—   36   -
Nove postave.
Ni davnej kar so bile nektere nove postave dane. Ker pa celih nimamo prostora natisniti, povzamemo iz njih ob kratkim le važniši reči.
Postava nekterih prememb v kaznovanju hudodelstev in težkih policijskih prestopkov.
Kaznovanje (štrafanje) z nalogo očitni ga dela (tudi očitniga srenj skiga dela), postavimo, de v ječi zaperti človek je mogel včasih kamnje nositi, cesto pometati itd., se prihodnjič ne eme več zgoditi. — Poškodovanje ptujiga blaga se ima le z ječo od 1 dneva do 1 mesca kaznovati, če škoda ne preseže 5 gold.— Kdor sodniški pečat odpečati, ima priti v ojstroječo do 6 mescov. — Kdor kteriga zapelje, de prelomi svojo vraduo oblast, pride v ječo od 1 do 6 mescov.— Kdor je kaj požgati hotel, se pa o pravim času še skesal in se potem tako obnašal, de se je clo vsa škoda odver-nila , se mu vsa kazin odpusti. — Zavolj manjšiga hudodelstva , ki se pregrešek in policijski prestopek imenuje, v ojstro ječo obsojen, se nima v železje djati.— Kdor se skrivnih družb vdeleži, se ima po postavah soditi, ki jih patent 17. marca 1849 zastran družbinih in shodnih pravic določi. — Poprejšna kaznovavna postava zavolj podšuntanja podložnih zoper svoje gosposke, se ima omejiti na postavo , ki govori od podpihovania zoper deržavne in srenjske vradstva (gosposke). — Če se je kdo sam sebe ob življenje pripraviti poskusil, pa tega namena ni popolnoma izpeljal, se tak človek nima sodniško kaznovati, ampak politiško vradstvo ima sker-betij de takiga zgubljeniga človeka duhoven poduči, ali de se v zdravnišnico ali kakšno oskerbnišnico da; če je pa kdo samiga sebe umoril, naj se pokoplje na navadnim pokopališu tode natihama. Nova postava za kolek (jstempelfi in za takse.
Cesar so poterdili nektere od ministerstva nasveto-vane premembe v postavah za kolek (štempelj) in za takse stariga patenta od 27. pros. 1840. Minister de-narstva je 9. sveč. 1.1. dal ta novi ukaz na znanje. Ta nova postava se začne 15. sušca t. 1. in velja za vse tiste dežele, v kterih je postava od 27. prosenca veljavna (tedaj za vse avstrijanske dežele, samo za zdej za Ogersko deželo ne in tudi za tiste dežele ne, ki so bile poprej z Ogersko zedinjene). Po ti novi postavi je tarifa kolka ali štempeljna za pisma (Urkunde) , ki morajo štempljane biti, po vrednosti reči drugač postavljena , kakor je po poprej bila. Nar nižji kolek je 3 kraje, za znesek noter do 20 gold. — čez 20 gold. noter do 40 gold. mora biti kolek za 6 kraje. — čez 40 gold. noter do 70 gold. 10 kraje. — čez 70 gold. noter do 100 gold. 15 kraje. — čez 100 gold. noter do 200 gold. 30 kraje. — čez 200 gold. noter do 300 gold. 45 kraje. —¦ čez 300 gold. noter do 400 gold. 1 gold. — čez 400 gold. noter do 800 gold. 2 gold. — čez 800 gold. noter do 1200 gold. 3 gold. — čez 1200 gold. noter do 1600 gold. 4 gold. — čez 1600 gold. noter do 2000 gold. 5 gold. in tako po višji ceni naprej, notervdo 8000 gold., za ktere mora biti kolek za 20 gold. Cez 8000 gold. pa poskakuje kolek za vsake 400 gold. po goldinarju. Pri kolku za menice (Wechsel) je ta tarifa nekoliko drugačna. — Na dalje ta nova postava zapove, de vsako pismo, s kterim se kakšna ležeča (nepremakljiva) reč (kako zemljiše, hiša itd.) kakimu drugimu v last izroči, ki jo je ali kupil ali poer-bal ali scer brez plačila dobil, mora kolek za 15 kraje, za vsako polo (pogen) imeti. Zraven tega pa mora za pridobljeno tako lastninsko pravico novi viastnik3in pol od 100 gold. vrednosti v cesarsko kašo plačati. — Kar
vpisnino v očitne bukve vtiče, naj bo vpis ali inta-bulacija ali prenotacija , mora kolek prošniga pisma za ta vpis za vsako polo in za vsako vradstvo (gosposko) brez razločka 15 kraje. biti.
Za vpisan je v očitne bukve se nič ne plača: 1) pri gori imenovanih lastninah , od kterih se je že 3 in pol od 100 gold. plačalo; 2) tudi za vpisanje tacih pravic ne, ktere se na izpeljavo postave 7. sept. 1848 za-stran odveze gruntne podložnosti opirajo, in 3) za iz-brisanje vpisanih pravic.
Vpisnine se pa plača: 1") za vpis lastninske pravice , za vpis vžitne pravice ali za pravico rabe leže-čiga blaga poldrugi gold. od 100 gold. vrednosti; Z) za vpis druzih pravic tacih reči, ki se ceniti morejo, se plača pol gold. od 100 gold. vrednosti; za reč pa, ktere vrednost se ceniti ne da, se plača pol goldinarja za vsako v očitne bukve vpisano pravico.
Kdor se zoper to postavo pregreši, de bi hotel nižji vrednost napovedati, bo za kazin mogel trojni ali še-sterni znesik plačati.
37