Slovenski jezik Slovene Linguistic Studies 
13 2021 
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnostiInštitut za slovenski jezik Frana RamovšaLjubljana, Slovenija 
in/and 
Brigham Young UniversityCollege of HumanitiesProvo, Utah, USA 
Henning Andersen
University of California, Los Angeles, USA DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.01 

PIE *peh2ur ’fire’. Two Slavic etymologies 
The article adds two Proto-Slavic derivatives of the Proto-Indo-European word for ‘fire’ to a small number of other, already identified derivatives (§1). Detailed phonological and morphological analysis of the words for ‘bat; moth, butterfly’ establish PS *netopyri ‘bat’ and PS *netopyri, *netupyri ‘moth (> butterfly), which support a Pre-Proto-Slavic (PPS) *[nekt-i+pur]-ja- ‘[night-time fire] one’. Semantic interpretation posits the social and ecological context for the divergent nominations ‘bat’ and ‘nocturnal moth’. The variant word shapes and meanings of these lexemes defined intersecting isoglosses at the time of the Slavic Expansion (§§2–3). Similar analysis of PS *opyri ‘revenant, monster’ supports the reconstruction PPS *[un-pur]-ja- ‘[without fire] one’. 
Its semantic interpretation is based on the Slavic folk belief that the untimely dead were in the power of evil forces and were tools of evil. In pre-Christian times they were 
denied the pyre, they were ‘without fire’. This belief long survived the introduction of Christianity and its abolition of cremation and obligatory burial (§§4–5). The conclusion (§6) comments on the remarkable archaisms in these ancient lexemes, which were coined thousands of years ago: PPS *nekt- ‘night’ (cf. Hittite), *un- ‘no, without’ (cf. Germanic), and *pur- ‘fire’ (cf. West Baltic). 
Key words: Etymologies, Proto-Slavic, Balto-Slavic, Indo-European, Folklore 
Clanek majhno število doslej prepoznanih izpeljank iz praindoevropske besede za‘ogenj’ dopolnjuje z dvema praslovanskima izpeljankama (§1). Natancna foneticna inmorfološka analiza besed za netopirja in vešco, metulja pokaže na psl. *netopyri ‘netopir’ in psl. *netopyri, *netupyri ‘vešca (> metulj)’, ki skupaj odražata predpraslovanski (ppsl.)*[nekti+pur]ja ‘tak, ki je v zvezi z nocnim ognjem’. Semanticna interpretacija ugotavljadružbeni in ekološki kontekst za razhajajoca pomena ‘netopir’ in ‘nocna vešca’. Variantneoblike in pomeni teh leksemov kažejo na prepredene izoglose v casu slovanskeekspanzije (§§2–3). Podobna analiza psl. *opyri ‘povratnik iz smrti, pošast’ omogocarekonstrukcijo ppsl. *[unpur]ja ‘tak, ki je [brez ognja]’. Semanticna interpretacija temelji naslovanskem ljudskem prepricanju, da so bili predcasno umrli v službi zlih sil ter sredstvazla. V predkršcanskih casih jim je bil odrecen sežig na grmadi; ostali so ‘brez ognja’.Prepricanje se je ohranilo tudi po uvedbi kršcanstva, ko je sežiganje umrlih nadomestilobvezni pokop (§§4–5). V zakljucku (§6) je podan komentar k izjemnim arhaizmom vobeh leksemih, tvorjenih pred vec tisoc leti: ppsl. *nekt- ‘noc’ (prim. hetitsko), *un- ‘brez’(prim. germansko) in *pur- ‘ogenj’ (prim. zahodnobaltsko). 
Kljucne besede: etimologija, praslovanšcina, baltoslovanšcina, indoevropšcina, folklora 
1. Introduction It is interesting that of the pair of Indo-European words for ’fire’, some 
languages generalized the active PIE *h1ngw-ni- and others, the inactive doublet PIE *peh2ur- (an r/n-stem) (Gamkrelidze & Ivanov 1984: 274); e.g., Skt. agní-, Lat. ignis vs. Hitt. pahhur, pahhunis.gen.sg, Arm. hur, hr-oy.gen.sg, hn-oc ’oven’, Gk. pur, purós, Gmc. *for- ~ *fun-, Go. fon, funins.gen.sg, OIcel. furr, funi, f.rr, f.ri, OE f.r, OHG fiur, fuir, Gm. Feuer) 
(Kloekhorst 2007, s.v.; Kroonen 2009, s.v.).1 When we turn to Baltic and Slavic, it is interesting and instructive that 
we find the active generalized in East Baltic, Li. ugněs, Lv. uguns, and the inactive in West Baltic, OPr.Panno ’Feuer’, panustaclan ’Feuerstahl, fire-steel’, a neuter u-stem noun built on the oblique stem PIE *ph2un-. In Slavic, the active PS *ogni alone is productive as a lexeme, in derivation, and in idiom; but the inactive doublet has been preserved as PS *pyr-, 
PPS *pur- in a number of derivatives (1). 
In the following pages I suggest adding to this evidence PS *netopyri, *netupyri ’bat; moth, butterfly’ (§§2–3) and *opyri ’revenant, monster’ (§§4–5). 
(1) Cz. o. dial. pýrí ’embers’, pyrina ’ashes’, pýreti ’smoulder’, Sk., US pyr ’ashes’, P perzyna ’charred ruins, ashes’ (Stanislawski 1995, s.v.), SC píriti ’blow’, upíriti ’blow into, fan (fire)’, pěrivatra ’arsonist; instigator’, pěrjan ’braised meat’ (Skok 1972: 661–662).2 
1 Notational conventions. Italics are used for attested forms and for the standard Proto--Slavic comparative reconstructions labeled PS. Other reconstructed forms are in normal font. Hyphens (-) mark morpheme boundaries, plus (+) marks the internal word boundary in juxtapositions. Internal reconstruction of Slavic wordforms yields Pre-Proto-Slavic (PPS) forms that suggest a chronological stage before the Common Slavic velar palatalizations and vowel shifts. Intermediate reconstructed forms are labeled CS (Common Slavic). Abbreviations. Arm. (Armenian), Bg. (Bulgarian), Br. (Belarusian), C (consonant), ChS (Church Slavonic), CS (Common Slavic), Cz. (Czech), dial. (dialectal), Fr. (French), Gk. (Greek), Gm. (German), Gmc. (Germanic), Go. (Gothic), Hitt. (Hittite), Lat. (Latin), Li. (Lithuanian), OR (Old Russian, Old East Slavic), LS (Lower Sorbian), Lv. (Latvian), o. (old, obsolete), OCS (Old Church Slavonic), OE (Old English), OHG (Old High German), OIcel. (Old Icelandic), OP (Old Polish), OPr. (Old Prussian), OR (Old Russian, Old East Slavic), P (Polish), Pb. (Polabian), PIE (Pro-to-Indo-European), PPS (Pre-Proto-Slavic), PS (Proto-Slavic), R (Russian), RChS (Russian Church Slavonic), SC (cited as Serbo-Croatian), Sk. (Slovak), Skt. (Sanskrit), Sn. (Slovene), Sp. 
(Spanish), US (Upper Sorbian), Srb. (Serbian), U (Ukrainian), V (vowel). 2SC pěrivatra exemplifies a third Indo-European word for ‘fire’: PS *vatra (P watra, Cz. vatra, dial. vátra, Sk. vatra, U vátra, SC v.tra ‘bonfire, camp fire, hearth'), Rum. vatra, Alb. vatrë, votrë, Av. atar-’fire’, Skt. átharvan-’priest, Gm. Feuerpriester’, Lat. ara ’altar’ (Vasmer 1953, 
s.v. 
vatrška; Skok 1973, s.v. v.tra; Vaan 2008, s.v. ara; Rix 2001, s.v. *h2eh1-). 

H.
 Andersen, PIE *peh2ur ’fire’. Two Slavic etymologies 


2. PS *netopyri ’bat’ The presumed Proto-Slavic word for ’bat’ has been the object of much 
etymological speculation. A handful of well articulated hypotheses have been advanced; for a summary, see Dingley (2006: 90–91). One of 
these, first proposed by Miklosich (1886: 214), is promising (Derksen 2008: 250). It resolves the apparent compound into CS *nekt-o- ’night’ and a form of *per- ’fly’ with a computed meaning of ’night flier’. One 
other proposal has been so widely accepted and cited that it cannot 
be ignored (§2.3). It interprets the word as a sentence PS *Ne to pyri’That is no bird’; it is a typical popular etymology based on unanalysed phonetic similarities (promoted by Trubacev 1997). 
There are a couple of obvious difficulties with the more promising hypothesis and – besides – several loose ends, phonological, morphological, and semantic. 
The obvious difficulties are the vocalism of the two roots. PPS *nekt- 
for ’night’ is not attested otherwise in Slavic or Balto-Slavic, or indeed outside Hittite (Kloekhorst 2007, s.v. Neku-zi); see §4. Its attestation only 
there makes it an extraordinary Proto-Indo-European archaism in Slavic. 
The root *per- ’fly’ occurs in OCS pero ’feather’ and per-otu.prs.3pl ’fly up’, and in R par-it’ ’hover’. PS *-pyri-’flier’ presupposes a lengthened zero grade vowel of this root. A zero grade CS *pur- is unexpected; we expect CS *pir- (thus Vaillant 1974: 655). The lengthening reflected in R parit’ and PS *-pyri (PPS *par-, *-pur-) is unexplained. 
There will be more to say about these points below, as well as about the loose ends. 
2.1 Phonological expression 
The standard language forms of PS *netopyri are in (2). They appear to have been codified with a view to the most conservative attestations. 
Some standard languages do not use a reflex of this etymon for ’bat’ 
(e.g., Br. kažán, Srb. šěš-miš, Bg. prílep), but reflexes of it are attested 
in all Slavic languages in one form or another (Dingley 2006: 97). A 
selection of dialect forms is offered in (3). 
(2) P nietoperz, LS netopyr, US njetopyr, Cz. netop, Sk. netopier, Sn. netopír, U netop, R netop’. 
Dialects of several Slavic languages have a number of nonstandard variants. Far from sowing doubt about the validity of the accepted reconstruction of the word – as some scholars have feared – many of the variants actually presuppose the generally accepted reconstruction. The multiple variants have been thought to be taboo motivated (Bezlaj 1982, s.v.), but some are motivated semantically (3.a–b, d) or phonetically (3.d–e), and one might well judge the remainder to be results of folk etymology, that is, of efforts to render (parts of) an odd, 
opaque word with a more familiar segment sequence. 
In some dialect forms initial ne..., presumably interpreted as a negation, has been omitted; some results of this shortening have later become prefixed (3.a); or the initial n... has been reinterpreted as another sonorant (3.b). In some variants, the initial syllable has been replaced (3.c). Commonly, the intervocalic /t/ between the unaccented V1 and V2 has become lax/voiced (3.d). In some instances, syllable onsets have been interchanged, C1VC2 > C2VC1 or C2VC3 > C3VC2 (3.e). Some variants have a changed C3 or V3 (3.f). 
(3) (a) Sn. dial. topír, dopír, dupír, vdopír, podlopír; U dial. top (B).3 
(b) Cz. dial. letopér, letopýr, Sk. dial. letopier, netopier, netopér, netopír; Sn. letopír; SC dial. metir. 
(c)
 P dial. latopierz (B), metopyrz (B), Cz. dial. latopyr (B), Sk. litopér; Sn. dial. latopír, natopír, matapír, matofír; SC metir; OR dial. natopyr’. 

(d) 
P dial. niedoperz; LS dial. nedoper, nedopyr; Sk. dial. nedopier, nedopiar; Sn. dial. ladoper (B), nadopir, nadopér; R dial. niedopyr’. 

