GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
LETNIK VII. — ST. 6
Ljubljana, 2. februarja 1951
IZVOD 4— din
Kakšne napake so se pojavile na dosedanjih občnih zborih sindikalnih podružnic
Predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko bo kandidiral v Trbovljah
Občni zbori sindikalnih podružnic so v polnem teku. Večina naših sindikalnih organizacij je pravilno razumela pomen in važnost občnih zborov za nadaljnjo učvrstitev in izboljšanje dela naših sindikalnih organizacij. Vendar so se pri dosedanjih občnih zborih pojavile neka. tere nepraviDnostS oziroma napake, M lahko znatno zavrejo naše bodoče uspehe.
Nedvomno je večina sindikalnih organizacij med svojim članstvom premalo popularizirala pomen in važnost občnih zborov. Zaradi tega so bili ti slabo obiskani ne samo od članov, ampak mnogokrat tudi od nekaterih članov upravnega odbora sindikalne podružnice. Tako je bilo na primer v tovarni papirja Vevče neopravičeno odsotnih 49 delegatov, ki so bili izvoljeni na sestankih sindikalnih skupin. Tako omalovaževanje občnih zborov je bilo tudi pri nekaterih upravnih odborih sindikalnih podružnic, katerih čAtni se niso dovolj pripravili za občni zbor.
. Razumljivo je, da so bila tudi poročila, ki so jih podali predsedniki in blagajniki prav zaradi naglice, s katero je bil občni zbor sklican, pomanjkljiva in enostranska. Tako je bilo na primer na občnem zboru sindikalne podružnice »Avtoobnova« v Ajdovščini govora samo o tem, koliko delavcev je zaposlenih v podjetju, koliko od teh je članov sindikata ter koliko je bilo sindikalnih sestankov in podobno, V poročilu predsednika pa se je molče prešlo preko važnih vprašanj, kot na primer: politič-novzgojno delo v podružnici, borba za izpolnitev plana, kakšni so odnosi z delavskim svetom itd.
Prav tako se v nekaterih sindikalnih podružnicah skrbno izogibajo slehernega razpravljanja o napakah in delu delavskega sveta v njihovem podjetju, niti ne govore o pomoči, ki jim jih mora nuditi sindikalna organizacija.
Kaže, da nekaterim podružnicam še vedno ni znan postopek pri volitvah novega upravnega odbora sindikalne organizacije.
V mariborskih železniških delavnicah so lansko leto uspešno delali
Pred nekaj dnevi je imela svojo letno skupščino tudi sindikalna podružnica železniške delavnice v 'Mariboru. Glavno poročilo o dosedanjem delu in nalogah, ki jih je upravni odbor podružnice izvedel v lanskem letu, je imel tajnik organizacije tov. Stane Božič,
Da je upravni odbor podružnice bil skozi vse lansko leto dokaj aktiven, kaže predvsem to. da so povečali število organiziranih delavcev od 94,3 na 97,1% in da so vsi člani redno plačevali članarino.
Sindikalna organizacija je posvečala veliko skrb vsem važnejšim dogodkom v podjetju. Tako so organizirali več tekmovanj, ki so jim prinesla vidne uspehe ob zaključku lanskega leta, saj so se uvrstili med prve in najboljše kolektive te vrste v Jugoslaviji. Skupno z delavskim svetem so uspeli premostiti marsikatero težavo, ki se je pojavila v izpolnjevanju letnih obveznosti.
Tovariš Božič je v svojem referatu do, podrobnosti in v številkah nakazal razne usn eh e v akcijah za prostovoljno delo, pri prevedbi delavcev za vzgojo kadrov, v kulturno-prosvetnem delu, v fizkulturi in v tekmovanju.
Diskusija, ki je bila zelo živahna, je v klavnem kritično in tudi pravilno oce-delo sindikalne organizacije, nekateri delegati pa so zahtevali, naj sindi--	.a organizacija posveti raznim nere-
semm vprašanjem s strani podjetja še večjo pozornost. Tako je tov. Klarič, delavec iz potniško-vozovne delavnice omeni! neodgovorno ravnanje tehničnega vc.stva z njihovo delovno skupino, ki pm zaradi slabe povezave z eksploata. cuo niso pravočasno priskrbeli dela. tako da so nekateri delavci zaslužili tudi do 40% manj, kakor bi lahko, če bi bila
organizacija dela boljša. Tov. Stane Pečar je na primer dobil v decembru komaj 2111 din plače, Jože Knez 1910 din, Rozman 1754 din, Potočnik pa 1441 din plače. Nedvomno je, da bi morala sindikalna organizacija proti takemu odnosu do delavcev nastopiti in zahtevati od poslovodij, da jih, če že nimajo dela, vsaj premestijo na druga delovna mesta.
Delegati so omenili tudi. da se starejšim delavcem in tistim, ki so se pri delu poškodovali, posveča vse premalo skrbi. Tovariš Pavel Drev, ki se je pri delu poškodoval, ni dobil za to nobenih socialnih dajatev, čeprav mu pripadajo. In ko po enem letu ni bil sposoben za opravljanje istega dela kakor poprej, so ga kratko in malo premestili v VI. plačilno skupino, čeprav si je po letih dela in po storilnosti priboril že VRI. skupino. Tak odnos do starejših delavcev je vsekakor nepravilen in bo morala sindikalna organizacija temu vprašanju posvetiti več pozornosti.
Razni delegati so se dotaknili tudi vprašanja preskrbe delavcev. Tov. Stein-pihler je dejal, da delavci vsekakor upoštevajo objektivne težave pri preskrbi, vendar pa je videti, da je pri podjetju za preskrbo železničarjev tudi dosti takih napak, ki bi se dale odpraviti. Misli, da ni bilo potrebno, da je dobilo kurjavo komaj 37% vseh delavcev, saj so v drugih krajih delavci lahko dobili celotne količine pripadajočih jim drv. Pred kratkim so dobili tudi večjo količino pokvarjenega olja, ki se je delil kljub temu, da bi take pošiljke ne smeli sprejeti. Mnenja so, da je treba tudi drugod gledati na kvaliteto, ker tudi oni skrbijo za to, da njihova delavnica izdeluje le kvalitetne stvari
Rekordna storitev brigad v žični valjarni
na Jesenicah
V žični valjarni jeseniške -železarne so v ponedeljek 22. januarja dosegli naj-večjo proizvodnjo ob obstoja valjarne do danes. Storilnost so presegli za 46%.
Ta uspeh, ki množi uspehe žične valjarne v zadnjih mesecih, je bil dosežen na osnovi zamenjave nekaterih brigadir-jev in mojstrov. Te zamenjave pa niso bile izvršene mogoče zaradi slabe kvalitete nekaterih brigadirjev, mojstrov ali valjavcev, ampak zaradi tega, ker je vodstvo zavzelo stališče: na ustrezajoče me. sto ustrezajočega človeka. Ti uspehi zagotavljajo, da bo žična valjarna dosegla svoj mesečni plan petega leta petletke že v nekaj dneh.
MEDSEBOJNA POMOČ
Izkušnje štiriletne borbe za plan so ?ačeli jeseniški železarji izkoriščati že v Tanuarju in so v prvi dekadi jeklarji Presegli svoj plan za pet talin. Veselje nad uspehi pa bi kmalu preprečila nepredvidena okvara v jeklarni. Nad goničem pete Martinove ■ peči je zgorela dva. kvadratna metra velbastega stropa. Izpad peči iz obratovanja je povzročil jeklarjem resno zaskrbljenost. Brez obotavljanja je zidarska skupina začela z delom. Pomagali so tudi obratni ključavničarji. Divja vročina in težko vzdušje izgorelih plinov sta puhtela delavcem v obraz. Ta dan je bila lepa januarska sončno nedelja, ljudje, ki so hodili mimo tovarne, niso pomislili, kaj se dogaja v njej.
V žični tovarni so pri potisni peči zgoreli vratični stebriči in oboki pri vrat. cib za izpuščanje žlindre. Ko so imeli generalni remont postrojenj, je marsikateri valjar dej‘al: »Kaj pomaga vsa prizadevnost, če nimamo zidarjev, ki bi popravili peč? Če vse popravimo čez dan **! noč, ne moremo pričeti z obratovanjem, dokler ni popravljena peč. Kako 6e rešiti iz zagate? Pokličimo metalur-
ške . zidarje iz jeklarne!« Njihov obrato-vodja je stopil v stik z delovodjem zidarske skupine jeklarne.
»Kako naj prevzamemo še to popravilo, ko imamo komaj dovolj ljudi za popravilo naše peči? Seveda situacija je resna, nekaj bo že treba ukreniti. Poizkusimo.« Svojim zidarjem je dejal; »Tovariši, še ena naloga nas čaka, v žični valjarni moramo na potisni peči popraviti stebriče in oboke pri vratcih za iz. pust žlindre. Kdo se javi prostovoljno?«
»Kdo naj se javi? Določi, kateri naj gredo, ostali pa bomo tukaj še krepkeje prijeli za delo. Kar se mora narediti, se mora brez vprašanja, kdo gre ali ne gre!«
Ob desetih so trije zidarji že pričeli z delom. Pomagali so jim še trije delavci iz žične valjarne. Delo, ki zahteva osem ur normalnega delovnega časa, so častno izvršili zidarji Jože Robič, Janez B e r-g u š, Anton Koder in trije tovariši iz žične valjarne v treh urah. Tako sta žična valjarna in jeklarna lahko začeli z normalnim obratovanjem.
Tako ponekod zbirajo podpise za objavo kandidatne liste in se pri tem sklicujejo na tak postopek pri volitvah delavskega sveta. Seveda je to v nasprotju s sindikalnimi pravili. Kandidate za novi upravni odbor sindikalne podružnice lahko predlaga samo kandidacijska komisija, ki pa jo mora izvoliti celoten delovni kolektiv. Seveda naj člani diskutirajo o kandidatni listi ter jo lahko po potrebi tudi spremene oziroma dopolnijo. Na vsjk način pa se ne sme več zgoditi, da bi nove upravne odbore volili z dviganjem rok. Tak način je v popolnem nasprotju z demokratičnimi načeli, na katerih je zgrajena naša sindikalna organizacija. Tega pa niso upoštevali v tovarni likerjev v Ajdovščini ter pivovarni v Laškem, kjer so šele na inter. vencijo člana Republiškega odbora opravili volitve s tajnim glasovanjem.
Take so v glavnem napake, ki so se pojavile na dosedanjih občnih zborih. V teku tega meseca bodo imele občne zbore še mnoge sindikalne podružnice. Zato ni prepozno, da jih na nepravilnosti opozorimo že sedaj. Seveda si morajo upravni _ odbori sindikalnih organizacij trajno prizadevati, da na njihovih občnih zborih do takih napak ne pride. To pa bodp dosegli samo na ta način, da se bodo lotili organizacije letnega občnega zbora njihove sindikalne organizacije z vso skrbio in odgovornostjo pred vsem de. lovnim kolektivom.
Senovska sindikalna podružnica je zborovala
Senovska sindikalna podružnica, ki sc je sestala k svoji letni skupščini, je obravnavala številne uspehe in tudi marsikatere neuspehe v delu podružnice. Vsega, kar si je bila zastavila, podružnica zares ni dosegla. Ponekod so se pokazali celo večji neuspehi. Podružnica je zgubila mnogo Članstva, deloma zato, ker si je članstvo razlagalo napačno pomen sindikata in gledalo v njem razdeljevadnico dobrin. Talco napačno tolmačenje se more odločno spremeniti, k čemur lahko bistveno pripomorejo žila s ti aktivni člani organizacije, ki naj tiste, ki imajo napačno mnenje, prepričajo. da so sindikati vzgojna organizacija. za pravilno politično rast našega, delavstva in njegov kulturni napredek.
Delo SKUD »Bohor« je bilo zelo uspešno, saj so razgibane vse sekcije, tako dramska, ki je pri tekmah dosegla prvo mesto, pevska, ki je na drugem mestu v okraju in godba. Prav tako dejavne so tudi ostale sekcije. kakor orkester, knjižnice in ljudska univerza.
Podružnica je tudi pripomogla pri izpolnitvi plana. Saj je bil letni plan rudnika izpolnjen s 103.6%. kljub znatno zvišanem planu in pomanjkljivi mehanizaciji jame. Med delavstvom se je neprestano vzbujal smisel za socialistično tekmovanje, ki je mnogo pripomoglo k velikemu planskemu uspehu.
Na drugi strani pa je resnica, da se je opustilo še mnogo prilik za vzgajanje delavstva, in hi bila dosega plana nedvomno mnogo lažja, če bi bile izkoriščene vse možnosti.
Okrajni zbor OF Trbovlje je v nedeljo razpravljal o nalogah Fronte za volitve v novo Ljudsko skupščino LRS. Predsednik okrajnega odbora OF Trbovlje tov. Kovač Viktor je v svojem referatu najprej nakazal velike pridobitve delavskega razreda Jugoslavije, nato pa je govoril o nalogah Fronte pri bodočih volitvah, ko bo morala vsaka organizacija in vsak aktivist posebej, izvršiti postavljeno nalogo. Nakazal je nekatere slabosti im napake, ki so se dogajale na njihovem terenu, ko se nekatere frontne organizacije niso dovolj borile za višji hektarski donos, ko so posvečale premalo pozornosti vprašanju zadružništva, premalo po so bili izkoriščani tudi vsi razpoložljivi lokalni viri, katerih je v trboveljskem okraju še precej neizčrpanih. V bodoče bo zato treba še bolj razvijati in uresničevati bogate pobude širokih ljudskih množic.
V	trboveljskem okraju bo 9 volilnih enot. V vsaki od teh bodo izvolili po enega poslanca. Ko je Okrajni zbor OF razpravljal o kandidatih v posameznih volilnih enotah, je sprejel naslednje predloge:
V	1. volilni enoti — Trbovlje-cen-ter je zbor z viharnim ploskanjem sprejel predlog in si izbral za kandidata predsednika vlade LRS tovariša Miho Marinka, za njegovega namestnika tov. Forte Andreja.
