List 44.
Politiški oddelek.
Program nove vlade.
Z Dunaja, dne 27. oktobra.
Zadnjič ste v kratkih besedah navedb glavne točke programa nove vlade. Grof Badeni je bil jako zgovoren, a vendar je gledal, da je v resnici jako malo povedal. Jedva toliko vemo sedaj, ko je ministerski predsednik razvil svoj program, kakor smo vedeli poprej. Program je lep in vsaki stranki ustreza in vse pride le na to, kako se bode iz/ajal.
Nas Slovence seveda v prvi vrsti zanima, kako stališče zavzemlje vJada nasproti narodnemu vprašanju in baš v tem oziru je Badenijev program jako dvoumljiv. Minister je v tem oziru obljubil, da se bode na dejansko opravičene, vsakokratnemu razvoju primerne, državno-pravne, denarno in gospodarski dopustne zahteve vselej brez predsodkov, nepristransko in pravično oziralo in se bodo reševale take stvari j v znamenji spravljivosti. To se pa more zgoditi le tako, da se bode vedno na zgodovinske momente se naslanjajoči trad^cijona^i položaj in dolgoletno, vsem drugim narodom svetečo kulturo nemškega naroda primerno oziralo.
Ta program je tak, da se v te meje spravi lahko politika popolne narodne jednakopravnosti, a1* pa tudi v odločno gej manizacijo pospešujoče politike. Vse je od tega odvisno, kakšne težnje zmatra grof Badeni za pravične in v kakem obsegu on misli ta nemški tradicionalni položaj braniti.
Če grof Badeni le hoče nemščini in nemški kulturi pustiti neko večjo veljavo, kakor jo imajo povsod na pr. klasični jeziki, temu ne bode nikdo ugovarjal. Kulturno gibanje avstrijskih narodov se v resnici opira pred vsem na nemško ali zapadnoevropsko kulturo. Vpliv vzhodnoslovanske, to je ruske kulture ni v Avstriji pač velik. Nemški kulturi nikakor ni v škodo, če se v Avstriji tudi snujejo slovanske šole, ker te šole ne razšir-
5
jajo bistveno nobene druge kulture, kakor nemško, samo da jo podajajo v taki obliki, da je slovanski deci bolj dostopna. Sploh se pa o posebni nemški kulturi ne more govoriti, ker ni bistveno različna od francoske in drugih evropskih kultur. Zapadni Slovani delujejoč na kulturnem polju tudi pospešujemo to evropsko kulturo, in če vanjo položimo kaj samolastnega,  jo s tem le še bolj utrdimo.
če je grof Badeni v tem smislu mislil nemško kulturo, potem pač ne moremo njegovemu programu prav nič ugovarjati in le veseli bodemo, če se bode na Dunaju v tem oziru držal politike, katere se je v Galiciji. Ko bi on hotel interese nemške kulture tolmačiti v smislu nemških liberalcev ali celo v smislu nemških nacijonalcev, pa se mu bi morali po vseh močeh ustavljati. Priznamo, da je nas to naglašanje, da se bode oziralo na nemško kulturo, nekoliko osupnilo, posebno, ker vemo, kako so vlade razumevale nemško kulturo. Pa tudi to nas ni posebno z veseljem napolnilo, da se govori o tem, da morajo biti zahteve razvoju primerne. To je tudi jedna stvar, ki se lahko napak tolmači. Že samo na sebi je s tem povedano, da se bode bolj oziralo na bolj razvite narodnosti, na manj razvite pa manj. Tako postopanje je povsem napačno in posledica temu mora biti, da bodo v kulturi zaostali narodi še bolj zaostali.
Lahko vlada reče, če mi Slovenci zahtevamo to ali ono, da ni primerno našemu razvoju. Recimo, če bi koroški Slovenci zahtevali kako srednjo šolo, se jim prav lahko prigodi, da bi vlada rekla, da bi tak zavod ne bil primeren njih razvoju. Vlada sama se je postavila za razsodnico o razvoji raznih narodnostij. Sploh si mislimo, da zastopniki kacega naroda pač bolje vedo, kaj je narodu koristno in njega razvoju primerno, kakor vlada, kajti poročila, ki jih dobiva od svojih organov v raznih pokrajinah, so večkrat strankarski pobarvana in vlada iz njih resnice spoznati ne more.
Kakor rečemo, vladni program nas ni napolnil s popolnim zadoščenjem. Nekateri trdijo, da frazi, ki jo je grof Badeni spregovoril o nemški kulturi, ni pripisovati posebne važnosti. Storil je to jedino, da se malo prikupi
------    436    ------
liberalni levici. To je tudi mogoče. Dvomimo pa, da bi to bilo posebno umno. Avstrijski Nemci so precej prevzetni in njih prevzetnost je gotovo le izrasla po teh izjavah ministerskega predsednika. O kaki spravi na podlagi narodne jednakopravnosti še nikdar niso ničesa hoteli storiti, tem manj bodo tudi sedaj, ko je grof Badeni njim v spomin poklical njih nemško kulturo, svetečo drugim avstrijskim narodom. Pri njih je vzbudil s tem nade, katerih mu ne bode moč zadovoljiti, ako ne bode hotel od sebe odbacniti nenemških narodnostij. Morda ne bode dolgo, da se bode grof Badeni še kesal, da se je bil toliko zavzel za nemško kulturo. To je bilo tem manj umestno, ker se posebno sedaj ni bilo bati, da bi zjedinjena levica se upala delati vladi posebne ovire, a sedaj se pa Nemci utegnejo organizovati in bode mini-sterski predsednik imel še ž njimi dovolj sitnosti.
Grof Taafife je tudi vedno imel take ozire na Nemce, a konec njegovi politiki je bil, da so mu levičarji čez glavo zrasli in je zaradi svoje neodločne politike zgubil zaupanje skoro vseh strank in naposled moral  odstopiti.
Dolgoletno vladanje grofa Taaffeja se nikakor ne more posebno plodovito imenovati. In le to koketiranje z nemštvom je temu krivo. Jednaka osoda utegne doleteti Badenija.
Kake končne sodbe o vladi še danes ne moremo izreči, počakati hočemo, da jo bodemo videli pri delu. Veselilo bode nas, če bode boljša, nego se sedaj nadejamo. Z velikimi upi so bili nenemški narodi pozdravili grofa Taaffeja, a večina teh upov se ni izpolnila. Badenija niso vsprejeli s takimi nadami, zato bodo pa morda pozneje ž njim bolj zadovoljni.