(e)
 SC dial. danopir (B); nepotjer (B); U dial. nepot. 

(f) 
P dial. -pierz (B); SC dial. -pijer; Sn. dial. -pér; Cz. dial. -pér; Sk. dial. -pér, -piar, -pier; 


The oldest attestations of the word are RChS netopyri, neputyri, notopyri; OCz. netopýr, OP nietopyrz, nietoperz. Of these, RChS neputyri
(1500s) with its weak jer has no known reflexes meaning ’bat’ in the 
later textual record, nor in modern dialects; but it is significant for the 
reconstruction; see §3. 
3 The examples in (2) are mainly from Trubacev (1997); a few from Bezlaj (1982) are 
marked (B). 
RChS notopyri is notable. Its noto- can represent an inherited CS *nokto- or a *nekto- modified by vowel assimilation (e > o /...o) either before or after the loss of /k/. Similar possibilities might be considered for the reconstructed PS *neto-: either it is indeed an archaism *nekto-, or it is the result of a vowel dissimilation (CS *nokto- > *nekto-) as in Fr. secourt ’aids’ (< succurrit), quenouille ’distaff’ (< conucula), Sp. hermoso ’beautiful’ (< formosus), redondo ’round’ (< rotundus), reloj ’watch’ (< (ho)rologium), etc. 
Such dissimilations are ’natural’, but typically irregular or sporadic, 
being limited by morphological and lexical constraints (Grammont 
1931: 272). A single example of dissimilation in the language, in a unique, morphologically opaque stem such as netopyri, would not be surprising; it is implicit in Vaillant’s (1974: 655) reconstruction ”nokto-”. However, the existence of the byform PS *netupyri (§3), in which the connecting vowel is not -o-, rules out this possibility. 

2.2 Morphology 
The interfix -o- is a minor matter. Already in prehistory, -o- (PPS *-a-)had become generalized for all stem types in Slavic compounds,including i-stem (OCS sumrut-o-nosinu ’death-bringing’), u-stem (syn-o-božistvie ’son-godliness’), and C-stem nouns (srud-o-bolja ’heart-ache’);cf. Vaillant (1974: 747–750). Hence, whichever stem class PPS *nekt- may
have belonged to we are not surprised by the interfix -o-. 
There is one widely attested PPS *nokt- compound that appears to have a PS -i- interfix: R nocleg, P nocleg, Cz. nocleh ’night lodging’ point to PS *not-i-legu. In Vaillant’s judgement, this was not a compound, but a juxtaposition (R sopoloženie, Gm. Zusammenrkung) of temporal adverb PPS *nakt-i.loc.sg and noun, PPS *nakt-i+lega- ’bed+at-night’, cf. OR noci adv. ’at night’ (Olander 2015: 170). 
More serious is the derivational suffix that is responsible for the stem-final /r/ of PS *netopyri. This morphological constituent – actually the word’s morphosyntactic head – is PIE *-jo- (PPS *-ja-); after the 
Common Slavic deiotation it is reflected as a consonant mutation, /r/ 
. /r/. It is overlooked in most etymological studies of this word, which present it as if it were an i-stem noun, viz. *netopyri (thus Trubacev 1997). There is no basis for this; the descendants of PS *netopyri reflect a jo-stem (Vaillant 1974: 505). Vaillant (1958: 157; 1974: 655) thought the /r/ might be analogical; but his point of departure for this analogy (a reconstructed ”*-pir-” from the root *per- ’fly’) is semantically 
unacceptable. 
The effect of the PIE *-jo- suffix is to form a relative (possessive) adjective, in this instance evidently substantivized, yielding the literal 
reference potential: ’one relating to a night-time X’. 
Once we recognize the suffix and its meaning, it puts the supposed 
’night-flier’ in doubt and prompts us to rethink the meaning of the X, PS *-pyr-, PPS *-pur-(ja-). 

2.3 Meaning 
A widely accepted etymology (Brückner 1927, s.v. nietoperz) and the preferred interpretation of Trubacev (1997), reads the Proto-Slavic reconstruction as a sentence *Ne to pyri ’That is not a bird’. Trubacev praises this construal for being in ”complete accordance with Slavic word-formation and semasiology”. But for the construed sense the 
element order is wrong; it should be *to ne pyri. And for this sense the 
demonstrative pronoun is quite redundant and hard to justify; no clause 
is needed to express the negative sense; a simple compound would suffice, cf. R neveža ’ignoramus’, nedug ’ailment’, neprijazn’ ’enmity’, nerjaxa ’sloven’, etc. and the ancient Slavic tradition of negated names, e.g., OR Nedanu, Nekrasu, Neljubu, Nemilu, Nesulu. Trubacev does not mention how the inscrutable PS *-pyr-’bird’ would conform to ”Slavic word formation and semasiological tradition”. 
’That’s not a bird’ is a (scholarly) folk etymology, an attempt to make 
sense of the surface phonetics without a morphological analysis (see 
§2.2), without regard to the actual attestation (see §2.1), and at the cost of making up a brand-new word for ’bird’, unknown to any Slavic 
language, past or present. Although it is popular among academics, the great number of variants of *netopyri in Slavic dialects that were sampled in (3) shows that this interpretation has not seemed obvious to the folk. 
If we reconstruct PS *netopyri as PPS *[nekt-i-pur]-ja-, we can recognize its second constituent as the Slavic correspondent of PIE *peh2ur- ’fire’ (see further §3.3, §5) and posit that the word for ’bats’ was coined with the reference potential ’the ones by the night-time fire’. This seems a 
realistic hypothesis: Bats typically fly out as night falls, are often seen against the darkening sky, but can also be seen, fleetingly, in the light of an out-door fire even though they would not directly have anything 
to do with the fire; but see further §3.3. 
3. PS *netopyri, *netupyri ’moth, butterfly’ 
Most discussions of *netopyri ’bat’ mention that in some Slavic languages or dialects it means ’butterfly’. Mostly not much fuss is made 
over this fact, but it does involve a few phonological and morphological details that should be mentioned, in addition to the more interesting semantic one. 
3.1 Phonology 
PS *netopyri is attested in Polabian in various spellings that reduce to Pb. netar ’butterfly’ (Olesch 1983: 646); Sk. netopier is dial. ’moth’ (Bezlaj 1982: 221) and Srb. dial. netopir, ’hawk moth Sphingidae’ (cited in Dingley 2006: 86). 
The byform ChS neputyri, reconstructed as PS *netupyri ’butterfly’ is reflected in Croatian, Bosnian and Serbian (Northeast, Vojvodina, 
standard) with initial /n/ > /l/ (3.b), interchange of C2 and C3 (3.e), and loss of the weak jer: l.pt.r. In some other Western South Slavic dialects the consonant interchange did not occur, and after the loss of the jer the C2C3 cluster was simplified: l.p.r, l.per (Montenegro). These dissyllabic forms have been exposed to diverse kinds of popular 
etymology (Skok 1972: 289). 

3.2 Morphology 
In the variant PS *netupyri the interfix -u-stands out. The loss of the /u/ documented by the modern l.pt.r and l.p.r forms shows that -u- in the attested RChS neputyri was not a mere spelling variant for -o-; the -u- represented a real jer in weak position. Several late (Old) Church 
Slavonic texts document an assimilation of /i/ and /u/ to a following back orfront vowel (called ’Umlaut’; Diels 1932: 108–112), undoubtedly 
a real sound change in dialects spoken by some scribes. However, in PS *netupyri, CS *nekt-u+pur-ja-, a presumable V2 PPS /i/ must have been assimilated to V3 (i > u /...pu) much earlier, prior to the change of /kt/ before /i/; the vowel assimilation may have been facilitated by the intervening labial plosive /p/; contrast PPS nakt-i+lega-, PS *notilegu (§2.2). PS *netupyri, perhaps no longer recognizable as a compound, escaped the generalization of the -o- interfix. 
In a comparison of the byforms *netopyri and *netupyri we would perhaps select the latter, which is unaffected by morphological analogy, as our final Proto-Slavic reconstruction. But it seems more interesting to compare both with PS *notilegu and reconstruct a PPS 
*[nekt-i+pur]-ja- ’night-time+fire-one’. 

3.3 Meaning 
Most etymological studies of these words take the change ’bat’ > ’butterfly’ in stride as an uncomplicated semantic shift, perhaps with ’moth’ as an intermediate stage. But whether the supposed original meaning was ”That’s-not-a-bird” or ”night flier” (cf. §2.1), why would ’bat’ necessarily be the basic meaning? It would seem possible there was no change from ’bat’ to ’moth’ at all. 
The posited PPS *[nekt-i+pur]-ja- ’night-time-fire-one’ prompts us to 
consider more explicit contexts. (i) Moths navigate by available light, such as the northwestern and northeastern horizon during summer 
nights; as a consequence of their orientation in relation to a light 
source, they tend to circle artificial lights repeatedly. (ii) Bats have no interest in a bonfire as such, but with their echosignals they track moths. If moths flutter around a fire, bats will pursue them there. 
Here is the basis for two divergent nominations or two divergent
semantic specializations, ’bat’ and ’moth’. The subsequent extensionfrom ’moth’ to ’butterfly’ would be made possible by the existenceof day-time moths. In South Slavic dialects the ’moth’ word has beenassociated with Srb. lepčtati ’flutter’; its extension to ’butterfly’ may havebeen aided by an association with Srb. l.p ’pretty’ (Skok 1972: 289). 