Za Hrastnik so izbrali organizacijskega sekretarja CK KPS tov. Šent-jurc Lidijo za njenega namestnika pa 18-krafnega udarnika tov. Sihurja Antona.
X Zagorju bo kandidiral tovariš Klukej Franc, njegov namestnik pa bo tov. Kosmus Anica.
V	četrti enoti — Trbovlje spodnji del bo kandidat tov. Vojc Ivan. njegov namestnik j>a bo Borštner Alojz, predsednik MLO Trbovlje.
Za Trbovlje zgornji del so izbrali kandidata tov. Pinteriča Ivana, za njegovega namestnika pa tov. Piki Jožeta.
V	Radečah kandidira predsednik okrajnega odbora OF Trbovlje tov. Kovač Viktor, njegov namestnik pa tov. Vrtačnik Mirko iz Zdol pri Litiji.
V	7. enoti — Čemšenik bo kandidiral tov. Dular Alojz, direktor rudnika Zagorje, za namestnika pa so izbrali tov. Babiča Vinka, rudarja iz Hrastnika.
Za 8. enoto Kisovec so postavili kandidata tov. Vipotnika Janeza, ministra za uvoz in izvoz vlade LRS, za njegovega namestnika pa tov. Bur-keljc Ferda, 25-kratnega udarnika v premogovniku Zagorje.
V	9. enoti — Zidani most so izbrali za kandidata _ znanega borca iz Trbovelj tov. Ribiča Alojza, za namestnika pa Ručman Valterja, železničarja iz Zidanega mosta.
Kolektiv rudnika Zagorje je že drugič prejel prehodno zastavo 10 OF Slovenije
Sindikalni podružnici rudnika Zagorje je 10 OF Slovenije že v drugič podelil prehodno zastavo za dosežene uspehe v decembrskem tekmovanju. Zastavo je v imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije izročil tov. Jurač Jože, ki je čestital kolektivu k njihovim uspehom.
Ob tej priliki je opozoril, da tudi sedaj, ko se začenjajo priprave za volitve v novo Ljudsko skupščino ne smemo pozabiti velikih pridobitev, katere je doslej izvojeval naš delavski razred, ampak je treba na vseh sestankih nenehno na te pridobitve opozarjati vse tiste, ki to tako radi pozabljajo ali jih nočejo videti
Iz rok zastopnika 10 OF Slovenije je zastavo prevzel predsednik delavskega sveta tov. Tomažič Franc, ki se je v imenu kolektiva zahvalil za visoko priznanje. »Pred mesecem, ko smo sprejemali prvič to zastavo« — je dejal tov. Tomažič — »sem obljubil, da zastava ne bo šla od nas. Pozneje, ko je bila borba trda, sem že skoro podvo. mil v uspeh. Toda po zasingi najboljših smo prebrodili težave in zmagali. To smo lahko dosegli zato. ker ima naš kolektiv staro tradicijo in jekleno voljo. Tudi za v bodoče obljubljam, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da izvojujemo novo zmago.«
Po slovesni izročitvi zastave je bilo proglašenih 232 udarnikov in 2 racionallzatorja. Med njimi je bil tudi tov. Burkeljc Ferdo, ki kandidira prt volitvah v novo llndsko skupščino LRS kot namestnik kandidata v volivn! enoti Kisovec in je bil sedaj že 15-16 proglašen za udarnika.
Izpoln evanle sklepov II. kongresa Zve^e borcev je važna naloga n enih članov
Zadnjo nedeljo je bil v Ljubljani H. kongres Zveze borcev Slovenije, kateremu so poleg 480 delegatov prisostvovali tudi člani CK IvPS. člani vlade in številni zastopniki raznih množičnih organizacij ter predstavnik
P_o pozdravnih govorih zastopnikov tržaških in koroških partizanov in predstavnika JA je imel referat tov. Ivan Maček, predsednik Glavnega odbora ZB Slovenije. V svojem uvodu je govoril o današnjem mednarodnem političnem položaju in o vojno hujskaški vlogi, ki jo igra pri tem birokratska kasta Sovjetske zveze.
V zvezi s tem je tov. Maček poudaril, da morajo biti člani Zveze borcev aktivni v borbi za resničen mir, ki ga vodi naša Partija, vlada iin narodi Jugoslavije. Dejal je, da dosedanje delo Zveze borcev ni bilo povsem usmerjeno po tem načelu borbe, ter so člani cesto_ opravljati tudi naloge drugih množičnih organizacij. Popuščali so glede organiziranja članstva, posebno malo so napravili v tem pogledu v
ČASTNO PRIZNANJE Za dosežne uspehe v
ZA USPEHE
tekmovanju za počastitev desete obletnice OF je kolektiv jeseniške železarne dne 26. januarja Prejel zastavo 10 OF. Ob tej priliki je kolektiv sprejel tudi napoved tekmovanja železarne v Sisku. Da bi to tekmovanje kar najbolje uspelo, so v obratih jeklarne, šamotarne, valjarne in v predelovalnih obratih že razbili plan po brigadah. Drugi obrati pa bodo to sto. rili v prihodnjih dneh.
Prvi uspehi tekmovanja se že odražajo v izvrševanju plana, katerega so v pocinkovalnici žice dosegli že 21. januarja, v elektrojeklarni 27. januarja in v žični valjarni 28, januarja,	C. F.
Do sedaj je v naša pristanišča prispelo že 81.485 ton ameriških živil, ki so namenjena za ublažitev posledic lanskoletne suše. V ameriških pristaniščih pa je za prevoz že pripravljenih nadaljnjih 52.000 ton živil. Glede na potrebe potroš. nje, bodo vsa ameriška živila za Jugoslavijo prispela v niša pristanišča do konca prve polovice maja.
Na sliki: Naša ladja »Hrvatska« natovarja pošiljko ameriške hrane, namenjeno za pomoč Jugoslaviji
okrajih Grosuplje, Trebnje, Trbovlje, Tolminu, v Radovljici in Kočevju. Zelo pereče je to vprašanje tudi v nekaterih partizanskih vaseh. Novoizvoljeni okrajni odbori bodo morali temu vprašanju posvetiti več pozornosti in si zadati nalogo, da bodo v tem letu sprejeli v organizacijo vse tiste, ki imajo za to pogoje.
Nato je govoril še o skrbi Zveze borcev za invalide, o nalogah, ki jih imajo člani pri zbiranju zgodovinskih dokumentov iz narodnoosvobodilne borbe ter o važnosti izvenarmadne vzgoje naše mladine, ki je posebno v sedanjem mednarodnem položaju zelo potrebna.
Kongres je ob zaključku sprejel tudi vrsto važnih sklej»ov, ki se nanašajo rta bodoče delo organizacije Zveze borcev.
T efna skupščina sindikalne podružnice v Papirnici Vevče
V nedeljo je bil občni zbor sindikalne podružnice papirnice Vevče. Delovni kolektiv vevške papirnice je v minulem letu pokazal mnogo prizadevanja na vseh področjih dela, predvsem pa še v velikih naporih za pravočasno izpolnitev letnega plana. V znak priznanja so lanskega novembra prejeli tudi prehodno zastavo IO OF.
Toda poročila, še bolj pa diskusija, na letni skupščini sta pokazala, da je sindikalna podružnica dosegla zelo majhen napredek pri politični vzgoji svojega članstva. Tako SKUD »Jože Mazovec« zaradi notranjih razprtij lani ni dosegel skoraj nobenih bistvenih uspehov, kljub temu, da je dobil znatno finančno pomoč °“ upravnega odbora sindikalne podružnice. Tudi SŠD »Papimičar* je lansko leto precej nazadoval, in to predvsem zaradi tega, ker ni prejel dovolj politične in materialne po mo čj sindikalne podružnice.
Že dalj časa se v papirnici Vevče opaža, da so sestanki slabo obiskani, lemu je- pripomoglo tudi to, da so v tovarni opustili radijski zvočnik, ki bi moral . odigrati važno agitacijsko vlogo med sindikalnim članstvom. Šele na letni skupščini so se nanj spet spomnil; ter sklenili, da bodo zvočnik čimprej izročili svojemu namenu.
Na letni skupščini se ni dovolj govorilo o pomenu in važnosti uredbe o"varčevanju. Tudi predsednik podružnice je v svojem poročilu posvetil temu vaznemu vprašanju malo prostora. Prav tako ni tovarniški odbor ljudske inšpekcije v svojem delu dosegel kakih večjih uspehov. Kljub temu, da je bilo izvoljenih osem ljudskih inšpektorjev, so ti ostali med seboj nepovezani in celo nepoznani,
Kdo nosi posledice
nekakovostnih proizvodov
MIJ 10 ODGOVORIL PEKING?
Naš udomačeni pregovor >Kjer ni ■tožnika, ni sodnika« ima gotovo prav velik pomen pri izvajanju ukrepov, ki streme za tem, da bi se izboljšala kakovost naših proizvodov. Vsa prizadevanja s strani naših najvišjih dr-ž avn og os po d a r s ki h organov pa bi ostala le na papirju, če bi tudi potrošniki ne bili vsaj površno seznanjeni z veljavnimi predpisi o kakovosti in se ne bi po njih ravnali.
Za smotrno izboljšanje kakovosti je torej pogoj, da potrošniki odkrivajo vse napake, ki jih zagrešijo proizvajalna podjetja ter ožigosajo nekakovostne izdelke.
Če prejme ali nabavi potrošnik kakovostno neustrezen predmet, mora takoj vložiti priziv zoper kakovost. Pravilo velja, da za posredne dobave proizvodov vlagajo potrošniki reklamacije proti kvaliteti le pismeno. Sestaviti se mora komisijski zapisnik, od katerega dobe po en izvod poši-Ijatelj-proizvajalec in njegova nadrejena ustanova,
Ne moremo trditi, da je v poslednjem času pri nas dokaj primerov dokazane neustreznosti proizvodov. Dejstvo pa je, da se je v tem pogledu stanje že precej izboljšalo. To velja predvsem za proizvajalna podjetja v Sloveniji. K temu izboljšanju so mnogo pripomogli potrošniki sami, ki so že na mestu dobave zavračali sprejem nekakovostnega blaga, predvsem pa predmetov za široko potrošnjo. Proizvajalna podjetja so bila na ta način resnično primorana, da izdelujejo le kakovostno blago, tako po okusu potrošnika , kakor po trpež-nosti.
Ko je železniška kurilnica Novo mesto prejela iz obdobnega popravila lokomotivo št. 23020, pri kateri so se že po prvih vožnjah pokazale iste nepravilnosti, ki so obstajale pred popravilom, je šlo nekakovostno popravilo na račun proizvojalca — železniške delavnice Maribor, ker je bila vložena reklamacija proti kakovosti izdelka oziroma popravila.
Mestna klavnica MLO Ljubljane je Podjetju za preskrbo železničarjev dobavila novembra 1950 nekakovostno salamo, ki je med drugim vsebovala previsok odstotek vode (48.2). Ker prevzemajoče ni prigovarjalo kakovosti ob prevzemu, so se potrošniki upravičeno pritoževali, vendar brezuspešno (ker je bil zamujen rok za vložitev reklamacije).
Železniška delavnica Službe za zveze je prejela od Blok-signalme delavnice Crveni Krst — Niš površno izdelane stalne signale s konstrukcijskimi hibami. Uporaba dobavljenih signalov je bila mogoča šele s precejšnjo predelavo. Pri tem popravilu so nastali materialni in mezdni stroški v znesku 49.200 din. Prejemnik je predpisno vložil reklamacijo proti ka-povosti imenovanih izdelkov in je te hkrati stavil na razpolago proizvajalcu s pristvkom, da le-ta mora poravnati nastalo škodo. Ker proizvajalec v danem roku im niti na ponovne
opomine ni rešil reklamacije, se je zadeva predala arbitražnemu sodišču.
Glavnemu skladišču materiala Zalog je dobavila Šumska uprava v Knjaževcu iz Srbije 6 kub. metrov nekakovostnih, surovih in neobdelanih držajev za krampe v teži 2.864 kg za znesek 26.312 din. Po pogodbi bi morali biti izdelani ti držaji iz klanega bukovega lesa v dolžini 1 m, dobavljene so pa bile same okroglice raznih vrst lesa in dolžine pod 1 m ter različnega premera od 3—7 cm.
Nabavna cena izdelanega držaja je pri nas 16 din, vsak kos dobavljenih okleščkov je pa bil priračunan s ceno okoli 20 din. Zaradi vsesplošne neustreznosti dobave držajev in ker bi z obdelovanjem lahko pridobil prejemnik le okrog 40% držajev za drugo. — ročno — orodje, je bila vložena reklamacija proti neustreznosti kakovosti z zahtevo, da proizvajalno podjetje prizna in poravna prejemniku škodo v znesku 23.474 din. Dobavitelj je pod silo dokazov odredil, da se mu celotna pošiljka vrne na njegove stroške, vključno s stroški, ki so nastati pri prejemniku in pa stroški železniškega prevoza za ponovno pošiljko. Na ta način je nesolidno proizvajalno podjetje nosilo okoli 30.000 din škode.
Pri izvajanju uspešne in dobre kontrole kakovosti v samih proizvajalnih podjetjih, bi nekakovostnih proizvodov potrošniki sploh ne smeli dobit; za uporabo. Že delavec sam v proizvajalnem podjetju bi kot strokovnjak moral imeti čut in odgovornost, da bi neustrezne proizvode zadržal, nikakor pa ne štel za kakovostno polnovredne. Norme same bi pa morale biti tako prilagojene, da bo kakovost proizvodov v polni meri obvarovana. Pred samo odpremo proizvodov iz proizvajalnih podjetij je od leta 1948. dalje že obvezno odrejena kontrola kvalitete. Kjer se ta morda smotrno še ne izvaja, je dolžnost vodstev proizvajalnih podjetij, da kontrolo vpeljejo v lastnem kot v splošnem ljudskem interesu ter v cilju dejanskega izboljšanja kakovosti naših proizvodov.	Ž. F,
Vojna na Koreji traja dalje kljub temu, da sta v zadnjem času obe strani pokazali nekoliko več dobre volje za mirno rešitev tega perečega vprašanja. Politični odbor OZN je v zadnjih dneh razpravljal o dveh resolucijah za prenehanje sovražnosti na Koreji:
1.	) O ameriški resoluciji, ki je zahtevala, da pekinško vlado proglasijo kot napadalko na Koreji. V resoluciji se na. dalje zahteva tudi uvedba gospodarsltih in političnih sankcij proti LR Kitajski, če bi ta zavračala mirno rešitev korejskega vprašanja.
