Grozovit požar v Čikago. 8OO oseb zgorelo. Z grozo se bo Se marsikdo spominjal poročil, ki so pribajale 1. 1881 iz Dunaja, ko je zgorelo 8. decem. veliko gledaliSče »Ring«. Takrat je zgorelo in se ponesrečilo okoli 400 oseb. Toda nesreča, ki se je dogodila dne 30. decembra 1. 1., prekaSa vse nesreče, ki so se dosedai dogodile pri gledaliSčih. Imenovanega dne je zgorelo pri popoldanski predstavi gledaliSče »Ircquoh« v Čikago v Severni Ameriki, v katerem je imelo prostora fiez 2000 ljudi. Stavba je stala okoli štiri milijone kron. Gledalisče je bilo otvorjeno Se le 23. novembra I. 1. Pogorelo je celo gledaliSče do tal razun železa. V gledaliSču je bilo oscdepolnega dne nad 1700 oseb. Naenkrat je vstal nek gospod iz prvih vrst in gledal proti desnim kulisam, drugi so sledili njegovemu izgledu. Videli so — ogenj Nastala je najprej grobna tihota. Godba. spoznavši nevarnost, je igrala dalje. Neki igralec je stopil na konec odra in zaklical: »Ni nikake nevarnosti! Prosim, sedite mirno !< Počasi ie padalo ognjevarno zagrinjalo. Naenkrat nekdo zakriči: >Ogenj!< Nastala je straSna zmešnjava. Ognjevarno zagrinjalo je priSlo samo do srede odra in velikanski plameni so švigali mej občinstvo. Delavec, ki je imel odpreti varnostno zagrinjalo, je odprl zatvornico, potem pa zbežal, ne da bi 86 brigal, ali je zastor padel popolnoma ali ne. In zastor |e priSel samo do sredine, potem pa se ustavil. V par sekundah }e gledaliSče bilo podobno gnječi blaznih ljudi. Predno se je ogenj videl v parterju, so že vsled klica: »OgenjU bili vsi izhodi zamaSeni z bežečimi Ijudmi in mnogo ljudi pohojenih do smrti. Občinstvo je vedelo samo za tri ishode in je zato hotelo samo skozi te izhode ven, dočim je bilo v resnici nad 40 izbodov za slučaj nevarnosti, ki pa so bili zaprti in tudi ni v tej zmesnjavi nikomur na misel priSIo, da bi jih odprl. Bežeče občinstvo se je divje bojevalo med seboj, kdo bo prej zunaj. Dvajset minut po zaSetku požara je bilo vse gledaliSče v ognju. Mnogo gledalcev je z galerije poskakalo v parter na mrtve in umirajoče. S kako straSno bitrostio ie ogenj divjal, priča dejstvo, da je 10 minut po izbrubu ognja na stotine ljudij se zadusilo ali bilo zmečkanih. Mnogo oseb je gorečih skočilo z visine na cesto, nekateri celo raz streho, kamor so zbežali pred plameni. Videlo se je, kakor da bi padale goreče baklje na tlak. Policija je zaplenila vse vozove, ki so bili takrat na cesti ter je spravljala v kraj mrtvece in raojence. Ko so cgnjegasci nastavili na balkon reSilne lestvice, se je občinstvo tako drenjalo na lestve, da so mnogi padli v globočino in se ubili. Novo gledaliSče 8e ni bilo popolnoma gotovo. Tako je na stotine občin3tva se hotelo rešiti po nekih stopnjicah, ki Se niso imele spodai konca in katerim je do tal manjkalo Se 50 čevljev. Mnogo žensk, ki so bile v prvih vrstah bežeCih ljudij, je bilo od zadaj pritiskajoče množice pahnjenih s stopnjic na tlak, na nje so zopet padali drugi ter se ubili, ali zaduSili ... Mnogo oseb se je v gledaliSču zaduSilo. Ognjegasci so naSli mnogo mrtvih oseb sedečih na aedežih, obraz obrnjen proti odru. Na gledaliskih hodnikih so našli 12 čevljev visoko sežganih in zaduSenih trupelj. Od 1700 oseb, ki so bile v gledaliSču, je naSlo 800 oseb žalostno smrt ne toliko vsled ognja, kakor pa vsled silne zmešnjave in medsebojnega boja za izhode. Vsa varnostna sredstva so ničeva proti zmešnjavi pri požarih! V bližini ležeče Michingansko jezero ie bilo zamrznjeno in ognjegasci niso imeli dovolj vode za gaSenje. Kakor sedaj poročajo od igralnega osobja, ki šteje 290 oseb, ni nihče zgorel, ker 86 jim je posrečilo se reSiti skozi mala okenca v ozadju odra, pač pa ima mnogo igralcev nevarne opekline. V gledaliSču so naSli velikanske kupe mrtvih trupel. Večina trupel ima rane na glavi, iz česar se sklepa, kako srdito se je občinstvo za izbode bojevalo med seboj. Na mnogih obrazih se poznajo sledovi udarcev od nog. Mrtveci so skoro same ženske rn otroci, ki so bili pri popoldanski predstavi. JunaSko dejanje je storil katoliski škcl Muldon, ki je, ko se je požar pričel, Sel ravno mimo gledalidča. Splezal je na najvisjo galerijo in obdan od plamena, delil nesrečnežem zadnjo tolažbo svete vere. Njegov vzgled je navduSil druge za rešilno akcijo. Škofa so morali s silo odstraniti, ker bi se bil sicer tudi on ponesrečil. Na ceati 80 se dogodili srce pretresujoči prizori. Nekega moža, ki je videl, da so se njegovi otroci reSili iz gledaliSča, je od veselja zadela kap. V boln cah je 157 ranjeneev, od katerih pa bo komaj polovico mogoče ohraniti pri življenju. MrtvaSnica oblega na tiioče ljudi, ki iScejo svoje znance in sorodnike. Ker je v Čikagi tudi mnogo Slovencev, gotovo marsikoga pomiri in potolaži poročilo, da so ponesrečene osebe razun dveh vai Američani; izmej inozemcev je tgorela ena Angležmja, ki je sodelovala v baletu, in neki nemiki Avstrijec. Vzrok požara je bila pomanjkljiva acitelinska svetilnica. s katero so predstavijali mesečno svetlobo. Svetilnica je vnela kuliso in v nekoliko trenutkih 88 je ogenj razSiril po vsem gledal>8Cu ter provzočil grozovito nesrečo. Po Č kagi je ntlna žalost. Vse prodajalnice so v znak žalosti zaprte in zato tudi ni bilo obicajnega novoletnega zvonenja.