3.4 Time and space 
The geographical distribution of the ’moth; butterfly’ words (§3.1) shows that both the semantic difference ’bat’ vs. ’moth’ and the 
phonological difference PS *netopyri vs. *netupyri may have existed 
before the historical Slavic Expansion that began in the 500s CE. They 
may have formed intersecting isoglosses prior to the migrations that 
brought PPS *nekt-i-pur-ja- into the western Balkan Peninsula and PPS *nekt-a-pur-ja- northwestward to West Lechitic (Polabian), presumably 
from Central Slavic. 
The Western South Slavic and West Lechitic distribution of the ’moth; butterfly’ meaning is somewhat similar to that of the PS dial. *-ny- (vs. *-no-) verb suffix (Andersen 1999, 2020). These are some of the small prehistorical dialect differences that some time in the future may be integrated to give us a fuller understanding of prehistoric Slavic and the historically attested Slavic Expansion. 
The existence of these differences before the Expansion does not tell 
us when the ’bat’ and ’moth’ words were coined. Their relation to the 
much earlier differentiation – when pre-Slavic lects went with East Baltic in generalizing the (formerly active) PPS *agni- while giving a nod to 
West Baltic by conserving formations with the (formerly inactive) PPS *pur- gives pause to thought; see §6. 
4. PS *opyri ’revenant, monster’ 
The similarity of PS *netopyri and *opyri has been noted by etymologists in the past (cf. Dingley 2006), but none of the proposed interpretations of *netopyri has helped clarify *opyri; it has remained a puzzle (Vasmer 1957, s.v.). It is not surprising that we do not find it in the Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Vocabulary (Derksen 2008). 
Quite apart from a possible connection with *netopyri, however, a real problem with *opyri is that the word vampire is derived from some of 
its modern descendants (4), which since the 1700s has allowed their meaning to be influenced by the Western fascination with vampirism, 
to such an extent that in most of the modern Slavic languages they 
simply mean ’vampire’. The obsession with vampirism has made some 
scholars simply take the notion of vampire as point of departure in the investigation of PS *opyri (thus Stachowski & Stachowski 2017). 
The meaning of P upiór is ’ghost, spectre, phantom’, senses that recur in its derivatives (Stanislawski 1995, s.vv.); they appear covered by that of ’revenant’. By contrast, Cz. upír is ’vampire bat; nightly creature that sucks blood’ (Travnícek 1952, s.v.). U upr ’dead person that sucks blood form the living’ (Hryncenko 1909, s.v.); R up’ and vampir are synonyms (Smirnickij 1992, s.vv.). 
Since ’revenant’ is a cultural term – unlike the zoological ’bat’ and ’butterfly’ words – we expect to have to peel back layers of semantic 
change reflecting a history of cultural development in order to reach the original meaning of PS *opyri. Fortunately, as we will see in §5.3, Slavic folklore – collected, coincidentally, since the 1700s – points to a 
more concrete meaning of the word and provides enough information about its use in former times to lead us back more than a thousand years, beyond the introduction of Christianity, to a plausible cultural context for its creation. 
In any case, however, our first step must be a morphological analysis aiming to recover the original, literal reference potential of the word. 
4.1 Phonology 
The standard languages have the following reflexes of PS *opyri: P upiór, Cz., Sk. upír, Bg. vapír, U up, Br. upír, R up’. A fair amount of 
variation is attested in Slavic dialects (4). 
(4) P wapierz, wypiór, lupiór, o. upierz; SC o. upir, upirina; Bg. vaper, vapir, vapirin, vipir, vepir, voper, jepir, ljapir, lipir(in), lepir(in), vlepir(in), lampir, lempir, upir, o. vopyr, vampyr, vepyr; U opyr, vopyr, oper, upir, pir; Br. vupar; R upír (Valencova 2013: 92). 
It is difficult to see any regular phonological or semantic motivation behind the many dialect variants; they may be results of taboo avoidance or folk etymology, a common result of the fraught transmission of a 
morphologically opaque lexeme. 
The Proto-Slavic form is reconstructed (on the basis of the principle of lectio difficilior) from P dial. wapierz, Bg. vapír, o. vopyr, R up’; U upr is compatible with these. 
A perfect set of correspondences would be P **waperz, Cz. **upýr, Sk. **up, SC o. upir, Bg. vapír, U up, Br. **up, R up’. 
P upiór, attested since the 1700s may be an acquisition from Russian (Brückner 1927, s.v.). The spellings of Cz., Sk. upír are unetymological, but the word may have been introduced in its pronunciation form or may be acquired from South Slavic. The man’s name Upir attested in Old Russian may be a phonological adaptation of an Old Swedish name Ófeigr (literally ’undaunted’) (Sjöberg 1982). 

4.2 Morphology 
The stem of PS *opyri divides into prefix, root, and suffix. 
Two unproductive, homonymous noun prefixes are attested: (i) PS *o1- represents PS *vu(n)- (PPS *un-) ’in(to)’, e.g., OCS odoli ’valley’, P wadól ’ravine’, R dial. udól ’hollow’; ChS utuku ’weft, woof’, P watek, R utók ’idem’. (ii) PS *o2 - represents PIE *.- (PPS *un-), cf. Gk. a(n)-, Lat. in-, Eng. un-, PS *ne-’not’ (PPS *ne-) ’negated, lacking’, privative or caritive (Vaillant 1974: 763). 
Both prefixes reflect a vowel-lowering CS /un/ > /on/ in nominal formations, where they were univerbated; the change did not affect the clitic preposition or preverb PPS un- ’into’, PS *vu(n)-.4 
Here we have PS *o2-, the privative prefix. It is attested in historical Slavic in a handful of lexemes, in part with metaphorical extensions 
(5.a); these have parallels in other languages, e.g., Gm. Wetter ’weather’ vs. Unwetter ’stormy weather’, Tiefe ’depth, deep’ vs. Untiefe ’shoal; bottomless pit, abyss’, Zahl ’number’ vs. Unzahl ’huge number’. One 
South Slavic text known in an East Slavic copy (Svjatoslav Izbornik, 
1073) documents extensions with color adjectives (5.b). 
(5) 
a. (i) OCS orodu adj. ’mad’, R uród ’freak, monster; ugly person’ (lit.: not born > not born right’); (ii) OCS otilu adj. ’holey, leaky’ (lit.: ’without bottom’ > unsteady, weak), P watly ’weak, frail, sickly; flimsy’, Cz. lý ’frail, tender’, Sn. vótel ’hollow’, SC dial. .tal ’hollow’, R lyj, ’fragile, frail’; (iii) ChS osobi adv. ’(mutually) opposed’ (lit.: ’without reciprocity’), OCS osobica ’strife, sedition’ (Vaillant 1974:763). 

b. 
u-cruminu ’reddish’, u-zeleni ’greenish’, jo-sinji ’dark blue’ (Vaillant 1974: 764; Borys 1975: 149–169). 