2.	) O resoluciji Indije in 11 arabsko-azijskih držav, ki je predvidevala takojšen sestanek sedmih držav (Egipt, LR Kitajska, ZDA, SZ, Anglija, Indija in Francija), na katerem bi najprej sprejeli sklep o takojšnjem prenehanju sovražnosti na Koreji. Šele po prenehanju so-vražnosti bi rešili tudi ostala vprašanja Daljnega vzhoda (umik ameriških čet s Formoze ter sprejem LR Kitajske v OZN).
Večina držav je v začetku zagovarjala mnenje, da je treba sprejeti resolucijo 12 držav, kateri edina pušča odprta vrata za sporazum z LR Kitajsko. Posamezne države so se zanjo zavzemale še posebno zato, ker je nanjo pristala tudi LR Kitajska. Toda medtem je War-ren Austin izjavil, da ZDA sicer zahte. vajo obsodbo LR Kitajske kot napadalke na Koreji, vendar puščajo še nadalje odprta vrata za pogajanja z LR Kitajsko,
Kljub temu so nekatere države še vedno nasprotovale ameriški tezi, da je treba podvzeti proti LR Kitajski takoj odločne gospodarske in politične ukrepe. Zsradi tega so bile ZDA primorane popraviti prvotno besedilo resolucije tako, da se bodo sankcije proti LR Kitajski p odvzele šele takrat, če ta ne bo pokazala nikakega prizadevanja za mirno ureditev korejskega vprašanja.
to (sprejem ameriške resolucije — op. ur.) pomenilo dokončno izgubo slehernega upanja na mirno rešitev.« Rau je obenem poudaril, da bi pomenil sprejem ameriške resolucije ponovitev podobne napake, kakor takrat, ko je OZN dovolila prehod preko 38. vzporednika.
Naša država je podprla resolucijo 12 držav. »Glasoval bom za resolucijo 12 držav,« je dejal jugoslovanski delegat v političnem odboru OZN, »ker menim, da bi odobritev ameriške resolucije omogočila zakriti pravi značaj vojne na Koreji in politiko, ki nasprotuje interesom miru.«
Toda kljub tem jasnim svarilom Senegala Raua in našega predstavnika je politični odbor zavrnil resolucijo 12 držav ter sprejel ameriško resolucijo. Za-radi tega bomo moral« pogledati v oči možnostim novih trenj in vojaških obračunavanj, ne samo na Daljnem vzhodu, ampak na vsem svetu. Spričo tega danes ves svet zaskrbljeno pričakuje odgovor na eno samo vprašanje:
Kaj bo na to odgovorila LR Kitajska? Ali bo še povečala svoj vojaški pritisk na Koreji, ali bo kako drugače skušala rešiti Korejsko vprašanje? Ali bo LR Kitajska storila tako, kakor je prejšnji mesec dejal Pandit Nehru, da bo v primeru, če bi bila LR Kitajska proglašena za napadalko na Koreji, ta odprto intervenirala v In d okrni, Si amu in Birmi.
Informbirojevski zločinci in zločinci stare izdajalske emigracije so se znašli na zatožni klopi
zločinci stare izdajalske emigracije so se znašli skupaj na zatožni klopi Pred vojaškim sodiščem v Beogradu je bila razprava proti skupini vohunov in diverzantov iz vrst izdajalske emigracije in njenih pomočnikov v državi. Med obtoženci je nekaj oficirjev bivše jugoslovanske ,	,	vojske z brigadnim generalom Miljutlnom
Vendar ta popravek k ameriški reso- Stefanovičem na čelu, poleg teh sta obtoki. ki ga je predložil libanonski de, g»v.JgftrhvTVo7tX*af^tož"^
pripada različnim poklicem od advokata do

legat, nima nobene praktične vrednosti, ker je LR Kitajska že izjavila, da se v primeru sprejema ameriške resolucije sploh ne bo več pogajala z OZN. Arne. riško resolucijo je v razpravi podprlo 35 držav, med njimi tudi Anglija in Francija. V razpravi o obeh predloženih resolucijah je indijski delegat govoril o ameriški resoluciji ter je v zvezi s tem dejal: »Po mnenju moje vlade, ki temelji na najboljših in zadnjih informacijah, bi
Koordinacijski odbori socialnega zavarovanja
Delavec, ki gre v pokoj, ne sme ostati nepreskrbljen
Skrb za našega delovnega človeka je še vedno ena važnih nalog sindikalnih organizacij, posebno še, če gre tu za bolnega ali starejšega človeka, ki ima že vse pogoje za starostno upokojitev.
Imamo pa mnogo primerov, da take ljudi podjetja odpuščajo, ne da bi se prej kdo zanimal, ali je njihova prošnja za upokojitev že rešena, tako da bi lahko že v naslednjem mesecu prejeli svojo pokojnino. Na ta način taki delavci po več mesecev ostanejo brez vsakih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine in se upravičeno pritožujejo tako na sindikat kakor tudi na upravo podjetja.
Tovarna kovanega orodja v Zrečah je odpustila iz službe tovariša P1 ib e r . ška Franca s 1. avgustom 1950, če. prav konec novembra njegova prošnja za pokojnino še ni bila rešena. Ves ta čas je bil imenovani tovariš brez kakršnih koli sredstev. Kje je bila in kaj je v tem primeru storila sindikalna organizacija?
Če je skrb za delovnega človeka ena izmed naših važnih nalog sindikalne organizacije, potem ne sme dopustiti, da bi podjetja odpuščala stare in bolne ljudi iz službe preden so rešene njihove prošnje za odmero pokojnine, katero morajo prejeti takoj naslednji mesec po ustavitvi plače v podjetju.
Da bi bile prošnje za upokojitev čim hitreje rešene, je dolžnost sindikalne organizacije, da vse tiste tovariše, ki so pred upokojitvijo, opozori, da si pravočasno nabavijo vse potrebne dokumente. Tako bo na eni strani Zavod za socialno zavarovanje lahko pravočasno rešil vse prošnje, na drugi strani pa bo naš delovni človek pravočasno prejel svojo zasluženo pokojnino.	B. M.
Partizanski lisk
Sindikalna založba namerava izdati ponatis »Delavske enotnosti« ljubljanske, primorske in gorenjske izdaje ter »Delavsko enotnost« — Unita operaia« za Trst.
Ta tisk je izhajal od leta 1942. do 1945.	.	,
Naprošamo vse, ki imajo te izvode še ohranjene, da jih pošljejo čimprej na vpogled: Uredništvu Sindikalne založbe, Ljubljana, Masarykova 14-11.
Pri izvajanju socialnega zavarovanja je nastala zlasti v zvezi s prenosom izplačilne službe na podjetja in ustanove potreba po tesnem sodelovanju vseh zainteresiranih predstavnikov ljudske oblasti, uprav podjetij in ustanov, zdravstvene službe In sindikatov z okrajnimi upravami za socialno zavarovanje. Dokler ne bgdo ustanovljeni sveti za socialno zavarovanje po uredbi, ki jo bo izdala zvezna vlada, je naloga predsednikov svetov za socialno skrbstvo, da poskrbijo za formiranje koordinacijskih odborov pri Okrajnih upravah za socialno zavarovanje in pri vseh večjih podjetjih.
V delokrog koordinacijskih odborov za socialno zavarovanje spada predvsem reševanje problemov v zvezi z nenormalnim odstotkom bolnikov, izboljšanje zdravstvene službe, higiene, tehnično zaščitnih naprav, preprečevanje neopravičenih izdatkov za kratkoročne dajatve socialnega zavarovanja, zlasti izdatkov za potne stroške, ki dosegajo milijonske zneske, skratka borba za dosledno realizacijo plana varčevanja.
Koordinacijski odbori morajo izvajati strogo kontrolo nad izdatki socialnega zavarovanja za oskrbnine in potne stroške ter v določenih primerih predlagati kazenske ukrepe, analizirati vzroke naraščanja potnih stroškov ter iskati načine, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti neutemeljene izdatke za potne stroške v posameznih ambulantnih okoliših. Koordinacijski odbori pri podjetjih morajo zainteresirati delavske svete, da na svojih sejah razpravljajo tudi o ukrepih za znižanje izdatkov za kratkoročne dajatve socialnega zavarovanja.
Po dosedanjih podatkih so že ustanovljeni koordinacijski odbori socialnega zavarovanja pri svetih za socialno skrbstvo sledečih OLO-ov: Ljubljana — RLO I in V, Celje-mesto, Celje.okolica, Gorica, Idrija,
Jesenice, Kamnik, Kočevje. Kranj-okolica, Novo mesto, Radovljica, Šoštanj, Trbovlje, Lendava, Ljutomer, Maribor-mesto, Maribor-olaolica. Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Postojna. Izmed vseh podjetij v LR Sloveniji so bili do sedaj ustanovljeni koordinacijski odbori komaj pri 85 podjetjih. Komisije za delovne spore so bile formirane pri 16 okrajnih upravah za socialno zavarovanje. Komisije za delovne spore v podjetjih so bile ustanovljene že v vseh podjetjih na področju okrajev Kranj-okolica, Šoštanj in Murska Sobota, na področju ostalih okrajev pa po dosedanjih nepopolnih podatkih obstojajo te komisije v 217 podjetjih, kar pa je v primeri z celotnim številom podjetij v LR Sloveniji razmeroma še zelo malo. Organizacija tovarške pomoči v večjih podjetjih, ki naj bi nudila pomoč obolelim zavarovancem in istočasno preprečevala izkoriščanje socialnega zavarovanja po nezavednih zavarovancih, doslej razen redkih izjem (elektrarna Fala in papirnica Vevče) — ni uspela skoraj v nobenem podjetju. Stalež bolnikov je ponekod porazno visok. Temu so deloma krive tudi slabe varnostne in higienske naprave v podjetjih, n. pr. v okrajih Kočevje, Novo mesto in Ljutomer.
V splošnem so koordinacijski odbori pravilno pričeli z delom. Poleg drugega so obravnavali zlasti problem mnogoštevilnih neupravičenih izostankov. Pri tem pa niso našli dovolj opore pri sindikatih, katerih zastopniki so večinoma ne udeležujejo sej koordinacijskih odborov. Čeprav bi morali biti sindikati glavni noslcl družbenega varstva pravic zavarovancev, do sedaj niso ukrenili še skoraj ničesar proti nepraviče. nomu zadrževanju ali odrekanju dajatev, ki so jih zagrešila podjetja, niti proti iz-
koriščanju, ki ali podjetja.
so ga zagrešili zavarovanci
navadnega delavca.
Obtožnica navaja, da so se v drugi polovici leta 1948 in naslednje leto posamezne skupine izdajalske emigracije v inozemstvu okrepile ter začele pošiljati v našo državo izvežbane vohune in teroriste. Središče teh diverzantov in špijonov pa je v Parizu in ga sestavljajo Peter Karadjordjevič in bivši generali in ministri Todor Miličevič, Draglša Cvetkovič, Vladeta Popovič in drugi. Ta zarotniška središča v inozemstvu so začela pošiljati svoje agente v Jugoslavijo oh pričetku sovražne akcije SZ in njenih satelitov proti naši državi. Tako se je v svojih zločinskih načrtih vnovič znašla stara izdajalska enotnost, ki združuje monarhiste. četnike, ustaše, mačkovce, klero-fašiste ln gestapovce.
Zarotniki, ki so prišli iz inozemstva, so v naši državi takoj poiskali nekdanje elemente monarhofašistične diktature in sovražnike nove Jugoslavije, bivša ministra Kumamidija in Popoviča, odvetnika Jovana Zdravkoviča, bivšega ža.ndarmerijskega generala Mlljutin Stefanoviča, s katerimi so v Beogradu ustanovili ilegalni odbor za zbiranje sovražnih elementov iz nekdanjih meščanskih strank, da bi prevzeli oblast v trenutku, ki se po njihovem mnenju »čedalje bolj bliža«.
Nekaj obtožencev ima na vesti tudi vojne zločine v raznih krajih med okupacijo. Zaradi mnogih dokazov, je v razpravi večina obtožencev priznala navedbe obtožnice. _ vse pa je tajil general Stefanovič, ki je imel nalogo zbirati predvsem bivše orožnike, da bi zasedli v Beogradu razne ustanove »ko pride trenutek«.
V svojem zaključnem govoru, ki ga je imel pomočnik javnega tožilca FLRJ Milovan Gavrilovič, je zahteval za vse obtožence najstrožjo kazen.
Ali ste že plačali naročnino?
Vse naše naročnike, ki nimajo plačane naročnine za minulo leto, ali so z njo kakor koli v zaostanku .opozarjamo, da bomo ustavili pošiljanje lista vsem, ki svojih obveznosti ne bodo pravočasno izpolnili.
Izpolnite svojo dolžnost do »Delavske enotnosti« in ne odlašajte s plačilom, če želite, da boste prejemali list v redu in brez prekinitve.	UPRAVA
V	teku tega meseca bi moral biti v Ženevi kongres kominformističnih »pristašev miru«. Vendar je kantonalna skupščina v Ženevi skupaj s federalnimi oblastmi sklenila, da ne bo dovolila, da bi bil kongres v Ženevi.
*
V	Frankfurtu ob Odri je bil podpisani protokol o določitvi obmejne črte na Odri in Nisi, med Vzhodno Nemčijo in Poljsko. V zvezi s tem je zahodnonemški kancler Adenauer že protestiral ter izjavil, da pripada tozadevna odločitev samo tistim državam, ki bodo podpisale mirovno pogodbo z Nemčijo.
