181 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 181‒183 u rška v ran Jek o šlak SlovenSko laStnoimenSko bogaStvo občine zell-Sele Cobiss : 1.19 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.10 Zell-Sele: pohodniški zemljevid z ledinskimi in hišnimi imeni, Zell-Sele: Gemeinde/Občina Zell-Sele, 2022. Občina Zell-Sele je avgusta 2022 v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim in- štitutom Urban Jarnik izdala pohodniški zemljevid Občine Zell-Sele, ki poleg običajnega zemljepisnega lastnega imenja vključuje tudi bogat nabor slovenskih ledinskih in hišnih imen. Zbirko imen sta prispevala Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Interesna skupnost selskih kmetov. Besedila sta pripravila Občina Zell-Sele in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, podatki pa so bili črpani iz virov Avstrijskega geodetskega zavoda. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik opravlja pomembno delo pri ohranjanju in uveljavljanju slovenskih imen zemljepisnih danosti na dvojezičnem območju. Sodelavci inštituta so strokovnjaki s področja standardizacije v poseb- nih okoliščinah dvojezičnega okolja, kjer se morajo sicer trdna jeziko(slo)vna in standardizacijska načela tudi nekoliko prilagajati (načela mehke standardizacije). V preteklih letih so v pripravo novega občinskega zemljevida Občine Zell-Sele vložili veliko truda. Posebnost tega zemljevida je, da vključuje največje število na terenu preverjenih in po sodobnih smernicah standardiziranih slovenskih zemlje- pisnih imen (zlasti ledinskih in hišnih) s tega območja do zdaj. Osrednji zemljevid Občine Zell-Sele z legendo je pripravljen v merilu 1 : 25.000. V izdelavo zemljevida je bila vključena kartografinja univ. dipl. inž. Irena Slavkov, sodelavka inštituta. Krajevna zemljepisna lastna imena so izpisana v krepki ali navadni pisavi, nekrajevna zemljepisna lastna imena pa različno glede na to, ali gre za gorska (krepko in ležeče, npr. Grintoutz / Vókovnikov Grinto- vec), vodna (ležeče in v modri barvi, npr. Ribnitza / Ribnica), ledinska (ležeče, npr. Oringeljni) ali hišna imena (navadno in pokončno, npr. Malávdar). Kjer se naglasno mesto slovenskega imena razlikuje od pričakovanega, je to posebej Urška Vranjek Ošlak  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  urska.vranjek@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0003-3374-4228 182 Urška Vranjek Ošlak  Slovensko lastnoimensko bogastvo Občine Zell-Sele označeno z ostrivcem. Na zemljevidu so označeni državna in občinske meje, ceste in pomembnejši objekti, pohodniške poti in turistične zanimivosti. Kjer obstajata tako ime v nemščini kot ime v slovenščini, sta navedeni obe. Nekatera imena so zapisana le v slovenščini, predvsem hišna in ledinska imena, ki jih tudi nemško govoreči uporabljajo v izvirni slovenski obliki. Avstrijski geodetski zavod je pri določenih imenih sprejel tudi zapis nekaterih glasov s slovenskimi črkami (npr. Hajnžgraben / Hajnžev graben). Na manjših stranskih zemljevidih je prikazana umestitev Občine Zell-Sele v Avstrijo in zvezno deželo Koroško. Večji občinski zemljevid spremljata še izsek karte občine Sele s hišnimi ledinskimi imeni (v merilu 1 : 8000) in manjša karta dela Sele-Cerkev (v merilu 1 : 3000) z legendo. Pri hišnih imenih so dodane tudi hišne številke. Vsebinski del zemljevida zajema dvojezične opise naravnih in kulturnih zna- menitosti ter številne predloge za prostočasne dejavnosti. Podrobno so opisane nekatere pohodniške poti, ki so primerne za družine. Opisani so izhodišče, dol- žina poti in njeno trajanje. Podobno so opisane tudi zavarovane plezalne poti na Košutnikov turn, Cjajnik in Hudi turn oz. Veliki vrh, dodana sta oznaka zahtev- nosti in opis smeri. Izpostavljeno je, da spadajo Sele med gorniške vasi, ki ležijo sredi neokrnjene narave. Obiskovalci se lahko poučijo o vključenosti Sel v turi- stično regijo Vrbsko jezero – Rož, o informacijskem Alpinskem centru Zell-Sele, Unescovem globalnem geoparku Karawanken/Karavanke, možnostih za zimske športe, gostinski ponudbi in številnih drugih zanimivostih. Slika 1: Izsek iz zemljevida Občine Zell-Sele 183 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Ledinska in hišna imena na Koroškem so od leta 2010 del Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Mnoga od imen, ki so v ustni rabi povsem živa, so tokrat prvič zapisana na zemljevidu. Več o njih je mogoče prebrati na Kulturnem portalu ledinskih in hišnih imen FLU-LED, dostopnem na naslovu www.ledinskaimena.si. Na portalu je nova selska karta dostopna v formatu PDF, v kratkem pa bodo imena objavljena tudi na digitalni karti. Zemljevid Občine Zell-Sele je obogaten s slikovnim gradivom in klicnimi številkami za klic v sili, na voljo pa bo tudi v obliki, primerni za pametne telefone. Zemljevid je pomembno promocijsko orodje za širjenje védenja o slovenski nesnovni dediščini tega območja, hkrati pa predstavlja pomemben korak v smeri poenotenja lastnoimenske podobe avstrijske Koroške. Bistvena težava pri popiso- vanju krajevnih in drugih zemljepisnih imen na dvojezičnem območju je namreč ta, da se kljub trudu raziskovalcev v občinskih in državnih publikacijah vedno znova pojavljajo napake, povezane z razkorakom med uveljavljeno glasovno podobo imena in njegovo poknjiženo obliko. Zemljevid Občine Zell-Sele bo tako poskrbel za enotnejše vključevanje slovenskih imen v prihodnje publikacije, s tem pa bo zagotovljeno ohranjanje nematerialnih lastnoimenskih zakladov za prihod- nje rodove. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.