The root PS *-pyr-(PPS *-pur-) ’fire’ is weakly attested in the Slavic languages, as mentioned (§1). Like the prefix, it has lost all productivity, 
being superseded – as an independent lexeme and in derivation and 
4 The vowel-lowering was presumably just word-initial and preconsonantal. If this 
account is right, either the prefix of PS *onuta ’foot-cloth’, R onúca (PPS *un1-au-t-ja-) 
reflects a generalization of the o-vocalism, or it can be understood as diphthongized 
before initial vowel (/o-/ . /on-/); for a parallel, cf. PS *tele ’calf’, ESl. dial. telen-uku ’diminutive’, R telënok; see also Majer Forthcoming. The proposed vowel-lowering is similar to the one posited by Kortlandt (1979) to account for PS *ogni ’fire’, cf. Li. ugněs (viz. ugni- > ungni- > ongni- > ogni). 
idiom – by descendants of its ancient synonym PS *ogni (PPS *agni-). Some examples are in (1). PS *-pyr- has been suspected to be the root of *opyri before; the idea is rejected out of hand by Trubacev (1997), but it has been advocated by several scholars in recent years (e.g., Lukinova 1986: 123; Gluhak 1993, s.v. vampir; Bezlaj 2005, s.v. vampir; Snoj 2015, s.v. vampir) but without a persuasive explanation that would connect the word’s literal sense to its meaning in use. 
The suffix is the relative or possessive PIE *-jo- (PPS *-ja-) (Vaillant 1974: 505); after the Common Slavic deiotation, it appears as a mutation, here /r/ . /r/. 
We reconstruct a PPS *[un-pur]-ja- with the literal reference potential ’one without fire’. 
4.3. Semantics 
The literal sense of the etymon must be interpreted in the social or cultural context for which it was coined. 
The reconstructed meaning ’revenant, monster’ presupposes cultural contexts that surround death. The literal reference potential ’one without fire’ seems to imply a culture in which cremation was the norm, 
and in which perhaps a meaningful distinction was made between the deceased that were cremated and those who were not. This could be a variant of the wide-spread existence of distinct funeral rites for the normal passing (the good death) and deviations from it (the bad death), e.g., fatal accident, manslaughter, capital punishment, suicide; 
an elaborate example from Indonesia is in Andersen (2001: 25). We find this opposition expressed in Russian folklore, which distinguished
sharply between the generations of honored ancestors, who could be
invoked as protectors and defenders of the living, and the ’untimely dead’
(R ’založnye pokojniki’), the living dead, the R upyri, who would harm
the living (Rybakov 1994: 142). Their bad death demonstrated that they
had come into the power of evil forces; hence they could spread evil, dodamage, bring loss, death, separation, discord, the death of the cattle,drought, or fire to their community. Their spirits were presumed to dwell
where they met their untimely death or in the moor or the quag. 
Traditionally the community would deny such a person a normal 
funeral ceremony even despite their priest’s insistence that it was 
only suicides that were not to be buried in hallowed ground, and his protestation that there was nothing sinful in dying any other untimely death, whether you were killed, went astray in the woods, or fell from 
a tree. The folk believed that if such a person’s body was buried in the 
cemetery, it could cause endless general misfortune, and if misfortune did occur, the presumed upyr’ would have to be unburied, pierced with an aspen stake, and cast away from the cemetery. 
They did not allow the bodies of the drowned or killed to be buried, but dragged 
them into the field, pierced with stakes”. And if the ”spring winds were cold” and threatened to damage the crops, ”if they could find some recently buried victim of drowning or manslaughter [...] they would dig up the poor body and cast it 
away somewhere (Maksim Grek, 16th century). 
Oh wicked unreason, oh faithlessness! [...] Is this a way to pray to God, to unbury the drowned or accidentally dead? Is this a way to atone for God’s punishment (Bishop Serapion, 1237). (Rybakov 1994: 143; my translation, HA) 
The Slavic understanding of the difference between good and bad deathevidently preexisted the introduction of burial as the sole approvedmethod of disposing of the dead, which was part of their Christianization.
Their pre-Christian custom had been cremation. We find a description
of this soon-to-be-abolished custom in the Old Russian Tale of Bygone Years, written by a cleric, a representative of the victorious inhumationculture and believer in the resurrection of the flesh. 
The Radimici and Vjatici and Sever had identical customs. [...] And if someone 
died, they made a memorial feast for him, and afterwards they made a large pyre, and they laid him on the pyre; they burnt the corpse, and afterwards they gathered the bones and put them in a small vessel and put it on a post by the 
road, as the Vjatici do even to this day. These, too, were the customs of the Krivici 
and the other heathens, who did not know the law of God but made a law for themselves.5 (Ostrowski 2003: 72–74) 
This passage describes the funeral rite for those who had died a good death. The body of one who had died in a bad way would be disposed 
of ’without fire’. 
In the Christianization of the Slavs the replacement of cremation 
with burial was obviously easier than eradicating the Slavs’ age-old 
5I radimici i vjatici, i severu odinu obycai imjaxu. [...] I ašce kto umrjaše, tvorjaxu triznu nadu nimu, i po semi tvorjaxu kradu veliku, i vuzložaxuti i na kradu, mertveca sožižaxu, i posemi sobravše kosti vložaxu v sudinu malu i postavljaxu na stolpe na putexu, eže tvorjati vjatici i nyne. Si že tvorjaxu obycaja krivici i procii poganii, ne vedušce zakona božija, no tvorjašce sami sobe zakonu. 
understanding of good and bad death. Rybakov (1994: 144) dates the logic of this distinction to the Late Stone Age. Who knows? In any case, 
it is relevant here that the Slavs had cremated their dead, presumably, at 
least since the early Iron Age. In Sedov’s (1994) chronological account 
of Slavic prehistory, the formation of the Slavic ethnos is signaled in the archaeological record by the introduction of bell graves, a variant of 
the urn-field culture, around 500 BCE. During the following some 1500 
years, cremation continued as a distinctive feature of archeological finds that can be identified (hypothetically) as Slavic, though in periods 
other forms of funeral are attested as well (Sedov 1990; 1994, passim).6 
Coincidentally, Sedov considered the change in funeral custom around 
500 BCE an important element in the cultural divergence of the Slavs from the Western Balts. We can assume that this development occurred at a time when PPS *pur- was still productive in the language and the word PPS *un-pur-ja- ’one without fire’ was a transparent, perhaps 
matter-of-fact term, perhaps a euphemism for a community member who had died an untimely death and become an instrument for evil. 
5. Conclusion 
In §§2–3 we saw how the variant shapes and meanings of PS *netopyri, *netupyri ’bat; moth, butterfly’ (PPS [*nekt-i+pur]-ja- ’night-time+fire-one’) implied the existence of dialect differences in Slavic-speaking areas on the eve of the Historical Expansion in the 500s ce: an east – west isogloss *netopyri || *netupyri, and a north – south isogloss ’bat’ || ’moth, butterfly’. 
We can imagine a possible socio-cultural context for the creation of 
these words, the gathering around the out-door fire after dark, beside the sort of earth-lodge well known from Slavic archaeology. Also for PS 
*opyri ’revenant, monster’ (PPS [*un-pur]-ja- ’without-fire-one’) there 
is an implied socio-cultural context, though a very different, grim one. 
6 Two comments on the inherited cremation custom seem called for. First, the Chronicle text refers to the deceased in the masculine gender. But there is some evidence that Slavic women accompanied their deceased husbands on the pyre, 
textual in medieval sources (Niederle 1956: 206–209; Litavrin et al. 1995: 417, 420) and archaeological (Herrmann 1985: 320). Secondly, the distinction between good and 
bad deaths and the etymology proposed here imply that the archaelogical evidence of cremation reflects only good deaths. 
The purely linguistic context in which these words were coined is well beyond our reach. 
It was a pre-Slavic stage – or period – when PPS *pur- was still a 
productive lexeme and a covariant of the roughly synonymous PPS 
*agni-, however their variation may have been conditioned; cf.§1, §5.2. 
PPS *nakt- ’night’ had an inherited allomorph *nekt-, perhaps no longeroccurring in inflection but at least in the form PPS *nekt-i.loc.sg ’at night’,a lexicalized oblique case wordform turned adverb; cf. §1, §2. 
And the negation PPS *ne had an alternant PPS *un-, productive in 
nominal formations; cf. §5.2. A regular reflex of PIE *. ’un-’, it has no known correspondents in either East or West Baltic. 
We will need to examine more data in this perspective before we can 
posit a place and time for the ancient linguistic system(s) of which these details were part. 
References 
Andersen, Henning. 1999. The Western South Slavic contrast Sn. sah-ni-ti || SC sah-nu-ti. Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 2: 47–62. 
Andersen, Henning. 2001. Markedness and the theory of linguistic change. In: H. Andersen (ed.), Actualization. Amsterdam: Benjamins. 19–57.Andersen, Henning. 2020. On the formation of the Common Slavic koiné. In: V. Bocek, 
N. Jansens, T. Klír (eds.). New perspectives on the early Slavs and the rise of Slavic: Contact and migration. Heidelberg: Winter. 11–42. 
Bezlaj, France. 1982. Etimološki slovar slovenskega jezika, vol. 2. K–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Borys, Wieslaw. 1975. Prefiksacja imienna w jezykach slowianskich. (Monografie slawistyczne, 31.) Wroclaw: Ossolineum.Brückner, Aleksander. 1927. Slownik etymologiczny jezyka polskiego. Cracow: Krakowska spólka wydawnicza. Reprint, Warsaw: Wiedza Powszechna, 1974. 
Derksen, Rick. 2008. Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon. Leiden: Brill. Derksen, Rick (ed.) 2010. Etymological Dictionary of the Baltic Inherited Lexicon. Available at: https://dictionaries.brillonline.com/search#dictionary=baltic&id=bl
ti694 (24. 3. 2021).Diels, Paul. 1932. Altkirchenslavische Grammatik, Teil 1. Grammatik. Heidelberg: Winter. Dingley, John. 2006. Slavic *netopyr. in a broader context. Journal of Slavic Linguistics 
and Poetics 44/45: 85–103 (2002–2003). 
Gamkrelidze, T. V., Ivanov, V. V. 1984. Indoevropejskij jazyk i indoevropejcy. Rekonstrukcija i istoriko-tipologiceskij analiz prajazyka i protokul’tury. Tbilisi: Izdatel’stvo tbilisskogo universiteta. 
Gluhak, A. 1993. Hrvatski etimološki rjecnik. Zagreb: August Cesarec. 
Grammont, Maurice. 1933. Traité de phonétique (8th edition, 1965). Paris: Delagrave.
Herrmann, Joachim (ed.). 1985. Die Slawen in Deutschland. Geschichte und Kultur der slawischen Stämme westlich der Oder und Neiße vom 6. bis 12. Jahrhundert. Ein Handbuch. Berlin: Akademie-Verlag.
Hryncenko, Borys [D.] 1907–09. Slovar’ ukrains’koji movy/Slovar’ ukrainskogo jazyka. Reprint, Kiev: Akademija Nauk Ukrajins’koji RSR, 1958–1959.
Kloekhorst, Alwin (ed.). 2007. Etymological Dictionary of the Hittite Inherited Lexicon. Leiden: Brill. Available at: https://dictionaries.brillonline.com/search#dictionary­hittite&id=hi0725 (24. 3. 2021), First published online October 2010.
Kortlandt, F. 1979. Three problems of Slavic phonology. Zbornik za filologiju i lingvistiku 22/2: 57–63.
Kroonen, Guus (ed.). 2009. Etymological Dictionary of Proto-Germanic. Available at: 
https://dictionaries.brillonline.com/search#dictionary=proto_germanic&id=21064
(24. 3. 2021). First published online October 2010.Litavrin, G. G., S. A. Ivanov, V. K. Ronin (eds.). 1995. Svod drevnejšix pis’mennyx izvestij 
o slavjanax, vol. 2. (7.–9. st.). Moscow: Institut slavjanovedenija i balkanistiki & 
Vostocnaja literaturaLukinova, T. B. 1986. Leksika slavjanskogo jazycestva, Čtimologija 1984. 119–124. 
Majer, Marek. Forthcoming. The origin of East South Slavic gerunds in -nik. 
Miklosich, Franz. 1886. Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Vienna: Braunmler. Reprint, Amsterdam: Philo Press.
Niderle [Niederle], Lubor. Slavjanskie drevnosti. Moscow: Izdatel’stvo inostrannoj 
literatury.
Olander, Thomas. 2015. Proto-Slavic Inflectional Morphology. A comparative handbook. Leiden: Brill. 
Olesch, Reinhold. 1983–1984. Thesaurus linguae dravaenopolabicae. 1–3. Cologne: Böhlau. 
Ostrowski, Donald (ed.). 2003. The Povest’ vremennyx let, an interlinear collation and paradosis, 1–3. With David J. Birnbaum, Horace G. Lunt. Cambridge, Mass.: Harvard University Press.
Rix, Helmut (ed.). 2001. Lexikon der indogermanischen Verben. Die Wurzeln und ihre Primärstammbildungen. (Second edition.) Wiesbaden: Reichert. 
Rybakov, B. A. 1994. Jazycestvo drevnix slavjan. Moscow: Nauka. 
Sedov, V. V. 1990. Pogrebal’nyj obrjad slavjan v nacale srednevekov’ja. In: V. V. Ivanov, 
L. G. Nevskaja (eds.). Issledovanija v oblasti balto-slavjanskoj duxovnoj kul’tury. Pogrebal’nyj obrjad. Moscow: Nauka. 170–182. Sedov, V. V. 1994. Slavjane v drevnosti. Moscow: Naucno-proizvodstvennoe blagotvoritel’-noe obšcestvo. Fond arxeologii. Sjöberg, A. 1982. Pop Upir’ Lichoj and the Swedish rune-carver Ofeigr Upir. Scando-Slavica 28.109–124. 
Skok, Petar. 1971–1974. Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 1–4. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Smirnickij, A. I. 1992. Russko-anglijskij slovar’/Russian-English Dictionary. (16th edition.) Moscow: Russkij jazyk.
Snoj, Marko. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Stachowski, Kamil, Olaf Stachowski. 2017. Possibly Oriental elements in Slavonic folklore. Upiór ~ wampir. In Michal Németh, Barbara Podolak, Mateusz Urban (eds.). Essays in the History of Languages and Linguistics. Dedicated to Marek 
Stachowski on the occasion of his 60th birthday. Cracow: Ksiegarnia Akademicka. 
643–693. Stanislawski, Jan. 1995. Wielki slownik polsko-angielski. 1–2. Warsaw: Philip Wilson. Trávnícek, František. 1952. Slovník jazyka ceského. Prague: Slovanské nakladatelství. Trubacev, O. N. 1997. *ne(k)topyri. Čtimologiceskij slovar’ slavjanskix jazykov 24: 143– 
145. Moscow: Nauka. Vaan, Michiel de. (ed.). 2008. Etymological Dictionary of Latin and the other Italic 
Languages. Leiden: Brill. Vaillant, André. 1958. Grammaire comparée des langues slaves. Vol. 2.1. Flexion 
nominale. Lyon – Paris: IAC.
Vaillant, André. 1974. Grammaire comparée des langues slaves. Vol. 4. La formation des 
noms. Paris: Klincksieck. 
Valencova, Marina M. 2013. Čtnolingvisticeskij kommentarij k čtimologii slov mara i upyr’. In: Bohumil Vykypel, Vít Bocek (eds.), Etymology: An Old Discipline in New Contexts. Prague: Nakladatelství Lidové noviny.
Vasmer, Max. 1953–1957. Russisches etymologisches Wörterbuch. 1–3. Heidelberg: Winter. Translated: O. N. Trubacev. 1964–1973. Čtimologiceskij slovar’ russkogo 
jazyka. Moscow: Progress. 
Received April 2020, accepted May 2021.Prispelo aprila 2020, sprejeto maja 2021. 
Prevod naslova, izvlecka, povzetka in kljucnih besed v slovenšcino: Miha 
Sušnik – pregledala Metka Furlan. 
Acknowledgments 
I am grateful to two anonymous readers for helpful advice and encouragement and to Dr. Marek Majer for several substantive improvements. The usual disclaimers apply. 
Summary PIE *peh2ur ’fire’. Two Slavic etymologies 
This study investigates two traditional Proto-Slavic etyma. (1.a) PS *netopyri, *netupyri
‘bat’. The former has widespread descendants in East and West Slavic and Western 
South Slavic; the latter, attested in Middle Russian, has no known modern reflexes. 
(1.b) PS *netopyri, *netupyri ‘moth > butterfly’. The former is attested as Pb. netüpar ‘butterfly’; the latter as SC l.ptir, l.pir, Mn l.per ‘butterfly’. Comparison with PS *notilegu ‘night lodging’ points to a PPS *[nekt-i+pur]-ja- ‘[night-time fire] one’, a juxtaposition of PPS *nekt-i (cf. OR noci adv. ‘at night’) and *pur ‘fire’. Moths and bats naurally occur around an out-door fire at night. (2) PS *opyri ‘revenant, monster’ is resolved as PPS *[un-pur]-ja- ‘one without fire’. The socio-cultural context for the word’s creation is the ancient Slavic cremation culture, in which the untimely dead 
were thought to be tools of evil forces. The remarkable archaisms in these words are commented on in the Conclusion. 
Pide. *peh2ur ‘ogenj’. Dve slovanski etimologiji 
Razprava obravnava dva tradicionalna praslovanska etimona. (1.a) Psl. *netopyri, *netupyri ‘netopir’. Prva oblika je široko izpricana v vzhodno- in zahodnoslovanskih ter zahodnih južnoslovanskih jezikih; slednja, ki se kaže le v srednji rušcini, nima sodobnih odrazov. (1.b) Psl. *netopyri, *netupyri ‘vešca > metulj’. Prva oblika je izpricana v polabskem netüpar ‘metulj’, slednja pa v shr. l.ptir, l.pir, crnogor. l.per ‘metulj’. Primerjava s psl. *notilegu ‘prenocišce’ kaže na ppsl. *[nekt-i+pur]-ja- ‘tak, ki je v zvezi z nocnim ognjem’, tj. sklop ppsl. *nekt-i (prim. stru. noci prisl. ‘ponoci’) in *pur ‘ogenj’. Tako vešce kot netopirji se ponoci naravno pojavljajo v bližini ognja. (2) Psl. *opyri‘povratnik iz smrti, pošast’ je pojasnjen kot ppsl. *[un-pur]-ja- ‘tak, ki je brez ognja’.Družbeno-kulturni kontekst nastanka besede je stara slovanska sežigalna kultura, v kateri se predcasno umrli smatrajo kot sredstva zlih sil. V zakljucku je podan komentar 
k izjemnim arhaizmom v teh besedah. 