*
Dosedanjemu holandskemu zunanjemu ministru Dirku Stikkerju še vedno ni uspelo, da bi sestavil novo vlado. Znano je, da je dosedanja koalicijska vlada pod predsedstvom Wii-helma Dreesa odstopila prejšnji teden, ker je parlament obsodil stališče vlade do vprašanja bodočnosti nizozemskega dela Nove Gvineje.
*
Naša država in Avstrija sta 27. januarja sklenili sporazum, da uvedeta redne diplomatske stike.
*
Poveljnik vojaških sil držav Atlantskega pakta general Eisenhower je določil za svoja pomočnika angleškega feldmaršala Bernarda Montgome-rya In francoskega generala Pierra Alphonsa Ju in a. General Juin je bil pred kratkim imenovan za generalnega inšpektorja francoske vojske. General Bernard Montgomery pa je vrhovni poveljnik oboroženih sil članov bruseiskega pakta.
*
V	ponedeljek je bil v Tel Avivu podpisan trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Izraelom. Po tem sporazumu bo Jugoslavija dobavila Izraelu les, cement, stroje in rude v vrednosti 2.500.000 dolarjev. Izrael pa bo dobavil Jugoslaviji Industrijsko orodje, predivo in južno sadje v vrednosti 1,500.000 dolarjev.
*
Francoski vojaški proračun za letos znaša 740 milijard frankov. Francija pa ho kot članica Atlantskega pakta dobila za oborožitev še 300 milijonov frankov iz programa za vzajemno po. moč. Francoski obrambni minister Ju-les Moch je izjavil, da bo vsak Francoz moral žrtvovati povprečno 8000 frankov za oborožitev.
*
V	ponedeljek so se pomorske enote kitajske vojske izkrcale na majhnem otoku Tačijang pri izlivu reke Min, severnovzhodno od Fučona. Kitajske čete so že zgradile mostišče na tem otoku in so se že začeli ogorčeni boji proti Kuomintangovim silam. Ta otok so kuomintangovci uporabljali kot oporišče za preskrbovanje svojih čet.
*
Akcij! za pošiljanje pomoči Jugoslaviji v zvezi z letošnjo sušo. se je pridružila tudi organizacija »Mladina vseh narodov«, katere sedež je v New Yorkn. V pismu, ki ga je te dni prejel od te organizacije Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije, je bil ta naprošen. naj pošlje seznam družin, ki imajo sinove in hčere ter so prizadete po suši.
Izšla je 5.-6. številka »Sindikatov« za leto 1950
Te dni je izšla 5 in 6 številka glasild Centralnega odbora ZSJ za leto 1950 z naslednjo vsebino:
Brane J e v r e m o v i č : Osnovni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi. podjetji in višjimi gospodarskimi združenji s strani delovnih kolektivov — izraz ustvarjalne sile našega delavskega razreda. — Mišo Pavičevič: Vloga sindikatov pri usposabljanju delovnih ljudi za gospodarjenje s podjetji. — Dragoslav V l a j i č : Naloge sindikata uslužbencev državnih ustanov v zvezi z reorganizacijo državne uprave. — G r g a J a n k e s : Naloge sindikatov na področju preskrbovanja delavcev in uslužbencev. — A š e r D el e o n: Nekaj načelnih vprašanj v zvezi z metodo vodstva v sindikatih.
Iz zgodovine sindikalnega gibanja Jugoslavije — Josip C a z i : Sindikalno gibanje Jugoslavije in monarhofašistična diktatura leta 1929—32.
Sklepi XIII. plenuma Centralnega odbora ZSJ — Iz dela sindikalnih organizacij: Kulturnoprosvctno delo v sindikalnih podružnicah gradbinskih delavcev (H. Čehdič) — Ob volitvah delavskih svetov in upravnih odborov podjetij (M. N.) — Obvestila — Ob novi uredbi o fondu za kulturnoprosvetno delo (E. H.) — O prevedbi delavcev v nazive (S. U.).
Med množico nalog, ki jih imajo danes sindikalne organizacije je tudi njihova dolžnost, da skrbijo za dvig splošne izobrazbe dealvcev. Zakaj? Delavci, ki so prevzeli vodstvo našega gospodarstva so potrebni čim bolj vsestranske izobrazbe. Kar je n. pr. zadoščalo delavcem za opravljanje določenih proizvodnih nalog ne zadošča za gospodarjenje. Poleg tega pa se naša podjetja razvijajo tudi tehnično in delo v njih zahteva vse več znanja, tudi splošne razgledanosti. Plodno prosvetljevanje delavcev pa je odvisno prvič od pravilno zasnovanega sistema šol, namenjenih za splošno izobrazbo delavcev in drugič, od dovolj vestne in vztrajne organizacijske rešitve te zamisli.
KAKO JE ZASNOVAN SISTEM SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV?
Poleg široke splošne prosvetne dejavnosti, ki se razvija pri nas s pomočjo raznovrstnih izobraževalnih tečajev, ljudskih univerz, poljudnih predavanj iz vseh področij znanosti, je na pobudo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in Sveta za znanost ln kulturo Zvezne vlade zasnovan tudi enoten sistem izobraževanja delavcev In nameščencev. Glavna značilnost tega sistema (v čemer se tudi razlikuje od vseh drugih izobraževalnih tečajev) je v tem, da omogoča odraslim slušateljem s pomočjo skrajšanih šol, tako-lmenovanih delavskih šol, pridobiti znanje in polnoveljavna spričevala osemletne šolske izobrazbe.
Na ta način je omogočeno vsem delavcem ln nameščencem, da Izpopolnijo svojo splošno izobrazbo. Taka možnost, katere se bodo delavci in nameščenci nedvomno precej poslužili, bo bistveno vplivala na , temeljit in vsesplošni dvig Izobrazbe delavskega razreda naše domovine. To pa bo rodilo tudi neposredne plodove: bolj izjohraženi delavci bodo predvsem laže vodili svoja podjetja, kar ,1e za razvijanje naših novih oblik proizvodnih odnosov velike važnosti. Delavcem pa bo omogočen tudi uspešnejši strokovni napredek, ki je po zadnji uredbi Zvezne vlade o nazivih delav. cev vezan tudi na določeno stopnjo splošne izobrazbe.
Seveda ao že do sedaj obstajali razni tečaji in šole za splošno Izobraževanje delavcev In nameščencev, kot so bile n. pr. v Sloveniji večerne gimnazije. Vendar pa obseg dosedanje mreže Izobraževalnih tečajev in šol ni zadovoljiv. Tako n. pr. pri nas sploh nismo imeli krajših tečajev, ki bi po svoji stopnji bili isto-vredni osnovnim šolam in ki so tako potrebni predvsem za gradbene, lesne in kmetijske delavce. V delovanju do sedaj obstoječih tečajev pa tudi ni bilo enotnega načina organiziranja, ni bilo enotnih učnih načrtov, niti se vprašanja vzdrževanja teh tečajev, priprave učil in podobno niso smotrno reševala.
Vsi tl vzroki ln tako narasla potreba po izobraževanju delavcev je narekovalo potrebo po zasnova-nju enotnega sistema splošne izobrazbe, ki v glavnih potezah obstaja v sledečem:
Pri rednih osnovnih In srednjih šolah (kjer teh ni v bližini delovišč pa na deloviščih samih, kot so tovarne, gradbišča, lesne manipulacije, kmetijska pose. stva ln podobno) je mogoče odpreti posebne oddelke
Odprimo čimveč delavskih šol
delavcev in nameščencev.
STRAN ★ 2. febr. 1951

ro-m-da se
šol za splošno izobrazbo tkzv. delavske šole.
Delavske šole imajo naslednje stopnje: začetni pi svetni tečaj, osnovni prosvetni tečaj in delavska gi nazija. Učni programi teh šol so prirejeni tako, da ~~ v njih izčrpa učna snov, ki jo pridobi sicer šole obvezna mladina v rednem osemletnem šolanju (štiri razrede osnovne šole in štiri razrede gimnazije, z nižjim tečajnim izpitom). Čas trajanja delavske šole je tri štolska leta in pol. In sicer! Začetni prosvetni tečaj traja pol leta, osnovni prosvetni tečaj eno šolsko leto, oba skupaj pa obdelata program osnovne šole. Delavska gimnazija traja dve šolski leti ln obdela učni program nižje gimnazije. Obiskovalci delavskih šol (začetni prosvetni tečaj, osnovni prosvetni tečaj, delavska gimnazija) ob zaključku vsakega tečaja opravijo izpit pred komisijo svojih rednih učiteljev in prejmejo za uspešno opravljeni izpit polnoveljavno spričevalo. S tem spričevalom imajo delavci pravico, brez kakršnihkoli zadržkov na višje splošno ali strokovno izobraževanje (redno ali izredno) in do vseh strokovnih nazivov, ki zahtevajo to izobrazbo. Prav po tem, da imajo delavske šole tak značaj ln smoter se pa v bistvu razlikujejo od splošnih Izobraževalnih tečajev, namenjenih predvsem kmečkemu življu in izpopolnitvi njegove izobrazbe« kajti ti poslednji tečaji niso vezani n g šolsko spričevalo.
KAKO JE TREBA ORGANIZACIJSKO URESNIČEVATI ZAMISEL TEGA SISTEMA DELAVSKIH ŠOL?
Naglasiti je treba, naj se delavske šole skrbno in resno pripravljajo. Nemogoče je rešiti vprašanja, ki jih zahtevajo priprave za otvoritev delavske šole, mimogrede in kampanjsko. Nasprotno, osnovanje delavskih šol mora biti postopno, po predhodni temeljiti pripravi (izbor in vpis slušateljev, ureditev učnih prostorov, izdelava učnega programa In razporeditev učnih ur, preskrba učil in učnih pripomočkov, izdelava finančnega predračuna za kritje stroškov in zagotovitev finančnih sredstev ter podobno).
Delavske šole je mogoče osnovati kot posebne prosvetne ustanove, kjer so za to dane možnosti in potreba (dovolj obiskovalcev vseh stopenj, dovolj učnih moči, potrebnih učnih pripomočkov in prostorov), ki delujejo pod vodstvom in nadzorom prosvetnih organov, kot vse ostale redne šole. Kjer pa za to ni potrebnih pogojev, se lahko odpirajo tudi posamezni tečaji, seveda prilagojeni potrebam in možnostim.
ZA DELO ZAČETNIH PROSVETNIH TEČAJEV VELJAJO NASLEDNJA NAPOTILA
Ti tečaji so namenjeni nepismenim ln polpismenim delavcem, ki bodisi sploh niso obiskovali osnovne sole, ali pa zelo malo. (Uredba o nazivih delavcev pa zahteva že za priučenega delavca pismenost). Kjer obstajajo taki delavci (glej prevedbeni material) naj da vodstvo sindikalne podružnice oz. sindikalnega sveta pobudo za osnovanje šolskega odbora, ki prevzame nalogo, da organizira tečaj. Šolski odbor sestavljajo: član upravnega odbora sindikalne podružnice (Kra-javnega sveta), ali predstavniki iz več podružnic (kjer je v kraju več podružnic), član upravnega odbora in član delavskega sveta podjetja (oz. več pod-
jetij) in nekaj prosvetnih delavcev. V večjih industrijskih središčih se taki šolski odbori osnujejo tudi pri sindikalnemu svetu. Učni program tečaja zajema pouk materinega jezika, (branje, pisanje, slovriica in spisje) ter osnove higiene, zgodovine in zemljepisja ter vse štiri računske operacije v obsegu do sto) glej učni načrt z metodičnimi navodili, ki ga je izdalo Ministrstvo prosvete LRS). Tečaj traja pol šolskega leta (25 tednov) in se učni program obdela v skupno 150-ih učnih urah, tako da je pouk trikrat tedensko po dve uri. Vodstvo tečaja prevzamejo prosvetni organi uprave šol. Materialna sredstva za vzdrževanje tečajev ln honoriranje učiteljev, da vodstvo sindikalne podružnice in vodstvo podjetja (sklad za razvijanje kulturnoprosvetne dejavnosti).
Ves čas trajanja delavske šole. oziroma posamezne-ga tečaja, obstaja šolski odbor, ki z organiziranjem šole še ni opravil v celoti svoje naloge (izbor slušateljev, ureditev šolskih prostorov, preskrba učil, materialnih sredstev za vzdrževanje itd.), ampak je njegova naloga tudi. da v času šolanja rešuje vsa tekoča vprašanja) redno obiskovanje šole, pomoč pri učenju, posredovanje pri izposojanju učil in učnih pripomočkov, prirejanje posebnih predavanj za razumevanje šolske snovi in podobno).
KAKŠNIH SMERNIC PA SE JE DRŽATI PRI ODPIRANJU OSNOVNIH PROSVETNIH TEČAJEV?
Taki tečaji so namenjeni delavcem, ki so sicer obiskovali kakšen razred osnovne šole, nimajo pa potrebnega znanja, niti spričevala o uspešno opravljeni osnovni šoli. Iz prevedbenega materiala delavcev v nazive bo razvidno, kje so zaposleni taki delavci in kje je treba odpreti šolski tečaj take stopnje (izučeni delavec mora imeti dovršeno o§novno šolo).
Organizacija teh tečajev je v načelu ista kot organizacija začetnih prosvetnih tečajev. Učni program t£h tečajev v izboru obdela material tretjega in četrtega razreda osnovne šele in sicer: materin jezik (branje, slovnica, pravopis, spisje. govorne vaje), računstvo in geometrija, poznavanje prirode, zgodovina in zemljepis (glej učni program in metodična navodila Min. prosvete LRS za osnovne prosvetne tečaje). Tečaj traja eno šolsko leto (40 tednov) s poukom trikrat tedensko po dve učni uri.
