,6 17,7 15,2 7,5 10,0 12,9 13,0 Ilirska Bistrica 14,3 14,6 17,8 17,1 11,4 12,4 14,3 14,6 16,6 16,0 12,4 13,2 13,0 13,3 15,6 15,5 10,6 11,4 13,9 14,0 Lesce - let. 14,2 14,3 16,5 16,4 12,1 12,2 13,9 14,0 15,5 15,5 12,7 12,8 12,3 12,4 13,8 13,9 10,5 10,6 13,4 13,0 Maribor - let. 14,4 14,8 20,5 18,3 8,1 11,0 13,9 14,5 19,7 17,7 9,4 11,8 12,3 12,9 17,0 15,2 7,9 10,1 13,5 14,0 Murska Sobota 14,2 14,3 18,4 18,0 9,8 10,6 13,9 14,1 17,8 17,4 11,0 11,6 12,8 13,0 15,9 15,5 9,9 10,4 13,6 13,0 Novo mesto 15,8 15,3 20,7 18,8 10,7 11,4 15,4 15,1 19,7 17,9 12,7 13,2 13,7 13,5 17,7 16,5 10,6 11,1 14,9 14,0 Portorož - let. 18,7 19,0 20,3 20,3 17,0 17,5 18,4 18,6 19,5 19,8 17,2 17,6 16,8 17,0 18,0 18,3 15,6 16,0 18,0 18,0 Postojna 13,5 13,4 18,5 17,1 8,6 9,6 13,7 13,7 19,1 17,4 8,9 10,3 11,4 11,6 18,4 16,0 5,3 6,7 12,8 12,0 Šmartno/Sl. Gradec 13,5 13,6 17,4 16,8 7,9 9,6 13,3 13,5 15,8 15,3 11,1 11,8 11,5 11,7 14,3 14,1 9,0 9,7 12,7 12,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 54 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2018 Postaja Tef > 0 ° C Tef > 5 ° C Tef > 10 ° C Tef od 1. 1. 2018 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 ° C > 5 ° C > 10 ° C Portorož-letališče 159 161 171 491 42 109 111 116 336 42 59 61 61 181 37 4914 3445 2211 Bilje 160 154 154 468 71 110 104 99 313 71 60 54 44 158 58 4567 3169 2015 Postojna 123 132 128 383 75 73 82 73 228 69 26 32 24 81 36 3733 2462 1370 Kočevje 106 110 125 341 50 56 60 70 186 38 15 11 22 48 5 3400 2179 1140 Rateče 90 92 87 268 44 40 42 32 114 25 5 1 4 10 −3 3019 1897 947 Lesce 112 121 119 351 69 62 71 64 196 61 15 21 20 55 23 3731 2498 1441 Slovenj Gradec 111 110 116 337 53 61 60 61 182 43 16 11 15 42 4 3630 2416 1359 Brnik 114 116 116 346 44 64 66 61 191 38 20 16 18 53 11 3720 2485 1425 Ljubljana 129 140 137 406 63 79 90 82 251 60 29 40 30 99 32 4308 2986 1847 Novo mesto 112 127 142 381 51 67 77 87 231 51 25 27 34 86 24 4084 2795 1675 Črnomelj 122 128 144 394 52 72 78 89 239 47 23 28 34 85 15 4245 2926 1773 Celje 115 118 125 358 37 65 68 70 203 31 16 18 22 56 1 3912 2634 1517 Maribor 124 134 126 383 51 74 84 71 228 47 24 34 18 76 14 4154 2866 1740 Maribor-letališče 125 125 128 378 59 75 75 73 223 54 25 25 22 72 17 4008 2746 1639 Murska Sobota 126 124 133 382 68 76 74 78 227 61 27 24 25 76 22 4122 2847 1728 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 ° C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 ° C * − ni podatka Tef > 10 ° C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 ° C Agencija Republike Slovenije za okolje 55 Ko je akumulacija temperature izpolnjena, je drevo pripravljeno na brstenje in cvetenje. Ob normalnih zimskih vremenskih razmerah se to zgodi spomladi. Ta red pa lahko porušijo spremenljive vremenske razmere zlasti, če ohladitvam zgodaj v jeseni ali pozimi sledijo močne otoplitve. V rodnih brstih, ki takrat že pripravljeni čakajo na prihodnjo pomlad, se sprožijo fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo rastni hormoni, ki so odgovorni za njihov razcvet. Na srečo jesensko cvetenje ni množičen pojav, po navadi zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Od teh cvetov ne moremo pričakovati plodov, saj jih uniči prva jesenska slana. Oktobra pa smo lahko opazovali neobičajne mlade liste in socvetja tudi pri divjem kostanju. Še pred leti smo ta nenavaden pojav pripisovali vplivu stresnih vremenskih dejavnikov, zlasti sušnemu in vročinskemu stresu poleti in zgodaj jeseni. Dejanski vzrok pa je napadenost dreves s kostanjevo listno zavrtalko (Camerraria ohridella). Zaradi nje listi porjavijo že sredi poletja, predčasno tudi odpadajo. Drevesa ne odmrejo, a je močno prizadet njihov estetski videz. Strokovni viri poročajo, da ima škodljivka nekaj naravnih predatorjev. To so predvsem siničke in male grizoče žuželke iz rodu malih cvrčalk (Meconema meridionale) vendar so njihove populacije, zlasti v urbanem okolju, premajhne, da bi učinkovito varovale mogočna drevesa pred požrešnico – listno zavrtalko. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna tempera- tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 ° C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 ° C, 5 ° C, 10 ° C Tef > 0, 5, 10 ° C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 ° C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (° C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In October warmer than usually weather conditions prevailed over the territory of Slovenia. Temperature anomalies ranged up to 2.5 ° C above the long-term average. Abundant rainfall with amount about 600 mm were recorded in the north west of the country, in the central part about 120 mm and much lower amount of precipitation was recorded in the east regions, the lowest only 19 mm on the north east of the country. Monthly climatological water balance was positive, with the exception of northeast of the country where slightly water deficit was recorded. Winter cereals have mostly been sown in the second decade of October. Soil temperature and soil water content were favorable for seeds to emerge in 10 to 14 days.