Januška Gostencnik, Mojca Kumin Horvat
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Slovenija DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.02 


Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
V prispevku so predstavljena narecna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice, in sicer z geolingvisticnega, besedotvorno-etimološkega ter pomensko-motivacijskega vidika. Etnološki okvir 
služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so 
poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na 
slovenskem jezikovnem obmocju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so se kot del 
jedilnega pribora uveljavile sorazmerno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim jezikovnim prostorom pa je opazna visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje 
besedotvorno raznovrstnost tudi zaradi razlicnih namembnosti v preteklosti. 
Kljucne besede: slovenska narecja, Slovenski lingvisticni atlas, jedilni pribor, 
besedotvorje, geolingvistika 
The article presents dialectal names for cutlery used in eating or preparing food - spoon, knife and fork, from a geolinguistic, word-formation as well as etymological and semantic-motivational perspective. The ethnological framework serves in particular to present the reasons for the (non-)adoption of lexemes. It turns out that the terms for spoon and knife are not diverse from the point of view of loanwords, since the denotations have been in use in the Slovenian language area for a relatively long time. The fork was introduced relatively late as part of the cutlery, so the most common name for it is a word-forming diminutive, and high lexeme acceptance is observed in contact with the non-Slavic language area. The name for the knife demonstrates word-
formation diversity also due to different uses in the past. 
Keywords: Slovenian dialects, Slovenian linguistic atlas, cutlery, word-formation, geolinguistics 
1 Uvod Jezik in njegove besede ne živijo loceno od cloveškega življenja in 
delovanja. Prav nasprotno, tako kot se spreminjajo (zgodovinske, 
družbene in ekonomske) okolišcine cloveka oz. neke jezikovne skupnosti in posledicno njegova stvarnost in predmetnost, tako nastajajo nove besede in pomeni ali pa se ti prevzemajo od ozemeljsko (ne)sticne jezikovne skupnosti, ko se za to pokaže potreba. O vsem tem zgovorno pricajo tudi pripomocki, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju 
hrane, to so deli jedilnega pribora žlica, nož in vilice. 
Vendar se je v pricujoci raziskavi izkazalo, da nekaj, kar je danes tako 
medsebojno povezano, nima skupne zgodovinske poti. Žlica, nož in vilice so namrec do skupne nadpomenke jedilni pribor pripotovali po razlicnih razvojnih poteh. Za spoznavanje teh poti je najprej treba imeti relevanten (narecni) gradivski vir, sámo gradivo besedotvorno­
etimološko analizirati in prepoznati pomensko motivacijo nastanka 
leksema. Geolingvisticna interpretacija ima vlogo nazornejšega prikaza zbranega in analiziranega gradiva ter kaže na razporejenost in namembnost poimenovanega kot posledico vpliva razlicnih kulturnih vplivov. Vse našteto spada na podrocje jezikoslovja, ki pa v povezavi z 
etnologijo lahko veliko bolje predstavi zgodovino posameznih delov 
(današnjega) jedilnega pribora kot snovne kulturne dedišcine. 
2 Viri 
Glavni gradivski vir za raziskavo je bil Slovenski lingvisticni atlas (dalje SLA) (https://sla.zrc-sazu.si/#v), ozrli pa smo se tudi po drugih slovanskih jezikih - spremljajoci vir je tako Splošnoslovanski lingvisticni atlas oz. .............. ............... ..... (dalje OLA) (www.slavatlas.org; http://ola.zrc-sazu.si/index.htm). Poleg tega nam za osvetlitev 
širše slike služi narecno gradivo, zbrano posebej za to razpravo. 
2.1 SLA 
SLA, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je temeljni projekt slovenske 
dialektologije. V SLA (prvi zvezek je izšel leta 2011, drugi leta 2016, tretji leta 2021)1 je narecno gradivo prostorsko prikazano na t. i. besednih jezikovnih kartah, razloženo v strukturno enotnih komentarjih 
ter objavljeno v indeksih. Drugi zvezek SLA, tj. Slovenski lingvisticni atlas 2 – Kmetija, je leksicno-besedotvorni2 in prinaša jezikoslovno 
1Oba prva zvezka sta prosto dostopna na portalih www.fran.si in https://sla.zrc-sazu.si/#v. 
2 Karte so leksicne in leksicno-besedotvorne, medtem ko cistih besedotvornih kart ni. 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 23 
interpretirano etnološko zanimivo predmetnost iz vseh pokrajin 
slovenskega jezikovnega prostora, tj. v 417 krajevnih govorih.3 
Narecno besedje iz pomenskega polja »kmecka hiša, kmetija, izbrana kmecka opravila« prinaša v okviru tematskega sklopa »oprema v hiši« 
tudi izraze za poimenovanja sestavnih delov jedilnega pribora oz. 
pripomockov, ki so danes v uporabi pri pripravi in uživanju hrane - žlica (Gostencnik v SLA 2.1: 209, SLA 2.2: 366),4 nož (Kumin Horvat v SLA 2.1: 128-129, SLA 2.2: 236-237)5 in vilice (Gostencnik v SLA 2.1: 126-127, SLA 2.2: 234-235).6 

2.2 OLA 
OLA je vseslovanski jezikovni atlas, pri katerem sodelujejo jezikoslovci iz vseh slovanskih jezikovnih skupnosti (skupaj 13 nacionalnih komisij). Delo na OLA poteka od leta 1961 v okviru Mednarodne komisije 
splošnoslovanskega lingvisticnega atlasa s sedežem na Ruski akademiji znanosti v Moskvi pri Mednarodnem slavisticnem komiteju. Glavni cilj je historicno-primerjalno in sinhrono-tipološko proucevanje slovanskih narecij. Mreža krajev obsega okrog 850 tock, slovenskih je 25 (od tega 3 v Italiji, 3 v Avstriji in 1 na Madžarskem). 
3 Teoreticno-metodološki okvir 
3.1 Jezikoslovno-teoreticno izhodišce Z vidika izvora (po Snoju 2016: 14–15) se besede uvršcajo v tri glavne 
skupine: 1. besede, ki so nastale v kontinuiranem jezikovnem razvoju, 
2. besede, ki so prevzete iz tujih jezikov, in 3. imitativne besede. Zbrano 
gradivo v najvecji meri pripada prvi skupini, deloma tudi drugi, medtem 
ko imitativnih besed ni. 
3 Od tega je 78 krajev zunaj državnih meja Republike Slovenije. 4Narecno gradivo za žlico, objavljeno v SLA 2, je dostopno na: https://fran.si/203/ sla-slovenski-lingvisticni-atlas-2/4323907/zlica. 5Narecno gradivo za nož, objavljeno v SLA 2, je dostopno na: https://fran.si/203/ sla-slovenski-lingvisticni-atlas-2/4322955/noz. 6 Narecno gradivo za vilice, objavljeno v SLA 2, je dostopno na: https://fran.si/203/ sla-slovenski-lingvisticni-atlas-2/4323792/vilice. 
3.1.1 Podedovano slovansko gradivo 
Interpretacija podedovanega slovanskega gradiva, tj. besed, ki so nastale vkontinuiranem jezikovnem razvoju, sloni na zgodovinskem besedoslovju.Etimološka razlaga gradiva, predstavljenega na tem mestu, temelji najprejna besedotvorni analizi leksema, s katero se najprej ugotovita pomenin funkcija posameznih morfemov, nato pa se stvarni pomen korena in
funkcija drugih nekoncnih morfemov seštejeta v strukturalni pomen in ob
poznavanju realije, tj. poimenovanega, pojasni motivacija, ki je spodbudilanastanek leksikalnega pomena (Furlan 2013: 21). 
Vendar pa znotraj sinhrono podanega gradiva pogosto naletimo na lekseme, katerih besedotvorna priponska obrazila ne nosijo vec svojega besedotvornega pomena. V prispevku tako uporabljamo 
zvezo tavtološka izpeljanka (polj. derywat tautologiczny), ki je prevzeta 
iz poljskega jezikoslovja (Kowalska 2011: 127). V slovenskem besedotvorju ta zapolnjuje terminološko praznino za 
poimenovanje (Horvat 2013: 39 op. 8) tvorjenk, katerih predmetni pomen je enak predmetnemu pomenu besedotvorne podstave, saj jih 
priponsko obrazilo besedotvornopomensko ne modificira, temvec je 
zgolj nosilec strukturalne funkcije (Horvat 2013: 39). Pri besedotvorno nemotiviranih leksemih je v ospredju zanimanja 
morebitna pomenska sprememba - pojav, ko pri danem leksemu na casovni osi (ob verjetnem spreminjanju glasovja) pride do spremembe 
pomena, ne pa tudi do spremembe oblike. Leksem se torej spreminja na (glasovni in) pomenski, ne pa tudi na oblikovni ravnini (Šekli 2011: 26). Znotraj zbranega gradiva najdemo tudi lekseme, pri katerih je 
prišlo do t. i. ožanja pomena. To je pomenska sprememba, pri kateri pride do manjšanja ekstenzivnosti in vecanja intenzivnosti pomena leksema oziroma do ohranjanja pomenskouvršcevalne sestavine in do pridobivanja pomenskorazlocevalnih sestavin v smislu intenzivnosti 
(Šekli 2011: 26). 