Pobuda za organizacijo zavetnih in osnovnih začetnih tečajev bo šla v glavnem v treh smereh:
1. Osnovanje tečajev za delavce iz podjetij v krajih z redno osnovno šolo (podjetje, tovarna. Gradis, LIP, drž. posestvo itd. ter šola v istem kraju). Tu se ustanovi tečaj v okviru redne šole in v času, ki je primeren tako za delavce, kakor za učne moči, kar prouči šolski odbor.
Če je v tem kraju več sindikalnih podružnic, ki bodo pošiljale svoje delavce v tečaj, se osnuje kljub temu samo ena delavska šola, ki pa ima več vzporednih tečajev. Prav tako se osnuje za splošno vodstvo en sam šolski odbor, v katerega pa so vključeni prej omenjeni zastopniki iz vseh podjetij ter Kraje nega sveta in Krajevnega odbora (v krajih kjer ti obstaja, jo). Prosvetni državni organi pa bodo za vodstvo delavskih šol ali posameznih tečajev imenovali iz vrst rednih učiteljev upravnika delavske šole, ki bo voau
Tobačna tovarna v Ljubljani praznuje te dni 80-letnico obstoja in je najstarejša tobačna tovarna v Jugoslaviji. Po kapaciteti izdelave cigaret ni največja, ven. dar je edini tobačni kombinat, ki poleg cigaret izdeluje še druge tobačne izdelke, kakor cigare, tobak za žvečenje, nos-ljanec in tobačni izvleček.
Tobačna tovarna v Ljubljani je dne 13. marca 1871 pričela obratovati v začasno najetih prostorih stare cukrarne v Ljubljani. Še istega leta je bilo zaposlenih 1000 oseb. V prvem letu so izdelali 17,450.000 cigar, naslednje leto pa že 61,700.000. Te cigare so po kvaliteti kmalu zaslovele po vsej avstro-ogrski državi. Posebno priznane so bile »ljubljanske viržinke«.
Še istega leta so začeli s tehničnimi pripravami za zgraditev nove tovarne. Po odobritvi načrtov je bila že jeseni 1871. leta odobrena zidava na sedanjem zem. ljišču, katerega je mestna občina ljubljanska brezplačno prepustila tovarni, Z gradnjo se je pričelo spomladi 1872. leta in je bilo do zime v grobem že dograjeno prvo glavno fabrikacijsko poslopje s sušilnicami in dvema skladiščema. Drugo leto so z deli nadaljevali, tako da se je 1. avgusta 1873 tovarna že preselila v svoje sedanje prostore ob Tržaški cesti.
Tovarna se je hitro razvijala in je že po nekaj letilh zavzela od 29 tovarn v Avstriji tretje mesto za Sedletzem in Heinburgom z naslovom »Glavne tobačne tovarne«. V tovarni je bilo zaposlenih 2500 ljudi, od katerih jih je 600 izdelovalo »viržinke«. Delavci so prihajali v tovarno iz vasi lin si gradili svoje domove v bližini tovarne ter se je tako razvil sedanji zahodni del Ljubljane.
Proizvodnja, ki je bila vse do leta 1914 stabilna, je med prvo svetovno voj.
no zaradi pomanjkanja ljudi in surovin hudo nazadovala. Ta padec proizvodnje se tudi po prvi svetovni vojni ni dosti popravil in je dosegel le še polovico predvojne izdelave. Vzrok temu je bil, da je Uprava državnih monopolov v Beogradu favorizirala tovarne na jugu države.
Italijanski in nemški okupator sta našla skladišča v tovarni polna in sta jih tudi dosledno izpraznila. Bombni napad med vojno je močno poškodoval objekte in inventar v tovarni.
Ilegalno delo OF v tovarni je med okupacijo zajelo najširši razmah, saj je bilo zaradi izdaialcev preganjanih in zaprtih 72 članov kolektiva, 13 pa jih je žrtvovalo svoja življenja v borbi za lepšo bodočnost.
Po osvoboditvi so kolektiv čakale težke naloge — popraviti porušeno tovarno. Z nad 12.000 prostovoljnimi ura. mi dela je kolektivu uspelo že po enem letu popraviti porušene tovarniške objekte.
Stalno povpraševanje po tobačnih izdelkih na trgu je zahtevalo vedno večjo proizvodnjo, katera je iz leta v leto naraščala, tako da tovarna danes z istimi stroji izdeluje za 198°/o rečjo količino cigaret ali trikratno predvojno količino. Kako pa se je dvignil polet delavstva, lahko vidimo iz tega, da ima tovarna danes kljub močno povečani proizvodnji predvojno število delavstva.
24. avgusta 1950 je delavstvo prevzelo tovarno v svoje roke in je ta način upravljanja pokazal velik napredek kolektiva, ne samo v proizvodnji, ampak tudi na vseh področjih dela, saj je v tekmovanju v počastitev desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte že dru. gič zasedel prvo mesto med podjetji pre-hranbene industrije.

Ob Prešernovem prazniku
Tobačna tovarna leta 1900
Kdo se lahko poslužuje olajšav na železnici
Ker so si nekatere sindikalne podružnice po svoje tolmačile določila člena 10 potniške tarife, ki govori o skupinskih potovanjih z re‘dnlml potniškimi vlaki In ker so se poleg tega pojavljale tudi razne nepravilnosti ln zlorabe, je tarifni oddelek Ministrstva za železnice v sporazumu s Centralnim odborom ZSJ spremenil način izdajanja sindikalnih objav za potovanje, ln sicer po sledečih smernicah:
1.	Da bi se članom sindikatov omogočilo uporabljanje prevozne olajšave po 10.-A členu 1 zvezka Potniške tarife n. pr. tekmovanje. Izleti, kongresi, plenumi, posvetovanja, prireditve itd., smejo izdajati objave za skupinska potovanja edinole neposredni višji sindikalni forumi, t. j. krajevni odbori sindikatov, okraj-nj sindikalni sveti Itd., In sicer na podlagi vloge upravnih odborov sindikalnih podružnic, iz katerih mora biti razvidno število udeležencev in namen skupinskega potovanja.
2.	V krajih, kjer so samo sindikalni počitniški domovi, izdajajo za te namene ob-
jave sindikalne podružnice teh počitniških domov ali podružnice, v katerih so včlanjeni uslužbenci teh domov.
3.	Objave se smejo izdajati samo za namene. ki so navedeni v 10.-A členu 1. zvezka Potniške tarife, n. pr. za tekmovanja, letovanja, kongrese, skupščine, posvetovanja, plenume, prireditve, razstave, Izlete itd.
4.	Objave za skupinska potovanja se v nobenem primeru ne smejo Izdajati za namene, ki niso navedeni v potniški tarifi ali za namene, ki ne ustrezajo tarifnim določbam. V nobenem primeru se ne smejo izdajati objave članom sindikatov, ki potujejo ob nedeljah ln praznikih na obisk k svojim družinam, prijateljem Itd.
Opozarjamo vse sindikalne podružnice in posamezne člane sindikatov, da to tolmačenje temeljito preštudirajo ln se ravnajo po Izdanih navodilih, da ne bi Imeli neprijetnosti na potovanju, ker ima železniško revizijsko osebje strog nalog priznati samo take sindikalne objave, ki so upravičene po točki 1—4 objavljenih navodil.
Slovenski narod praznuje vsako leto 8. februarja svoj največji kulturni praznik, saj je na ta dan' za vedno zatisnil oči v letu 1849 njegov največji sin, pesnik dr. France Prešeren. Ne praznuje se samo zato, ker je Prešeren zanesel slovensko oblikovano besedo daleč čez meje svoje domovine, ne samo zato, ker je s svojimi pesmimi dvignil slovensko besedo do njene oblikovalne moči — ampak tudi zato, ker je s svojimi idejami svobodoljubnosti, pravičnosti, ljubezni med ljudmi in narodi dal narodu tisto dvoje, ki je potrebno vsakemu ljudstvu, ki se bori za svoje pravice, namreč ponos in pogum. Ponos slovenskega čustvovanja, izpovedovanja, samozavesti in pogum zahtevanja pravičnosti in spoštovanja, kar je slovenski narod vodilo v njegovi borbi od leta 1848 pa do leta 1941 in mu je končnoveljavno prineslo socialno in z njo narodno svobodo.
Kot pošten, neuklonljiv izpovedovalec svoje in narodne bolečine, je postal Prešeren zgled tisočerim in tisočerim in ne samo pesnikom in pisateljem, umetnikom, ampak vsakomur, ki mu je bilo do pravičnosti in resnice, postal je svetel spomin vsakemu Slovencu, ki mu je bila pri srcu svoboda naroda, kajti Prešeren je imel tiste velike odlike pravega pesnika, s katerimi je tudi kot človek, ne le kot pesnik, postal svojemu narodu lik, v katerem je gledal svojega vodnika.
Prešerna so namreč odlikovale tiste čudovite lastnosti, ki napravijo, da človek postane osrednja osebnost mrojega in bodočih časov in s tem nekakšna žareča zvezda — vodnica svojega ljudstva.
Prešeren je bil pošten do dna, preprost kot kmečki sin, pogumen do zadnje svoje besede, odkritosrčen do zadnjih meja svojega izpovedovanja, pravičen do vsakogar, tudi do nasprotnika, poln vere do zmage pravice in resnice, požrtvovalen in odpo-vedovalen, same lastnosti, ki so ga ustva-
V OKRAJU GORICA SO ZAČELI S SPLOŠNO IZOBRAZBO DELAVCEV
Po sklepih XIII. plenuma Centralnega odbora ZSJ so v okraju Gorica že začeli s tečaji za splošno izobrazbo delavcev. Na pobudo okrajnega sveta so organizirali svet iz odločilnih forumov, ki skrbi za organizacijo in pripravo tečajev.
Tečaja so se že začeli v Anhovem, Kanalu in Ajdovščini. V Anhovem po-seča šestmesečni tečaj 76 delavcev, devetmesečni tečaj pa poseča 45 delavcev. V Ajdovščini imajo šestmesečni tečaj, katerega se udeležuje 68 delavcev iz raznih podjetij.
Pripravljajo se tečaji v Solkanu, kjer pa imajo težave s prostori, in v Št. Pe-tru pri Gorici, Tu so naleteli na nerazumevanje učiteljskega kadra, čeprav so tu najboljši pogoji. Štiri železniške podružnice v Gorici pa bodo tečaje samostojno organizirale.
GLEDALIŠKI ODER V VIDMU
V vsaki gledališki sezoni dajejo igralci videmskega odra nekaj iger, pevci pa nekaj koncertov, kar občinstvo vedno pozdravlja z navdušenjem, in zadovoljstvom.
Predhratkim so nos. v Vidmu presenetili z »Miktovo Zalo«. Režijo igre je' vodila tov. Zora Gregorčičeva, ki zasluži vse priznanje. Naslovna vloga je bila poverjena tov. Gizeti D j o r g o, ki je Zalo tako prepričljivo igrala, da so gledalci res doživljali tragiko Miklove Zale. Vlogo Almire je igralo tov. J arnovičeva res lepo. Pohvalo zaslužijo tudi bratje Uršiči, ki so že v vsem okraju znani kot odlični igralci in pevci. Skender-bega nam je lepo prikazal tov. Petan. Tako je bil trud, ki so ga. igralci vložili v pripravah za izvedbo igre res v polni meri poplačan.	*•
rile, da je mogel peti tako, da so njegove pesmi in njegove misli ostale do danes in bodo ostale, dokler bo živel slovenski narod.
In narod bo živel, če bomo preprosti in pogumni, odkritosrčni, pravični in požrtvovalni in če se bomo znali odpovedati svojim osebnim koristim, za koristi skupnosti.
Prešeren se je odpovedal svoji osebni sreči v srečo svoje domovine, kar je tako lepo napisal v Sonetnem vencu, ko ob svoji ljubezni do Primičeve Julije izpove svojo, še večjo ljubezen do svojega naroda, ko pravi:
Izdihljaji, solze so jih redile S Parnasa moj’ga rožice prič’joče; solze 'z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile.
Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mu napolnile.
Zelje rodile so prehrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče;
želje, da zbudil bi Slovenš’no celo, da hi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo.
Prešeren naj nam bo zgled v vsem tistem, kar moramo imeti v sebi, kadar se borimo za večne vrednote, upijajmo vase njegove besede in misli, imejmo pred očmi srečo vse naše skupnosti, odpovedujmo se svojim osebnim, malenkostnim srečam — in dosegli bomo prav vse, kar smo si postavljali kot cilj že med osvobodilno borbo: popolno socialno in kul-
turno svobodo vseh Slovencev od Celovca in Trsta do zadnjega koščka zemlje, kjer živi naš narod.
In ko letos spet praznujemo Prdšernov praznik, obudimo na novo spet vse, kar nas je Prešeren učil in postavljal pred nas, ker bomo tako iz dneva v dan prihajali bliže sreči vsega našega ljudstva.
J. K.
Stanko Prek: $0!A ZA KITARO
Te dni je v Državni založbi v Ljubljani izšla prepotrebna knjiga »Sola za kitaro«, I. del, namenjena šolam in samoukom. Knjiga je dvojezična (slovenščina in srbohrvaščina, katere prevod je pripravil književnik Miroslav Uzelac). Knjiga obsega tri dele:	tehnični,	praktični del in
spremljanje pesmi, čemur so dodane še nairodn-e in umetne pesmi
Tehnični obsega zgodovino kitare, nje držo, prijeme na ubiralki, udarce itd., kratkomalo vse najvažnejše momente, ki so potrebni za znanje kitarske reprodukcije, tako da se lahko prav vsak — tudi kot samouk lahko nauči tega instrumenta, če vestno uporablja Prekov® navodila.
Praktični del obravnava vse najvažnejše tonovske načine, ki se najbolj prilegajo kitari in so na tem instrumentu najbolj zveneči. Nekaj novega v Prekovi »Soli« je dejstvo, da je avtor ovrgel dosedanje dolgočasne etude in sprejel drobne samostojne skladbice, ki se jih učenec brž nauči, s čimer se seveda priuči tudi obvladovanja . vsega potrebnega tehničnega znanja, kar mu omogočijo tudi skalne in akordne vaje, ki so uvod v skladbice.