3.1.2 Prevzeto besedišce 
Analiza leksemov, prevzetih iz tujih jezikov, sloni na identifikaciji 
prevzetih prvin iz ozemeljsko sticnih geolektov in morebitnega 
dodanega slovanskega oz. slovenskega besedotvornega obrazila. 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
Kot prevzete prvine se pojmujejo tisti leksemi, ki so bili prevzeti 
vslovenšcino in vnjejoblikovno prilagojeni ali tudi ne, ter tisti leksemi, ki so v slovenšcini služili kot besedotvorna podstava za tvorbo novih leksemov. Kot tujejezicni viri slovenskega narecnega leksema so navedeni samo neposredni viri (bližnje izhodišce), insicer vtisti casovni in zvrstni razlicici tujega jezika, ki je bila glede na glasovnopodobo 
slovenskega leksema rekonstruirana kot najverjetnejši vir (Šekli v SLA 
2.2: 56). 
3.1.3 Geolingvisticna predstavitev Geolingvisticna predstavitev narecnega gradiva je metodološko 
gledano vezana predvsem na prostorsko razporejenost posameznih 
leksemov, prikazano na jezikovnih kartah. V svoji osnovi je tradicionalna in prikazuje sinhrono besedotvorno oz. leksemsko stanje na obmocju 
slovenskega jezikovnega sistema. 
Za podlago so nam služile karte iz Slovenskega lingvisticnega 
atlasa 2, vendar pa so bile karte vizualno7 prilagojene za potrebe 
pricujoce razprave. 
3.2 Etnološko-zgodovinski okvir 
Najstarejši element jedilnega pribora je žlica, ki je kot leksem izpricana že v virih iz 16. stoletja. Uporabljala se je za uživanje vseh vrst hrane, ne samo tekoce. Žlice so bile sprva lesene, kasneje tudi kovinske (SEL 2004: 191). 
Nož velja znotraj etnoloških spoznanj za eno izmed najstarejših 
cloveških iznajdb, ki je sprva služila kot orodje in se je od prazgodovine 
do danes razvila v del jedilnega pribora. Vilice so se na Slovenskem uveljavile šele v drugi polovici 19. stoletja, 
najprej v mešcanskem in trškem okolju, nato tudi na podeželju. Pri nekaterih višjih družbenih slojih so vilice uporabljali že dosti prej, domnevno v 16. stoletju (Hazler v SLA 2.2: 235). 
7Dodani so podatki o narecni pripadnosti krajevnih govorov, spremenjene so oznake krajevnih govorov, tako da so namesto številcnih oznacbe tukaj crkovne, dodane so 
izoglose in napisi. 
Glede razvoja prehranjevalne kulture in s tem povezane uporabe 
jedilnega pribora Vilko Novak (1960: 164) ugotavlja: 
Velik razvoj se je izvršil v nacinu prehranjevanja, ko se je družina preselila iz ognjišca v dimnici, kjer je zajemala iz skupne sklede in segala po mnoge jedi s samimi rokami, za mizo v »hiši« – izbi, kjer sicer še v zelo mnogih primerih zajemajo iz skupne sklede in uporabljajo le žlice, vendar so se zadnji cas zelo udomacili tudi krožniki za vsakega clana s posebnim priborom. Nekoc je oce rezal 
in delil meso vsem. 
4 Pribor po slovenskih narecjih 
Poimenovanje za žlico izkazuje popolno leksemsko neraznovrstnost, tako glede izvora kot glede besedotvorja. 
Poimenovanja za nož sicer niso raznovrstna z vidika izvora,8 je pa zato 
bolj prisotna velika stopnja besedotvorne razclenjenosti. 
Poimenovanja za vilice izkazujejo najvecjo stopnjo prevzetosti, kar odpira dve vprašanji – prvo je pomenska motivacija neprevzetega leksema, drugo pa vzroki za relativno veliko število prevzetih leksemov. 
4.1 Žlica 
4.1.1 Analiza 
Narecna poimenovanja za žlico, to je ‘pripravo iz daljšega rocaja in ovalnega vbocenega dela za dajanje (hrane) v usta’, so leksemsko in 
besedotvorno neraznovrstna, in sicer se v gradivu za SLA (skoraj) kot edini leksem pojavlja žlica (< psl. *l.ž-ic-a . neizpricanega *l.ž-i) slovanskega izvora. Zgolj v SLA T415 (Radvanje - Rothwein) se kot enkratnica pojavlja germanizem lofl iz nem. Löffel ‘žlica’. 
Suzana Todorovic v istrskoslovenskem gradivu ob leksemu žlica navaja še leksema kucar (< trž. it. cuciar ‘žlica’ (Doria 1987: 189)) in njegovo razlicico kucaro (Todorovic 2020: 640), ki ga v gradivu za SLA ni. 
8 Kot kaže raziskava (Haspelmath, Tadmor: 2009), so besede iz nekaterih pomenskih polj prevzemanju bolj, druge pa manj podvržene. V skladu s tabelo prevzetosti so poimenovanja za žlico, nož in vilice na seznamu »besed, odpornih na prevzemanje«, vkljucene v 5. pomensko polje Hrana in pijaca (od 24 pomenskih polj) (2009) oz. v 7. pomensko polje Hrana in pijaca (Haspelmath, Tadmor, Taylor: 2010), iz cesar lahko sklepamo, da so poimenovanja zanje v razlicnih jezikih bolj verjetno nastala v konti­nuiranem jezikovnem razvoju oz. da so manj verjetno prevzeta. 

J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
Karta 1: Leksicno-besedotvorna karta za 'žlica' 
4.1.2 Slovansko gradivo Tudi za celotno slovansko jezikovno obmocje je znacilna izrazita 
korenska enotnost, besedotvorno gledano so vsi leksemi deminutivi. Primerjaj:9 hrv. žlica, nar. srb. lŕžica, lož.ca, mak. ......, blg. ......, ceš. lžíce, gluž. lžica, dluž. lžyca, strus. ......, polab. lĺzaic10 (. *l.ž­ic-); slš. lyžica (. *lyž-ic-a); polj. lyzka (. *lyž-.k-a); nar. ceš. ležka, rus. ....., brus. ....., ukr. ..... (. *l.ž-.k-a) (OLA 6: 141, Snoj v Bezlaj 2005: 466). 
Le v bosanskem in srbskem knjižnem jeziku najdemo prevzeti leksem kašika (< *(kašik)-a . tur. kasik). Ta prevladuje tudi v srbskih narecjih, na primer OLA T082 ...... ......... (Velika Kruševica) ka'šika, redko tudi enakovredno sobiva s slovanskim sinonimom žlica, na primer v T081 ...... (Drenca) lo'žica (. *l.ž-ic-a), ka'šika. Znotraj bosanskih narecij je kašika edini potrjeni leksem, le v govoru OLA T038 ...... (Lohovo) je žlica že prešla v pasivno leksiko - kášika, star. žlěca. Turcizem kašika se izjemoma pojavlja tudi v nekaterih hrvaških 
narecnih govorih, in sicer v OLA T150 Pogan (Pogány) na Madžarskem kasěka (OLA 6: 140). 


4.2 Nož 
4.2.1 Analiza 
Po gradivu za SLA se v slovenskih narecjih za pomen ‘priprava za rezanje iz rezila in rocaja’ pojavlja sedem razlicnih leksemov, izmed katerih jih šest spada v besedno družino s korenom nož-, sedmo poimenovanje rožic pa z ostalimi korensko ni povezano. Suzana Todorovic v istrskoslovenskem gradivu ob leksemu nožic navaja še leksema pošada (Todorovic, Filipi 2017: 55–56) in kortel (Todorovic 2020: 639), ki ju v 
gradivu za SLA ni. Z vidika zemljepisne razširjenosti so navedena poimenovanja zapisana 
v vecjih oz. manjših sklenjenih obmocjih. Najširši areal zajema leksem nož, ki je hkrati tudi knjižno poimenovanje za obravnavani denotat, drugi najvecji areal tvori tvorjenka nožic, tvorjenki nožek in nožec sta zapisani v obrobnejših narecjih, nožicek le v štirih krajevnih govorih kot dvojnicno poimenovanje, tvorjenka nožicka pa je enkratnica. 
9 Kjer ni navedeno drugace, so podani primeri iz knjižnih jezikov. 10 Rekonstrukcija po ESSJA 16: 258. 

J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
Karta 2: Leksicno-besedotvorna karta za 'nož' 
Obravnavane lekseme je tako mogoce na podlagi njihove razširjenosti v narecjih (in v knjižnem jeziku) obravnavati kot vseslovenske oz. ožjenarecne. Vseslovenski leksem nož, ki je kot nevtralno poimenovanje prisoten tudi v knjižnem jeziku, je v narecjih zapisan v vecjem arealu, ki se 
od zahoda razprostira od terskih, nadiških, briških in severnejših kraških 
govorov primorske narecne skupine ter tolminskega in cerkljanskega narecja rovtarske narecne skupine, nato pa v celoti zajame gorenjsko, koroško (z izjemo ziljskega narecja), štajersko (z izjemo posameznih posavskih krajevnih govorov) in panonsko narecno skupino (razen 
severnih prekmurskih govorov). 
Drugi najbolj razširjen je leksem nožic, ki ima v knjižnem jeziku pomen manjšalnosti, v narecjih pa je njegov pomen nezaznamovan, tako ga na podlagi knjižnega in narecnega pomenskega razlikovanja opredeljujemo kot širšenarecni leksem. Zapisan je v vecjem arealu, ki od zahoda zajema južne kraške govore ter celotno notranjsko in istrsko narecje primorske narecne skupine, nato (z izjemo cerkljanskega in tolminskega narecja) zajame rovtarsko in dolenjsko narecno skupino (brez južnobelokranjskega narecja) ter se v manjšem arealu pojavlja v ziljskem narecju koroške narecne skupine. 
Poleg vseslovenskega in širšenarecnega leksema so v gradivu za nož zapisana še ožjenarecna poimenovanja, in sicer nožec, zapisan le v severnih govorih prekmurskega narecja, in nožek, v arealu zapisan v notranjskem narecju, posamicno pa v gorenjskem govoru Srednja vas v Bohinju (SV)11 in v dolenjskem krajevnem govoru Plešivica (Pl). Oba 
11 Oznake na kartah št. 1 žlica, št. 2 nož in št. 3 vilice: Ajdovšcina (Aj), Banfi (Ba), Bila – San Giorgio di Resia (Bi), Borovnica (Bo), Brdice pri Kožbani (BK), Breginj (Br), Brest (Brest), Bukov Vrh (BV), Cerknica (Ce), Cabar (Ca), Crešnjevci (Cr), Dobraceva (Db), Dolnja Košana (DK), Dubravica (Du), Gorenja vas (GV), Gornji Senik – Felsoszöl­nök (GS), Hrpelje (Hr), Hum na Sutli (HS), Jance (Ja), Kasaze (Ka), Kobarid (Ko), Kolon­kovec (Kol), Kostanjevica na Krki (KK), Kozje (Koz), Kranjska Gora (KG), Leskovec pri 
Krškem (LK), Lucine (Lu), Mackovec pri Dvoru (MD), Mala Ligojna (ML), Marija na Zilji 
– Maria Gail, (MZ), Markovci (Ma), Mavhinje – Malchina (Mav), Miren (Mir), Mirna (Mi), 
Mokronog (Mo), Njiva – Gniva (Nj), Novo mesto (NM), Opcine – Opicina (Op), Osojani 
– Oseacco (Os), Plešivica (Pl), Podgorje (Pod), Podgrad (Po), Podnanos (Pn), Pregarje 
(Pr), Prešnica (Pre), Rakek (Rak), Ratece (Ra), Radvanje – Rothwein (Rad), Ravnice (Rav), Ravna Gora (RG), Rence (Re), Ribnica (Ri), Robidišce (Ro), Rocinj (Ro), Ribnica na Pohorju (RP), Selca (Se), Socerga (Soc), Solbica – Stolvizza (So), Stari trg pri Ložu (ST), Slovenska ves (SlV), Srednja vas v Bohinju (SV), ŠG (Šempeter pri Gorici), Šmartno pri Litiji (ŠL), Št (Štanjel), Tinje – Tainach (Ti), Trnovo (Ilirska Bistrica) (Tr), Turje (Tu), Že (Žetinci – Silcheldorf ), Žigon (Ži), Žihpolje – Maria Rain (Žp), Žrelec – Ebenthal (Žr). 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
leksema sta v knjižnem jeziku obravnavana kot manjšalnici, v narecjih 
pa nedvomno kot nevtralni poimenovanji. 
Leksema nožicek in nožicka v gradivu vedno nastopata kot dvojnici ob leksemu nož oz. nožic, iz cesar je mogoce sklepati, da je njun besedotvorni pomen tudi v narecjih manjšalnost. 
Kot navajata Todorovic in Filipi, je leksem pošada v sklenjenem arealu zapisan v treh krajevnih govorih istrskega narecja.12 
Najmanjši areal tvori poimenovanje rožic, ki je kot edino zapisano v dveh rezijanskih tockah. 
Narecna poimenovanja za pomen ‘priprava za rezanje iz rezila in rocaja’ so vsa nastala v kontinuiranem jezikovnem razvoju, in sicer so tako tvorjenke s korenom nož- (*nož-. ‘kar bode, prebode; nož’: nožic < *nož-i.-.; nožicek < *nož-i.-.k-.; nožicka < *nož-i.-.k-a; nožek < *nož-.k-.; nožec < *nož-.c-.), kakor tudi leksem rožic (*rož-i.-. . *rog-. ‘rog’) tvorjene iz praslovanskih besedotvornih predhodnikov. 
V gradivu za SLA v slovenskih narecjih tako ni zapisanih prevzetih poimenovanj, pac pa romanski prevzeti poimenovanji kortel (< trž. it. cortel ‘nož’ (Doria 1987: 176)) in pošada (< istr. ben. posŕda ‘jedilni pribor’ (Manzini – Rocchi 1995: 196)) za ta pomen navajata Todorovic in Filipi (2017, 2020). Pri poimenovanju pošada opazujemo zožitev njegovega izvornega pomena v smeri ‘jedilni pribor’ . ‘del jedilnega pribora, tj. nož’.13 
Z besedotvornega vidika bi bilo mogoce na prvi pogled ugotavljati, da 
so vse tvorjenke – nožic, nožicek, nožicka, nožek in nožec – še vedno besedotvorni in pomenski deminutivi, kot so to bile izvorno, a ni tako. Podatki o pomenih leksema nožic, npr. za krajevne govore Bistrica na 
Zilji/Feistritz an der Gail, Blace/Vorderberg, Brdo pri Šmohorju/Egg bei Hermagor, Ricmanje/San Guiseppe della Chiusa, ki so ‘kuhinjski nož’ in ‘navadni nož’, jasno pricajo o tem, da to niso vec pomenski, temvec le 
besedotvorni deminutivi. Ugotovitev potrjujejo tudi podatki iz: 
12 Leksem pošada se v treh krajevnih govorih pojavlja kot dvojnica k leksemu nožic 
(Nova vas nad Dragonjo, Boršt in Škofije) (Todorovic, Filipi 2017: 55). 13 O ožanju pomena prica tudi pošada v pomenu ‘kuhinjski nož’ na cakavskem otoku Vrgada v Severni Dalmaciji (Furlan v Bezlaj 1995: 93). 
a) 
nekaterih narecnih slovarjev, npr. Kostelski slovar (Gregoric 2015, dostop na fran.si), kjer je nožic ‘priprava za rezanje iz rezila in rocaja’, prava deminutiva pa sta nožicek in nožickec; Rjecnik brodmoravickog govora (Crnkovic, v rokopisu), kjer je nožic ‘nož’, nožicek pa ‘mali nož’; slovar haloškega narecja (Belanski narecni govor), kjer je nuž ‘nož’, nužek pa ‘dvorocajninož za obdelavo lesa, kolarski obrezilnik’ (Prašnicki 2016: 180);

b) 
nekaterih obravnav narecnih govorov v diplomskih nalogah, kjer je leksem nožic zabeležen kot nevtralno poimenovanje (npr. v notranjskem govoru Planina pri Ajdovšcini (Bajec 2012), v kraških govorih Ozeljan (Bucinel 2001) in Dornberk (Kavcic 2019) ter v istrskem narecju in v vzhodnodolenjskem podnarecju dolenjskega narecja (Špiler 2016). 


V zbirki SLA se le v eni tocki, tj. v T126 Socerga, leksema nož in nožic pojavita hkrati kot sinonima. Sinonimnost in nevtralnost obeh leksemov 
potrjuje tudi gradivo za istrsko tocko Padna v SDLA-SI I za vprašanje V367 ‘kuhinjski nož’ 'nužic/'nuoš (Cossutta 2005: 432) ter gradivo iz slovarja crnovrškega narecja (Tominec 1964: 141), tj. nož in nožic. 
Tvorjenke nožic, nožek in nožec so tako z besedotvornega vidika t. 
i. tavtološke izpeljanke, medtem ko sta tvorjenki nožicek in nožicka pomenski manjšalnici. 

4.2.2 Slovansko gradivo 
Leksemsko in na sploh korensko neraznovrstnost gradiva za nož lahko 
opazujemo v celotnem slovanskem gradivu, saj se v vseh knjižnih jezikih uporablja enak leksem nož v glasoslovnih razlicicah: gluž. nóž, dluž. nož, polab. nüž, polj. nóz, ceš. nuž, slš. nóž, bolg. ..., maked. ..., rus. ..., ukr. .i., brus. ..., hrv. nož, srb. nož. (Snoj v Bezlaj 1982: 229) 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 


4.3 Vilice 
4.3.1 Analiza 
Za pomen ‘priprava iz rogljev in rocaja za nabadanje kosov hrane’ je v slovenskih narecjih najpogosteje izprican slovanski leksem vilice oz. edninska razlicica vilica,14 in sicer se to poimenovanje razprostira cez skoraj celoten slovenski jezikovni prostor. Znotraj iste besedne družine 
po enkrat naletimo še na leksem vilicke in besedni zvezi ta manjše vile in majhne vile v rožanskem narecju. 
Po pogostnosti sledi prevzeti leksem piron, romanizem, ki ga najdemo na skrajnem zahodu v primorski narecni skupini,15 ter leksem razsoška oz. mn. razsoške na skrajnem severovzhodu v prekmurskem narecju. 
Med germanizmi tvori leksem gopljice majhen areal na severovzhodu v 
panonski narecni skupini, na stiku slovenskogoriškega in prekmurskega narecja, leksem gabelj pa se pojavi zgolj enkrat v severnopohorsko­remšniškem narecju. 
Poimenovanji vilice (vilic- < *vidl-ic-e/-a . *vidl-e ‘vile’ po SLA 2.2: 234) in razsošk- (< *orz-soš-.k-a/-e . *orz-sox-a ‘razsoha’ . *orz- ‘raz’ + *sox-a ‘veja’) sta podedovana slovanska leksema. Oba sta nastala po enaki pomenski motivaciji, in sicer je za motivacijo služil pomen ‘kar je razvejano oz. ima vec rogljev’, to je vile oz. razsohe, danes vzh. štaj. ‘senene vile’ (Furlan v Be III: 160). 
Romansko poimenovanje piron je prevzeto iz furl. piron oz. ben it. piron, to pa izvira iz grške besede pe.... ‘sponka’ < ‘sredstvo, s katerim se prebada’ (Furlan v Bezlaj 1995: 40). Leksem gabelj in koren leksema gopljice sta prevzeta iz bavarske razlicice nemškega jezika (prim. nem. Gabel ‘vilice’). 
Najpogosteje izpricani, tudi knjižni leksem vilice . vile je besedotvorni deminutiv, ne pa (vec) tudi pomenski. Prav tako je besedotvorni 
14V slovenskih narecjih se kot odgovor pojavljata tako množinska kot edninska oblika, zato smo na leksicno-besedotvorni karti za ‘vilice’ obe prikazali z abstrahirano obliko vilic-. Edninska oblika je na primer zapisana v krajih Djekše – Diex, Kneža – Grafen­bach, Rinkole – Rinkolach, Vidra vas – Wiederndorf, Kojsko, Rocin, Avce, Kal nad Kanalom, Podlešce (Banjšice), Branik, Zgornje Gorje, Zgornje Jezersko, Stari trg ob Kolpi, Velika Dolina, Pivola, Gibina, Žetale, Gomilica, Nedelica, Markovci, Gornji Senik 
– Felsoszölnök, Banfi, Hum na Sutli, Dubravica, Ceber – Cabar, Ravna Gora. 15Enako potrjuje Todorovic (2017: 59-60) za istrske in cakavske tocke. 

Karta 3: Leksicno-besedotvorna karta za ‘vilice’ 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
deminutiv razsošk- . razsoha. Netvorjeni leksem vile se pojavlja zgolj v dveh izpricanih besednih zvezah (majhne/manjše vile).16 Deminutiv gopljice (mn.), katerega besedotvorni predhodnik je germanizem goplj-, je tvorjen s slovensko pripono -ica. 
4.3.2 Slovansko gradivo Ostali knjižni slovanski jeziki pricajo o enaki besedotvorni motivaciji,
to je besedotvornem deminutivu predhodnika *vidl-. Primerjaj: polj. widelec (namesto *widlec), brus. ........ (. *vidl- + *-.c-); ceš. vidlice, slš. vidlica, gluž. widlicy, dluž. widlice, kaš. .idlëca, mak./blg. ......, hrv. vilica (. *vidl- + *-ic-); srb. viljuška (. *vidl- + *-ux- + *-.ka); rus. ....., ukr. ....... (. *vidl- + *-.k-) (Snoj v Bezlaj 2005: 317). 
5 Poimenovanja za jedilni pribor v slovenskih narecjih 
Ker zbirka gradiva za SLA ne vsebuje odgovorov na vprašanje, Kako se imenujejo ‘predmeti, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijac’?, smo gradivo za to pridobili iz dostopnih narecnih slovarjev, izbranih diplomskih nalog ter s pomocjo kratke ankete, v kateri je sodelovalo 35 informatorjev. Dobljeni odgovori so poknjiženi in se jih 
lahko uvrsti v šest skupin: 
1. beštek < nem. Besteck ‘(jedilni) pribor’, 
– 
beštek (gorenjska narecna skupina - Bled, Tržic, Podlonk, Koprivnik v Bohinju, Kamnik, Železniki, Plavški Rovt, Jesenice, Kamnik, Ljubljana; štajerska narecna skupina - Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, spodnja Savinjska dolina, Malecnik, Maribor; dolenjska narecna skupina - Novo mesto, Brod Moravice; rovtarska narecna skupina - Logatec; koroška narecna skupina - Ravne, Libelice; primorska narecna skupina - Vipava), 

– 
beštekt (koroška narecna skupina - Mežica), 


16 Z vidika skladenjskega besedotvorja sta besedni zvezi ta manjše vile (Žihpolje – Maria Rain) in majhne vile (Žrelec – Ebenthal) bolj primitivni v primerjavi z deminu­tivom s pripono -ica. V slovenskih narecjih je ta pojav evidentiran tudi za pomensko polje »kulturne rastline«. »Glede prisotnosti oziroma pogostnosti posameznih strukturnih tipov je ugotovlje-no, da so v obrobnejših narecjih veliko pogostejša besednozvezna poimenovanja, medtem ko je v osrednjih narecjih za lekseme iz obravnavanih pomenskih sklopov ugotovljena vecja besedotvorna diferenciacija.« (Kumin Horvat 2018: 223) 
2. šker < stvnem. giskirri ‘posoda, naprava’, srvnem. geschirre ‘posoda, naprava’ (Furlan v Bezlaj 2005: 54), 
– šker (panonska narecna skupina - Dolnja Bistrica, Krog, Satahovci, Boreci, Vanca vas, Turnišce), 
3. escajg < nem. Esszeug ‘jedilni pribor’, 
– escajg (panonska narecna skupina - Dokležovje, Bakovci, Veceslavci), 
4. pribor < ceš. príbor ‘jedilni pribor, posodje’ . ceš. prebrat, prebírat ‘prebrati, prebirati, izbirati’, 
– pribor (gorenjska narecna skupina - Kranj; primorska narecna skupina - Sežana, Vipava; štajerska narecna skupina - Slovenske 
Konjice), 
5. cevh < srvnem. ziuc, ziug ‘rocno orodje’, nem. Zeug ‘reci, stvari’ (Bezlaj 1977: 63), 
– cevh (koroška narecna skupina - Ravne, Libelice), 
6. noži in vilice ‘jedilni pribor’ (gorenjska narecna skupina - Kranj). Narecno gradivo kaže, da se v slovenskih narecjih za iskani denotat 
uporabljajo predvsem prevzeti leksemi, izmed katerih po pogostnosti prevladuje leksem beštek, ki ga v dveh foneticnih razlicicah poznajo v vseh narecnih skupinah. Ostali zapisani leksemi so si po pogostnosti 
precej blizu, le da ima vsak svoj zamejeni areal – leksema escajg in šker se govorita v narecjih panonske narecne skupine, cevh v koroški narecni skupini, pribor se razpršeno pojavlja po širšem slovenskem prostoru, le za en krajevni govor pa je navedena besedna zveza noži in vilice, pri kateri opazujemo razširitev njenega izvornega pomena iz posameznih delov jedilnega pribora na celoto. 
6 Sklep 
V tem prispevku so obravnavani narecni leksemi, ki poimenujejo tri predmetnosti s podobnimi, a vendar razlicnimi kulturološkimi oz. 
etnografskimi ozadji, tako smo si pri pregledu izvora leksema zastavili vprašanje njegove povezanosti z izvorom denotata samega. Stanje 
v slovenskih narecjih smo osvetlili in osmislili še s širše slovanskim 
gradivom. 
Na osnovi narecnega gradiva zakljucimo, da so leksemi nožic, vilice in razsoška oz. množinsko razsoške doživele besedotvorno spremembo, sajohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (vec) nosilke besedotvornega 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pricata
o pomenski oz. semanticni spremembi, pri obeh je prišlo do ožanjapomena, in sicer v smeri nadpomenka . podpomenka. 
Na podlagi spoznanj iz etnološke literature se nam izriše naslednja 
kronologija nastanka in rabe delov jedilnega pribora: 
1. 
nož in žlica sta najstarejša pripomocka za hranjenje; nož je na zacetku njegove pojavitve uporabljala glava družine kot orodje za razrez vecjih kosov hrane, mesa, kruha (Novak 1964), hrano se je jedlo z rokami in žlico, 