Sledi pouk spremljanja, saj je kitara predvsem spremljevalni instrument. Pri tem so zbrana vsa navodila, kako je harmonsko pravilno treba postavljati akorde pri narodnih pesmih, obrazložene so vse funkcije akordov in sicer na praktičnih primerih itd.
»Šolo« zaključujejo narodne pesmi v umetni obdelavi (priredil jih je
Adolf Grobming) in umetne pesmi (Schubertova originalna kompozicija za kitaro in njegova »Serenada«).
Knjiga je toliko bolj pomembna, ker je avtor v letu 1950. napravil turnejo po vsej Jugoslaviji, kjer je spoznal, kako bi se delovni ljudje radi naučili kitare. Zato je tudi svojo kitarsko šolo izdal v dveh jugoslovanskih jezikih. Šolo tolmačijo tudi slike, ki pojasnjujejo tekst, tako da samoukom tudi originalno prikaže, kar jim je potrebno za obvladanje tega ljudskega instrumenta. Tako je Prekov® »Šola za kitaro« pomemben prispevek pri razvoju kitarstva pri nas in drugih naših republikah posebno še, ker ji bo sledil tudi II. del.
HUMORESKA
iz-
mu
splošno vzgojno delo In upravljal šolo, seveda tndl na predlog šolskega odbora.
Kot že rečeno mora šolski odbor med drugim preskrbeli tudi finančna sredstva za šolo. Ta sredstva so mu dolžna dati na razpolago vodstva sindikalnih podružnic iz svojih rednih proračunskih sredstev. Da pa se to uresniči, mora šolski odbor izdelati finančni proračun za svoje šole, podružnica pa mora v svojem letnem proračunu predvideti potrebne dotacije za vzdrževanje delavskih šol. Za kritje potreb delavskih šol se morajo črpati tudi sredstva Iz fonda za razvijanje kul turnopnos vet nega dela pri podjetju, ki ga upravlja vodstvo podružnice in sredstva rezervnih proračunskih postavk podružnice. Prav tako je dolžan šolski odbor oskrbeti obiskovalce tečaja vsaj z najpotrebnejšimi učnimi pripomočki, pri čemer mu bodo pomagali prosvetni organi.
2.	Taki tečaji pa se bodo odpirali tudi na deloviščih. ki so oddaljena od rednih osnovnih šol (lesne manipulacije. gradbišča, kmetijske izpostave) s tem, da se tečaj uredi na samem delovišču (seveda če nepo. s redno v bližini stanujejo delavci) In da tja prihaja učitelj Iz najbližje redne šole, v pomoč pa so mu lahko administrativni nameščenci tega obrata. V takih primerih je osnovati šolski odbor pri določeni sindikalni podružnici, k! pa prevzema v mnogočem tudi naloge neposrednega vodstva tega tečaja (razen pouka) med katere sodi tudi dolžnost ureditve začasne učilnice in podobno. Taki tečaji na deloviščih bodo delovali predvsem v času delovne sezone in jih je treba tudi temu primerno notranje prilagoditi in časovno stisniti.
3.	Končno pa bo treba organizirati tečaje teh stopenj tudi na vaseh, kjer stanujejo delavci, ki so redno zaposleni, (v okolici kraja v katerem je podjetje), ali kjer ao doma sezonski delavci, ki sleherno sezono prihajajo na delovišča, v zimskem času pa ostajalo doma. Za osnovanje takih šol so odgovorni šolski odbori pri sindikalnih svetih za svoje območje Za organiziranje takih šol sindikalni sveti dajo pobudo potom »vaških« sindikalnih aktivov za osnovanje šolskih odborov v domači vasi in jim pomagajo pri organizaciji šol. Ta po. moč obstaja predvsem v tem. da jim posredujejo preglede liad delavstvom, živečim v določenih vaseh ln njihovi potrebi po izobrazbi, da iz sredstev sindikalnih podružnic in lastnih proračunskih sredstev finančno doti rajo vzdrževanje teh šol in končno, da posre-, duiejo pri oskrbovanju obiskovalcev teh šol z učnimi pripomočki. Za delo teh tečajev na vasi je najprimernejši zimski čas in je tudi temu primerno treba prilagoditi razporeditev ličnih ur, tako da se v tem času v glavnem tečaj zaključi. To je zlasti važno prav za osnovni prosvetni tečaj.
Kakor koli je nagiašena prvenstvena nujnost orga. nizacije teh dveh stopenj delavskih sol za delavce gradbene, lesne In kmetijske stroke, v katere je najmočnejši ln stalen dotok delavcev z nižjo izobrazbo, tako je treba naglasiti, da je prevedba delavcev v nazive pokazala tudi v drugih strokah potrebo take rešitve dviga splošne izobrazbe delavstva.
V delavske šole se sme zapisati in jih obiskovati vsak delavec, ki je zaposlen v katerem koli podjetju. Posamezen tečaj se odpre, če je minimalno priglašenih vsaj 2(1 slušateljev, razen v izjemnih primerih. Delavskih šol ne more obiskovati šoloobvezna mladina, katerai je omogočeno, da svojo Izobrazbo dobi na redni osnovni oz. srednji šoli. Vsak prijavljenec Je dolžan redno obiskovati pouk In ima vsako neupravičeno izostajanje od pouka za posledico, da se takega
slušatelja ne prepusti k zaključnemu izpitu in da zato tudi ne more prejeti spričevala. V osnovni prosvetni tečaj se vpisujejo vsi delavci, ki so vsaj pismeni. Na delavskih šolah morajo poučevati samo učitelji, razen v izjemnih primerih nameščenci s potrebno šolsko izobrazbo ln pod pogojem, da so v stalnih stikih z rednim učiteljem in da predavajo na osnovi učnega programa ln metodičnih navodil, ki jih je izdalo Min. prosvete LRS. Zaključni izpit po vsakem tečaju je polnoveljaven samo, če je uspešno opravljen pred šolsko komisijo predavateljev dotičnega tečaja. V prime, rlh. kjer so zaradi Izrednih pogojev poučevali nameščenci, opravijo slušatelji zaključni izpit pred izpitno komisijo, sestavljeno iz predavateljev in učiteljev najbližje redne osnovne šole. ki tudi izda polnoveljavna šolska spričevala.
Za delavce ostalih narodnosti, ki so na nekem področju v večjem številu zaposleni ali pa strnjeno prebivajo na določenem teritoriju je treba osnovati tečaje v njihovem materinem jeziku in na osnovi učnega programa Min. prosvete njihove ožje domovinske republike. (Srbi, Hrvati, Makedonci itd.).
KAKO IN KJE NAJ ORGANIZIRAMO DELAVSKE GIMNAZIJE?
Delavske gimnazije so namenjene tako delavcem kakor nameščencem, vendar se lahko vpiše v te šole samo tisti, ki je zaposlen in je uspešno dovršil osnovno šolo (redno ali v osnovnem prosvetnem tečaju). Iz uredbe o nazivih delavcev je razvidno, da mora imeti nižjo srednješolsko izobrazbo vsak delavec, ki hoče doseči naziv specialista. To izobrazbo pa morajo Imeti tudi vsi nameščenci in uslužbenci v administrativni, trgovski, gostinski, zdravstveni stroki itd.
Kakor dajo za osnovanje vseh nižjih stopenj delavskih šol pobudo sindikalne organizacije, tako dajejo tudi pobudo za odpiranje delavskih gimnazij, pa naj so t,o sindikalne podružnice ali pa sindikalni sveti. Z vprašanji osnovanja delavske gimnazije se prav ta. ko bavi šolski odbor, kot z vprašanji nižjih tečajev. Kjer ostaja že šolski odbor, se pravzaprav ta odbor bavi z organizacijo vseh stopenj delavskih šol, vključno delavskih gimnazij.
Delavske gimnazije trajajo dve šolski leti (štiri semestre s poukom šestkrat tedensko po dve url), kar se lahko prilagodi možnosti in pogojem v danem kraju, vendar ne v škodo učnih ur, ampak se sme spreminjati samo razporeditev učnih ur). Pouk se mora vršiti po učnem predmetniku, ki ga je predpisalo Min. za prosveto LRS in ki predvideva poučevanje materinega jezika, srbo hrvaškega jezika (v prvem semestru), zgodovine, zemljepisja, matematike, fizike, kemije, biologije in risanja, dočim se bo tuje jezike poučevalo fakultativno. Redni učenci nižjih gimnazij ne morejo biti slušatelji delavskih gimnazij.
Delavske gimnazije bodo organizirane kot posebni oddelki pri vseh rednih gimnazijah, v kolikor bo za to prišla pobuda od sindikalnih organizacij v dotičnem okraju, ln to v takem obsegu, kakršnega dopuščajo objektivne možnosti, (učni prostori, učitelji in profe. sorji, proračunske možnosti). Tudi vzdrževanje teh gimnazij bo v okviru rednega proračuna državnih prosvetnih organov. Seveda v kolikor bo dotok v te gimnazije večji, kakor bodo dopuščala finančna sredstva, bodo gotov delež pri vzdrževanju delavskih gimnazij prispevale tudi sldnikalne organizacije. Vendar pa v načelu pride vzdrževanje delavskih gimnazij v okvir rednih proračunov državnih prosvetnih organov.
Navodila Ministrstva prosvete LRS o delavskih gimnazijah predvidevajo postopno ukinitev vseh dosedanjih delavskih gimnazij, ki niso zasnovane na zgoraj omenjenih programih, oziroma spremembo njihovega učnega programa in metode dela v smislu na. vodil za delavske gimnazije. Tako bomo dobiti enoten tip teh šol. Ta navodila predvidevajo tudi ukinitev višjih razredov večernih delavskih gimnazij (postopno). Za pomoč delavcem in nameščencem, ki hočejo dobiti popolno srednješolsko izobrazbo (imajo pa spričevalo redno opravljene nižje srednje šole ali pa delavske gimnazije) morajo sindikalne organizacije, oziroma prej omenjeni šolski odbori organizirati posebne tečaje, v katerih naj se pripravljajo omenjeni delavci in nameščenci za opravljanje privatnih izpitov na rednih gimnazijah. V teh tečajih je treba predelati celoten učni program, predpisan za slušatelje rednih gimnazij. Tudi te tečaje naj materialno vzdržujejo sindikalne organizacije, vodijo jih pa potom šolskih odborov.
V	dosedanjem delu delavskih gimnazij (VDG) pa je bilo tudi nekaj kvarnih napak. Te bodo morale sindikalne podružnice in šolski odbori odpraviti.
V	prvi vrsti je potrebno jasno pojmovanje smotra delavskih gimnazij, ki so namenjene dvigu splošne izobrazbe, tako delavcev kot nameščencev. Nepravilno je pojmovanje, da so delavske gimnazije namenjene izključno ročnim delavcem, ampak so v isti meri na menjene tudi nameščencem. Nedvomno pa je, da je vključevanju delavcev v delavske gimnazije treba posvetiti vso pozornost. Kljub napačnemu pojmovanju, da so delavske gimnazije namenjene izključno delav. cem, je v dosedanjih večernih delavskih gimnazijah visoko prevladoval odstotek nameščencev. V delavskih gimnazijah je možno za delavce osnovati posebne oddelke, kjer za to obstaja želja in potreba (predvsem razlike v predhodni izobrazbi).
Šolski odbori bodo morali Izdatneje skrbeti tudi za pomoč obiskovalcev gimnazij pri učenju (posredovanje učil, posebna instrulctaža, dodatna predavanja za razumevanje posameznih vprašanj in podobno). V tej stalni in skrbni pomoči je tudi izhod iz kampanjskega načina učenja »samo za Izpite« in iz podcenjevanja učenja matematike, fizike, kemije, kakor je bilo doslej splošni pojem, čeprav so ta znanja delavcem za njihovo nadaljnje strokovno usposabljanje tako važna.
In končno bo treba oddelke delavskih gimnazij odpreti tudi v večjih vaseh v okolici delavskih središč, v kolikor tam obstajajo redne nižje gimnazije.« Te delavske gimnazije naj bi obiskovali delavci, ki stanu, jejo na vasi. so pa zaposleni v večjih industrijskih središčih. Osnovanje takih šol naj izvrši šolski odbor pri sindikalnem svetu na isti način kot osnovanje osnovnih prosvetnih tečajev na vasi.
To je kratek oris zamisli za delovanje delavskih šol in načina uresničevanja to zamisli. Kakorkoli ,1e res, da je osnovanje delavskih šol pomembno in važ. no v izobraževanju delavcev, vendar s tem ni izčrpano vse Izobraževalno delo sindikatov. Delavske šole so samo del Izobraževalnega dela in to tisti del, ki Je danes prvenstvenega pomena.
Amerikanka Warne-r Bros s je delala film »Humoreska«, ki sta scenarij napisala Clifford Odets in Zahary Gold. Zrežiral ga je Ernest Haller, spremijalno glasbo pa zložil Franc Waxman.
»Humoreska« je glasbeni film. Sicer ni biografski, kakor so bili na primer o Lisztu, Chopinu, Schumanu itd., vendarle v polni meri dosega svoj cilj, prikazati najboljše skladbe za violino, ki so jih napisali mojstri, Dvorak, Beethoven, Wagner, Liszt in drugi v okviru običajne zgodbe, v kateri se mlad umetnik s pomočjo bogate, vsega naveličane žene, dvigne od neznanega violinista do svetovnega mojstra. V tem film odkrije amerikanski način odkrivanja talentov, ki ne morejo priti iz svoje zapuščenosti in nepozabnosti do slovesa, če ne najdejo nekoga, ki jim finančno priskoči na pomoč.
Glasbeno, pa tudi režijsko in igralsko ie film tako popoten, da moremo dojemati njegovo muzikalno in drama ts ko vsebino prav do potankosti in da nas nazadnje ne moti površna, tu in tam neverjetna zgodba. Ton je jasen in čist in tako neposreden, da pozabljaš, da gledaš film in doživljaš glasbo, kakor bi jo poslušal v koncertni dvorani, kar je še prav posebna odlika tega filma.
Dramska sekcija SKD D Oton žuDsnčič v Zireh
Člani dramske sekcije tukajšnjega SKUD zaslužijo vso pohvalo, ker se kljub velikim objektivnim težavam aktivno udejstvujejo na področju dramske umetnosti in tako dajejo delovnim ljudem v Žireh in okolici možnost kulturnega in umetniškega izživljanja.
V letošnji sezoni so poleg drugih komadov pod vodstvom tov. Silva Ovsenka prav dobro naštudirali Molierovo komedijo »Prevarani soprog«.
Igralci so svoje vloge dobro podali. Pohvalo zasluži tov. Janez Ravnikar, ki je kot scenarist omogočil tehnično stran izvedbe vseh prireditev. Tov. Jobstova, članica SKUD. ki je žrtvovala veliko prostega časa za dopolnitev ustrezajočih kostumov, zasluži prav tako vse priznanje.
Poudariti moramo še okolnost, da je sekcija izvedla gostovanja ob zelo težkih pogojih. Člani so morali zaradi velikega snega in plazov odhajati v Stražišče in Škofjo Loko deloma peš in prenašati rekvizite ter zaslužijo zato še posebno pohvalo.	P. J.
Posnemanja vredni primeri varčevanja
ZANIMIVOSTI
Delovni kolektiv Tovarne papirja in *cpcnke v Količevem ,kj je med najboljšimi kolektivi v naši papirni industriji, se dosledno bori za varčevanje. V dokaz, da je kolektiv pravilno razumel varčevanje s surovinami, priča dejstvo, da so zmanjšali izgubo vlaken v odpadnih vodah na vseh proizvodnih strojih. S poostreno kontrolo jim je uspelo, da se je izguba vlaken zmanjšala od 3,6% na 2,1%.
Da se izognejo večjim poškodbam in okvaram strojev in s tem v zvezi tudi velikim zastojem, so uvedli nov način kontrole raznih strojnih delov, posebno tistih, ki med obratom niso vidni in dostopni, Vodstvo proizvodnje je uvedlo seznam posameznih mest, za katere je potreben večkratni in temeljiti pregled. Tisti delavec, ki opazi tudi najmanjši, nepravilni zvok pri obratovanju stroja, obvesti o tem vodstvo proizvodnje, ki izda takoj nalog, da se stroj pregleda. S takim načinom kontrole so že večkrat pravočasno preprečili okvare težjega značaja, ki bi lahko imele za posledico, da bi moral stati ves obrat, dokler ne bi stroja popravili. Tak način kontrole je nadvse uspešen, čemur so dokaz minimalni zastoji in nemoteno obratovanje strojev. Tako kontrolo priporoča kolektiv tudi ostalim tovarnam.
H U M o n
EDINA REŠITEV
— To lepilo na sedanjih znamkah Je pa res od vraga! Toda kaj bi se jezil, z iglo jo pripnem, pa bo volk sit ln ovca cela.
ZAKAJ KOMPLICIRANO, ČE LAHKO ENOSTAVNO
Za izvolitev poverjenikov sindikalnih grup so v »Preskrbi« RLO I v Ljubljani uporabili »višjo stopnjo demokracije«, ko so grupne poverjenike enostavno določili za zaprtimi vrati, brez sodelovanja članov sindikata do-tične grupe. Svoje nove grupne poverjenike so člani spoznali šele, ko so se jim ti na prvem sestanku predstavili.
SINDIKALNA UGANKA
Tone: — Kaj misliš Janez, ali je sindikalna skupščina sklepčna, če je od 387 Izvoljenih delegatov navzočih samo 196?
Janez: — I, seveda je, če upravni odbor skrivaj zniža število delegatov od 387 na 247, kakor je to storila sindikalna podružnica Železniških delavnic v Mariboru.
NAROČITE SE NA >SINDIKATE<!
Vse sindikalne forume in funkcionarje oabimo, da se čimprej naroče na >Sindikate« in nakažejo naročnino na čekovni račun št. 103—00320—13, ker bo časopis tiskan v omejeni nakladi samo za naročnike in ga v drobni prodaji ne bo mogoče dobiti.
»Sindikatu, glasilo Centralnega odbora ZSJ, bodo izhajali redno o s a k mesec v srbohrvaščini in bodo tiskani tudi v latinici. Letna naročnina znaša 200 din, polletna 100 din in četrtletna 50 din. Naročajo se na naslov: Administracija >Sindikali<, Beograd, Staljin-gradska 21.
Veliko razumevanje imajo delavci tudi za varčevanje z materialom in se zaradi pazljivega prebiranja papirja znatno zmanjšuje odstotek obrezkov in izniečka. Posebno pozornost posvečajo tudi kvaliteti izdelkov, ter ni bilo v zadnjem času glede kvalitete. nobenih pritožb. Zaradi stalnega in najboljšega sodelovanja med proizvodnimi skupinami ter vodstvom proizvodnje, so kljub poslabšanjem kvalitete dobljenih surovin obdržali kvaliteto izdelkov na ustrezajoči višini.
PRED OBČNIMI ZBORI KMEČKIH DELOVNIH ZADRUG
V	številnih kmečkih delovnih zadrugah okraja Celje-okolica je te dni zelo živahno. Upravni odbori se pripravljajo na svoje letne občne zbore,, ki bodo v vseh zadrugah konec januarja in v prvi polovici februarja. Na teh zborih bodo kmetje zadružniki pregledali delo preteklega leta in obravnavali probleme, ki se tičejo povišanja donosa kmetijskih pridelkov.
V	splošnem so zadruge preteklo leto izboljšale svoje delo, zato tudi letni obračun ne bo težak. Napake iz leta 1949 so zlasti glede organizacije dela v glavnem odpravili. Kljub temu pa bo morala marsikatera zadruga glede discipline in obračunavanja delovnih dni preusmeriti svojo dosedanjo gospodarsko politiko. Tako so ponekod Razdeljevali pridelke ne oziraje se na vloženo delo in na število delovnih dni. Pri Sv. Jederti so nekateri zadružniki pobrali v glavnem za sebe vse pridelke s tistega dela zemlje, ki so ga vložili v zadrugo. V Drešinji vasi pa je upravni odbor, potem ko je izpolnil obvezno oddajo in razdelili zadružnikom pripadajoči del pridelkov, razdelil tudi viške med zadružnike, tako da ti zdai krompir prodajajo, čeprav so ga za lastne potrebe dovolj prejeli. Zadruga niti pomislila ni na to, da bi lahko prodala viške na prostem trgu in tako dvignila vrednost dela delovnega dne.
Tudi vprašanje ohišnic še ni urejeno. V Drešinji vasi, kjer imajo zadružniki prevelike ohišnice. pri dodeljevanju žita tega niso vpoštevali.
Te pomanjkljivosti bodo reševali zadružniki na občnih zborih in sprejeli primerne sklepe, da se v tem letu take napake ne bodo ponavljale.
Nekatere zadruge so imele v lanskem letu nizke delovni dni, predvsem
Komet, novo potniško letalo na reakcijski pogon Angleško letalo »Komet« je pritegnilo zanimanje vsega sveta, ker Je to prvo potniško letalo na reakcijski pogon. Angležem so v tem sledili Kanadčani, ter je iz Kanade pred kratkim vzletelo »Kometu« podobno potniško letalo Avro C 102 »Jetlinger«.
Prototip D. Havillandovega letala »Komet« se je na poskusnih poletih zelo dobro Izkazal. Njegova potniška brzlna znaša 788 km na uro s težo 6350 kg. Letalo je težko 45 ton In lahko na daljavo 2800 km prepelje 48 potnikov. Letalo je torej prikladno za prekoceanske lete. Strokovnjaki menijo, da bi se lahko z nekaterimi Izpopolnitvami brez prestanka letelo od Londona do New Yorka.
Velikost sonca
Kako je sonce veliko, nam bodo najbolje pokazali naslednji podat ki. Medtem ko znaša premer zemlje samo 12.740 km, znaša premer sonca 1,400 000 km, kar pomeni, da je sončni premer 109 krat večji od zemeljskega. Sonce je 1,300.000 krat večje od zemlje. Ko bi zemljo postavili v središče sonca, bi lahko mesec v svoji naravni oddaljenosti od zemlje krožil znotraj sonca, ne da bi se dotaknil
zaradi tega, ker so nespretno gospodarile. Pohvalili so se pa lahko z delovnim uspehom v KDZ Prekop, kjer je dosegla zadruga vrednost delovnega dne 140 din. Nad 100 din pa bo znašala vrednost delovnega dne tudiv nekaterih drugih zadrugah, kakor v Žalcu, na Vranskem, v Dobrni, v KDZ Marof, ki se v glavnem bavi z živinorejo. V Arji vasi bo sicer delovni dan nekoliko nižji kakor leta 1949 to pa zaradi suše, ki je precej prikrajšala dohodek hmelja. Obvezne oddaje so kmetijske delovne zadruge lansko leto zadovoljivo izpolnile. Krompir so oddali v celoti, čeprav je imel zadružni sektor za 250% višjo oddajo, kakor privatni sektor. V oddaji mleka so zadruge plan celo presegle. KDZ Dobran je oddala doslej čez 1000 litrov mleka nad planom. Nekoliko slabše so zadruge pri izpolnitvi obvezne oddaje prašičev.
Televizijska antena na največji zgradbi sveta
njegove površine, če si zamislimo sonce kot golo kroglo, visoko kakor petnadstropna hiša, potem bi bila naša zemlja poleg te krogle velika kot nogometna žoga, mesec pa kot jabolko.
Najbogatejša država boksita v Evropi
Jugoslavija je najbogatejša država bok-sita v Evropi. Naša država razpolaga z večjimi količinami boksita kakor Francija, Sovjetska zveza, Irska, Madžarska, Romunija in Grčija, ki majo tudi bogata ležišča. Naš boksit ne predstavlja naše veliko ljudsko bogastvoe samo zaradi količine, temveč zaradi svoje odlične kakovosti, ker vsebuje od 50 do 55, ponekod pa tudi do 60*U aluminijevega oksida. S taknišm boksitom se lahko pohvali le malokatera država na svetu.
Število rdečih krvnih telesc
V telesu odraslega človeka je okoli 5 litrov krvi. V tej količini se nahaja do 25 trilijonov rdečih krvnih telesc. Da se napiše to število, je treba številki 25 dodati tS niče, takole: 25,„000.000..009.000.000.000. Površina te količine rdečih krvnih telesc znaša 3500 kvadr. metrov, če bt ta zrnca postavili drugo poleg drugega, bi dobili vrvico dolgo 200.000 km. To pomeui, da bi s krvnimi telesci, ki se nahajajo v krvi odraslega človeka lahko petkrat ovili ekvator naše zemlje. Ta ogromna površina rdečih krvnih telesc služi zato, da lahko sprejemamo čim-več kisika, potrebnega za dihanje. Rdeča krvna telesca živijo največ 70 do 99 dni In se vedno na novo ustvarjajo. Ker je v vi. šokih planinah zrak redek in Ima manj kisika, se ljudem, ki se nahajajo v teh višinah movečuje v krvi število krvnih telesc, da jahko dajejo telesu potrebno količino kisika.
Količina soli v morju
Strokovnjaki so poskušali izračunati količino soli, ki jo vsebujejo vsa morja na svetu. Če 100 kg morske vode vsebuje 2,8 kg soli, bi bil sloj soli, kadar bi se vsa morja posušila, na dnu današnjih morij visok 56 m. Če bi vso to sol enakomerno razdelili
po vsej zemeljski površini s predpostavko, da je zemlja popolnoma gladka krogla, tedaj bi sol prekrila vso zemljo v višini 31 m. Od množine soli, ki se nahaja v morju, bi se lahko napravila Severna in Južna Amerika, kolikor se jo dviga nad morsko površino.
Znanstveno delo pod 50 stopinjami
Na Gronlandu, v višini okoli 3280 m, se nahaja, kakor kapa nad zemljo, ogromna množina, ledu. Ledeno pokrivalo sega v daljavo 1700 milj in v širino okoli 600 milj. Debelina ledu znaša nad 1800 m. Na vrh te ledene kape, o kateri se je poprej malo vedelo, je prišla konec lanskega leta francoska. raziskovalna ekipa. Na svojem potu od pristanišča do Gotthavna ter do cilja. so se raziskovalci morali boriti z velikimi težkočami. V stalni borbi z ledom, n snežnimi viharji, je ekipa dosegla svoje odre• jeno mesto. Taborišče za stanovanje se na• haja. globoko pod. snegom in ledom. V ledenih stenah je izkopanega več 100 m predora, v katerem so urejeni laboratoriji, stanovanja in skadisča. Iz observatorija pošiljajo v svet dragocena meteorološka poročila. Učenjaki proučujejo ledene mase in izpopolnjujejo geografske karte, ki so v teh krajih, zemeljske krogle precej neraziskane. Pod kako težkimi pogoji dela ekipa francoskih raziskovalcev, se lahko vidi tudi po tem, ker delajo pod najbolj ostro temperaturo v tem ledenem kraju sveta. Temperatura doseže tudi do —50 stopinj C.
Empire State BuiJding je 381 m visoka zgradba v New Yorku« Ta največja zgradba sveta bo višja še 67 m, ko bo zaključena konstrukcija nove televizijske in radijske antene, ki se sedaj dograjuje. Nova antena bo služila petim televizijskim in trem irekvenčnomodulacijskim radijskim postajam.
Učimo se analizirati
Na pravkar končanem VI. šampionatn sl je Mastorovič priboril proti Janoševiču v 37. potezah pozicijo, kt jo kaže diagram. Že če uporabimo način analiziranja še neizkušenih igralcev, bomo ugotovili, da je beli v prednosti. Zakaj? Kmeta ima več. Izkušeni šahl-sti se kajpak s tako ugotovitvijo ne bodo zadovoljili. Pregledali bodo prej še ves položaj na deski ter skušali ugotoviti kakšne pretnje ima v rezervi beli, kakšne pa črni, šele nato bodo podali končno mnenje. Posnemajmo jih! Bell ima več pretenj. Napadal bo črnega kmeta na aj, skušal napredovati s c kmetom; ker je črni kralj pri reducira, nem materialu postal važna figura, ga bo skušal zadržati v njegovem kotu. Črni" nima veliko pretenj. Samo eno. Ta je napad na bele kmete. Torej beli je res tudi pozicijsko v prednosti, ne samo materialno, saj ima več nevarnih pretenj. Med nadaljevanjem igre si je beli privoščil nekaj napak, ki so ga spravile ob zasluženo zmago. Navedli bomo vse poteze do konca. Ob vsaki potezi sami analizirajte položaj na deski od poteze do poteze ln skušajte ugotoviti, kje je beli pogrešil! Torej:
38. Tb6—b7.
Se s to potezo strinjate, je dobra? Kaj je z njo beli dosegel? Prvič bela trdnjava ne bo pustila črnega kralja čez sedmo 'vrsto. drugič bo imela več možnosti gibanja, gibanje pa pomeni dejstvovanje. to je s sedme vrste bo laže napadala kmeta a5. Torej kar tri prednosti ene same poteze. Gotovo je dobra.	,
Tako, sedaj pa nadaljujte samil Toda ugotavljajte dobre in slabe strani prav vsake poteze belega in črnega, samo tako se boste res naučili analizirati.
38-- Te5—e8, 39. Le2—g4, Te8—d8, 48.
Lg4—d7, Sb4—d3, 41. Tb7—c7. Td8—f8, 42. f2—f4. e4:t'3 e. p. 43. c4—c5. Tf8-f7. 44. Tc7— c8 ,Kh8—g7, 45. c5—c6, f3—f2 . 46. Kgl—fl, Tf7—e7, 47. TcS—e8. Te7—el	in beli se vda.
Kaj so vam povedale vaše analize? Katere poteze so pripeljale belega do mata? Vam tega še no znajo povedati, še ne znate s prstom pokazati na slabe poteze? Pa poskusite na drug način, ki se ga poslužujejo tudi mojstri kadar na hitrico glosirajo (analizi, rajo. opremljajo z opombami) partije. Kako delajo ti? Najprej poiščejo v partiji potezo, ki je nasprotnika spravila v slabo pozicijo. (Take poteze so seveda očitnejše in jih je laže najti.) Nato pa gredo od poteze nazaj In iščejo, katere nasprotnikove poteze so jo dovolile. Ko jih najdejo, pa Iščejo namesto teh boljše. Poskusimo tudi ml! Belo pozicijo je uničila poteza črnega 46. .. . Tej (47 . . . Tel jo bila samo njena posledica). Ker je bil v 46. potezi beli kralj v šahu,
te poteze ne moremo upoštevati, zato iščimo še nazaj. Da. s 45. potezo c6 nekaj ni v redu. Kaj naj bi beli namesto nje Igral? Morda 45. Lg4?, toda po 45 ... Te7, 46. Le2 kaj naj bi odgovoril na uničujoče 46 . . . Sel? Potezo Lg-4 moramo odvreči. Je bolje 45. Le6?.Tudi ne._Pa 35. Lb5? Seveda, našli smo! Torej še v 45. potezi je beli imel možnost, da se reši, še več, da ševedno dobi partijo Povrnimo se še nazaj, k 42. potezi belega! Ta je pravzaprav glavni vzrok poraza, saj je za črnega vedno slabi kmet f2 predstavljal rešilno bilko, za katero se je prijemal, ko se je potapljal. Toda boljšo potezo od 42. f4 Iščite zopet sami!
Z nekaj potrpljenja i nvolje se boste tako sami veliko naučili. Ne samrj^ato. da boste prizadejali svojemu večern^u šahovske, mu nasprotniku poraz, marve^tudi za življenje. Tudi v njem moramo namreč več. krat seči nazaj, da ugotovimo kakšni so bili vzroki posledic, ki jih ne razumemo prav!
OBVESTILO
Na Večerni delavski gimnaziji v Ljubljani (Sv. Jakob) bo vpisovanje v vse razrede 2. februarja od 19. do 21. ure. — Ravnateljstvo.
Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik Tone Seliškar ' Uredništvo telefon 45 V In oprava telefon 49 76 Masarykova 14 11 v Ljubljani - Uhaja vsak petek Mesečna naročnina din 15 -. četrtletna din 15 polletna din 9«—, celoletna din 180	—
Štev ček položnice 604 90321 4 - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani
PRVI IZBOLJŠEVALNI PREDLOG
Med narodnoosvobodilno borbo je naš delovni človek po rudnikih, tovarnah, podjetjih in gradbiščih, kjer koli je pač bil, kazal povsod le pasivno zadržanje do vsega, kar bi bilo v prid okupatorju.
Po osvoboditvi, ko so se sprostile sile ljudskih množic, pa so naši delovni ljudje pokazali toliko delovnega junaštva in dali že toliko dragocenih pobud, da so vsi ti njihovi predlogi lahko v ponos nam vsem, ker dokazujejo, kolika je njihova pripravljenost za sodelovanje z ljudsko oblastjo.
Tako je samo v LR Sloveniji vsako leto od leta 1946 dalje skokoma naraščalo število udarnikov, katerih je bilo prvo proglašenih /444, v letu 1950 pa že 48.856. V celoti je bilo v zadnjih petih letih v LR Sloveniji proglašenih 89.758 udarnikov. Samo v prvih 9 mesecih lanskega leta pa je bilo v LRS od številnih predlogov osvojenih 119 racionalizacij in 21 novatorskih predlogov, s pomočjo katerih je bilo prihranjenih samo v naši republiki 48,891.377 dinarjev.
Takrat, ko se je nemška vojaška sila krhala na vseh koncih in krajih, so tudi v industrijskih obratih poskušali vse, da bi nudili čimizdatnejšo pomoč fronti. Uvedli so celo obratne izboljševalne predloge. Vse v obratu naj bi razmišljalo, kako bi se vojna dala zavleči šc kakšne mesece ali tedne.
No, takšna izboljševalna mrzlica je napadla tudi senovski premogovnik, ki ga je maloprej neusmiljeno zdelala vihra XIV. divizije NOV. Inšpektor Maksi, preizkušen organizator raznih novotarij, ki so bile že v naprej obsojene na polomijo, je prevzel tudi to nalogo, zbirati izboljševalne predloge. Ze nekaj dni po sklepu so na vseh rudniških obratih visele nove, lično napravljene skrinjice z napisom »Iz-boljševalni predlogi< in s posebnim pojasnilom, kako nujno potrebna je ta reč, s katero se kaže tudi najožja povezanost rudarjev s frontnim vojakom. Z drugo besedo: gre za ostvaritev nemških voja-
ških ciljev. Nekoliko je imel prav inšpektor Maksi, le prekasno je bilo povedano.
Skrinjicam in pojasnilu so se rudarji od srca smejali. Inšpektor Maksi pa je vsak dan z nestrpnimi koraki begal od ene do druge skrinjice, jih hitel odpirati, s tresočo roko posegal vanje in pričakoval, kdaj bo izvlekel prvi izboljševalni predlog. Dobro je vedel, da so ti vražji tvindišarji« čisto razumni in celo iznajdljivi ljudje. To je opazil že večkrat, čeprav jim tega ni maral priznati za nobeno ceno. Iz dna srca jim je namreč zamerjal nerazumljivo nehvaležnost, s katero so rudarji vračali nemško velikodušnost .z nikdar ugnanimi napisi OF in podobnimi strupenimi bonbončki, ki jih inšpektor Maksi navzlic vsej sladkosncdnosti ni mogel prebavljati. Izboljševalne predloge pa je vendarle pričakoval z veliko slastjo in zagrizeno vnemo. Tem huje ga je torej začelo vznemirjati, ko po prvih petih dneh ni padel v skrinjico niti en sam predlog.
Začuden, nestrpen in srdit jih je zopet zapiral, zaklepal in jim preizkušal tečaje. Z e se je vanj zagrizel sum, da kakšen nebodigatreba odpira skrinjice in pobira iz njih dragocene predloge. A tečaji so bili v redu, na ključavnicah nobenih okvar. Začel se je jeziti na rudarje.
>Prokleto ljudstvo!' je robantil. »Namesto hvaležnosti Rajhu, pa takale stvar! Kaj bi dejal liter, če bi videl prazne skrinjice!' Pri taki misli ga je stresel mraz. Toda še je upal, da bo nekega dne segel v eno teh skrinjic in izvlekel prvi izboljševalni predlog.
Toda želenih predlogov ni hotelo biti. V skrinjicah so se začele pojavljati smeti, jabolčni olupki, ostanki malic, kosi konzervnih škatel in celo slanikov. Zdaj je bilo potrpljenja konec! Ker ni našel storilcev, je udaril kar počez, psoval, priganjal, sumničil in mučil vse od kraja. Tudi krivce bo tako zadel, si je mislil. Rudarjem so bliski švigali iz oči, da se je čel > zagrizeni inšpektor Maksi zgrozil in se jim umikal. Popustil pa ni. Vsak dan, še pred sedmo uro zjutraj, je tekel k skrinjicam, jih hlastno odpiral in stresal do tistikrat, ko je pred osrednjo delavnico sunkoma posegel v skrinjico in izvlekel — zapečateno pismo. Roka se mu je za tresla, kakor bi v njej držal dragulj, ki ga je po trudapolnem iskanju iztrgal osrčju zemlje.
>Vednar enkrat!' je radostno vzklik nil. »Prvi predlog, s katerim sc je to ljudstvo naposled le pričelo izjavljati za sodelovanje pri izboljšanju nemškega obrata.' Veselje in ponos sta mu žarela na obrazu.
Sprva v prekipevajočem veselju niti ni vedel, kam naj pohiti. Ubrati jo je hotel naravnost k direktorju, a je že po nekaj korakih sunkoma obstal. Ravnatelj vendar ne pozna jezika teh ljudi. Burno je zavil v delavnico k delovodji in mahal s pismom.
*Čujte, delovodja, ali vam nisem rekel? Prvi izboljševalni predlog, je že tu! Pre-čitajte ga!' V roke mu je potisnil pismo in nestrpno mendral pred njim. iBrž, brž, to bo zanimivo!'
Delovodja ga je zavzeto pogledal.
»Kako, kakšen predlog?«
-Hitro, hitro, kdo naj vas čaka!'
Tedaj si je delovodja nataknil očala in razgrnil pismo. Nerodna šolska pisava, ki pa je pričala, da pisec prav dobro ob-' vlada pero, a želi v svoji skromnosti ostati nepoznan. Ze v naslednjem trenutku pa je delovodjo zgrabila čudna zadrega. S pisma je dvigal oči na inšpektorja, pa jih spet ročno povešal na vrstice, ki jih ni bilo mnogo, a so bile očividno od sile zategle. Ko je zase prečital pismo, ni več dvignil pogleda. Zalila ga je rdečica, kakor bi mn vpričo žene nekdo vročil pismo kakšne skrivne ljubice.
»Povejte!' je tiščal inšpektor Maksi v možaka. >Brž povejte, kaj pravi prvi predlog.'
»Ne morem,' je dahnil naposled, ko je poprej dvakrat ali trikrat globoko zajel zraka.
Tedaj je zdrknil iz tečajev tudi inšpektor Maksi. Neprijetna slutnja ga je zgrabila za srce.
'Zakaj ne morete? Govorite! Kaj pravi pismo?' je silil.
»Ne morem, res n c morem,' je jecljal delovodja. »Tajnik naj vam prečita. Laze bo prevedel na nemško.' Odrinil je pismo i olajšanjem, kakor bi izpustil živega gada.
V inšpektorju je zagorelo. Zdrvel je iz delavnice in se divje pognal proti upravni pisarni.
>Tole mi prečitajte, tajnik! Prvi izboljševalni predlog — — — baje.' Oči je zavrtal v uradnika.
• Tajnik je preletel vrstice, zmajal z
glavo in ni dvignil pogleda. Le v kotu
ustnic se mu je nabiralo nekaj, kakor dušen smeh.
»Kje ste to našli?'
»Kje sem to našel?' je oni v zli slutnji razprl oči. »V skrinjici za izboljševalne predloge vendar. Toda prevedite mi!' je ukazovalno vzkliknil.
»Težko je, a naj bo,' je dahnil tajnik, stopil k oknu temne pisarne in čital:
»Referentu za izboljševalne predloge inšpektorju Maksi ju!
Da Vam olajšamo trud in damo priznanje za veliko vnemo, ki jo kažete za izboljšanje delovnih prilik našega premogovnika, vam stavljamo prvi izboljševalni predlog, ki ima toliko večjo vrednost, ker prihaja iz srca vsega osebja. Predlagamo namreč, da o prid uspešnega delovanja našega obrata čimprej izginete iz premogovnika, kar lahko storite zaenkrat ‘se prostovoljno, medtem ko bomo kasneje predlagali za to dodaten izboljševalni predlog, ki bi vam ne bil tolika ljub, kakor bi bil potreben, nagel, enostaven in učinkovit.
Izvršitev tega izboljševalnega predlaga, ki je prvi in zadnji, ho nedvomno koristila obratu, vam, pa tudi nam — se-novskim rudarjem.'
Inšpektor Maksi se je zazibal od strašnega udarca. Krčevito se je oprijel mize, da mu ni zmanjkalo tal, preden se je sesedel na stol. Takoj pa ga je zgrabil silen gnev. Planil je pokoncu, iztrgal tajniku pismo in zatulil:
>Pakaža/«
Bil je po mizi, razgrajal in renčal kakor zver, ki jo je nekdo razdražil v kletki in vsa divja ne ve, kam naj zasadi svoje čekane. Potem je ves žolč izbruhnil v prerokbo: »Nikdar ne bo nič iz tega ljudstva! Nikdar!'
Odvihral je iz pisarne, da se maščuje nad komur koli. Skrinjice za izbolfšcvalne predloge pa so izginile še tisti dan. Prvi predlog je zalegel.	Rado Savšek
.STRAN ★ 2. febr. 1951