2. 
(žepni nož se je v zgodovini pojavil kasneje, njegova raba je 


bila univerzalna, in sicer predvsem ne v vlogi pripomocka za 
prehranjevanje), 
3. mlajši del jedilnega pribora so vilice, katerih poimenovanje je v slovenskem prostoru dveh tipov: a) poimenovanje z leksemom, prevzetim iz sosednjih sticnih jezikov (v primorski ter posamicno v koroški in panonski narecni skupini), b) poimenovanje po že znani podobni predmetnosti, tj. vile ‘kmecko orodje’, razsoške ‘kmecko orodje’ (v vecini narecij), 
4. jedilni nož za vsakega posameznika pri jedilni mizi posebej se je pojavil najkasneje in tako predstavlja najmlajši element jedilnega pribora. 
Bibliografija 
Bajec, Nika. 2012. Kuhinjsko izrazje na Planini pri Ajdovšcini. Diplomsko delo. Ljubljana: FF UL. 
Bezlaj, France. 1977. Etimološki slovar slovenskega jezika I: A–J. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bezlaj, France. 1982. Etimološki slovar slovenskega jezika II: K–O. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bezlaj, France. 1995. Etimološki slovar slovenskega jezika III: P–S. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bezlaj, France. 2005. Etimološki slovar slovenskega jezika IV: Š–Ž. Ljubljana: Založba ZRC. 
Bucinel, Matejka. 2001. Slovar kuharske terminologije v Ozeljanu. Diplomsko delo. Ljubljana: FF UL. 
Crnkovic, Valter. Rjecnik brodmoravickog govora. V pripravi. 
Furlan, Metka. 2013. Novi etimološki slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek. 
Ljubljana: Založba ZRC.Gregoric, Jože. 2015. Kostelski slovar. Na spletu: https://fran.si/197/joze-gregoric­
kostelski-slovar (11. 11. 2020). 
Kowalska, Anna. 2011. Gwary dzis: apelatywne nazwy miejsc w dialektach polskich: derywacja sufiksalna. Poznan: Wydawnictwo Poznanskiego Towarzystwa Przyjaciól Nauk. 
Horvat, Mojca. 2013. Narecne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »clovek« (po gradivu za SLA 1). Jezikoslovni zapiski 19/2: 33–57. DOI: https:// doi.org/10.3986/jz.v19i2.2296
Kavcic, Jana. 2019. Slovar govora kraja Dornberk. Magistrsko delo. Koper: FHŠ UP. 
Kumin Horvat, Mojca. 2018. Besedotvorni atlas slovenskih narecij. Ljubljana: Založba ZRC. 
Malnar, Slavko. 2008. Rjecnik govora cabarskog kraja. Cabar: Matica hrvatska, Ogranak Cabar. 
Manzini, Giulio, Rocchi, Luciano. 1995. Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria. Trieste: Universitŕ Popolare: Instituto Regionale per la Cultura Istriana, Rovigno: Centro di Ricerche Storiche.
Novak, Vilko. 1960. Slovenska ljudska kultura: oris. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 6: ........ ......... . ............. ...., ......: ............. ....... ......... ........ ............... ................ ...... – .......... ........ .... ........ ........ ..... ... .. .. ........... ........ .............. 2007. 140–143. [Domašnee hozjajstvo i prigotovlenie pišci, Moskva: Meždunarodnyj komitet slavistov komissija Obšceslavjanskogo lingvisticeskogo atlasa – Rossijskaja akademija nauk Institut russkogo jazyka im. 
V. V. Vinogradova Institut slavjanovedenija 2007. 140–143.]Prašnicki, Martin idr. 2016. Belanski narecni govor. Cirkulane: Društvo za oživitev gradu 
Borl. 
Baš, Angelos, Ramšak, Mojca. 2004. Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cossutta, Rada, Crevatino, Franco. 2005. Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre. Koper: Založba Annales.
Slovenski lingvisticni atlas (gradivska zbirka). 
Snoj, Marko, 2016. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC. 14–15.
Šekli, Matej. 2011. Neprevzeto besedje za sorodstvo v slovenšcini z vidika zgodovinskegabesedjeslovja. V: V. Smole (ur). Družina v slovenskem jeziku, literature in kulturi: zbornik predavanj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 21–28.
Škofic Jožica, Gostencnik, Januška, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen,Kostelec, Petra, Nartnik, Vlado, Petek, Urška, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar,Danila. 2011. Slovenski lingvisticni atlas 1: clovek (telo, bolezni, družina) 1: atlas. Ljub­ljana: Založba ZRC. Na spletu: https://fran.si/204/sla-slovenski-lingvisticni-atlas.
Škofic Jožica, Gostencnik, Januška, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen, Kostelec, Petra, Nartnik, Vlado, Petek, Urška, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan 
Kumar, Danila. 2011: Slovenski lingvisticni atlas 1: clovek (telo, bolezni, družina) 2: 
komentarji. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu: https://fran.si/204/sla-slovenski­
lingvisticni-atlas.
Škofic, Jožica, Gostencnik, Januška, Hazler, Vito, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Ježovnik, Janoš, Kenda-Jež, Karmen, Nartnik, Vlado, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar Danila. 2016. Slovenski lingvisticni atlas 2: kmetija, 1: atlas. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu: https://fran.si/204/sla-slovenski-lingvisticni-atlas. 
J. Gostencnik, M. Kumin Horvat, Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
Škofic, Jožica, Gostencnik, Januška, Hazler, Vito, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Ježovnik, Janoš, Kenda-Jež, Karmen, Nartnik, Vlado, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar Danila. 2016. Slovenski lingvisticni atlas 2: kmetija, 2: komentarji. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu: https://fran.si/204/sla-slovenski-lingvisticni-atlas.
Špiler, Maša. 2016. Besedni atlas za posodo 1 (BAP1). Diplomsko delo. Ljubljana: FF UL.Tadmor, Uri, Haspelmath, Martin, Taylor, Bradley. 2009. Loanwords in the world’s languages: A comparative handbook. Berlin, New York: De Gruyter Mouton.
Tadmor, Uri, Haspelmath, Martin, Taylor, Bradley. 2010. Borrowability and the notion of basic vocabulary. Diachronica 27/2: 226–246. Todorovic, Suzana, Filipi, Goran. 2017. Etimologije izbranih aloglotizmov s podrocja kuhinje v slovenskih istrskih govorih. Croatica et Slavica Iadertina 13/1: 49–63. 
Todorovic, Suzana. 2020. Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 2: števniki in opisni pridevniki, cas in koledar, življenje, poroka in družina, hiša in posestvo. Koper: Libris.
Tominec, Ivan. 1964. Crnovrški dialekt: kratka monografija in slovar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 
Prispelo februarja 2021, sprejeto aprila 2021. Received February 2021, accepted April 2021. 
Zahvale 
Prispevek je nastal na podlagi raziskovalnih rezultatov v okviru projekta i-SLA 
– Interaktivni atlas slovenskih narecij (L6-2628,1. 9. 2020–31. 8. 2023), ki ga sofinancira ARRS pri programu P6-0038 (1. 1. 2004–31. 12. 2021). 
Povzetek 
Slovenska narecna poimenovanja za žlico, nož in vilice 
V prispevku so osvetljena narecna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narecni leksemi poimenujejo tri predmetnosti s podobnimi, a vendar razlicnimi kulturološkimi oz. 
etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove 
povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narecjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvisticna, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže 
se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem obmocju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice 
so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim 
prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi razlicnih namembnosti v preteklosti. 
Leksemi nožic, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (vec) 
nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada
pricata o pomenski oz. semanticni spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka . podpomenka. 
Slovenian dialectal terms for spoon, knife and fork 
The article highlights the dialectal names for cutlery used in eating or preparing food - spoon (sln. žlica), knife (sln. nož) and fork (sln. vilica). Since the dialectal lexemes under 
consideration name three objects with similar but different cultural or ethnographic 
backgrounds, when investigating the origin of the lexeme we asked ourselves 
about the connection with the origin of the denotation itself. We also examined the 
situation in Slovenian dialects with all-Slavic literary-linguistic material. The focus is on linguistic analysis, namely geolinguistic, word-formation- etymological and semantic-motivational. The ethnological framework serves namely to present the reasons for the (non-)adoption of lexemes. It turns out that the denotations for the spoon and the knife are not diverse from the perspective of loanwords, since the denotations have been in use in Slovenian for a relatively long time. The fork was introduced into common use relatively late as part of cutlery, so the most common name for it is a word-forming diminutive, and a high degree of lexeme acceptance is observed in contact with non-Slavic space. The naming for the knife demonstrates word-forming diversity due to different uses in the past. The lexemes nožic (eng. knife), vilica (eng. fork) and razsoška (eng. fork) or plural razsoške (eng. forks) have undergone a word-forming change, 
since they have received structural suffixes and these are not (any longer) carriers of 
word-forming meaning, i.e. they are tautological derivatives. The lexemes nož (eng. knife) and pošada (eng. knife) testify to the semantic change, respectively; both have 
experienced a narrowing of meaning, namely in the direction of hypernym . hyponym. 





Mojca Žagar Karer, Nina Ledinek
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Slovenija DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.03 


Med terminologijo in splošno leksiko: determinologizacija in z njo povezane slovaropisne ter uporabniške dileme 
V prispevku obravnavamo razlike med terminografijo in leksikografijo ter pojasnjujemo,v cem se terminološki in splošni razlagalni slovarji razlikujejo. Ukvarjamo se s slovarskoobravnavo leksemov, ki imajo v maticnih strokah status terminov, hkrati pa so se že
uveljavili v besedilih, namenjenih splošnim uporabnikom, in se determinologizirali, pri
cemer predstavljamo nekatere težave, s katerimi se zaradi determinologizacije srecujemo
pri opisu leksike v splošnih razlagalnih in v terminoloških slovarjih. Opozarjamo tudi na
zadrege uporabnikov pri uporabi obeh omenjenih tipov prirocnikov. 
Kljucne besede: terminologija, splošna leksika, terminološki slovar, splošni razlagalni slovar, determinologizacija, uporabniki slovarjev 
The paper discusses the differences between terminography and lexicography and explains how terminology and general explanatory dictionaries differ. It deals with the treatment of lexemes that have the status of terms in their field, but have also become 
established and determinologized in texts intended for a wide range of readers. The article presents some problems in describing lexemes in general explanatory and in terminological dictionaries due to determinologization. It also draws attention to user dilemmas in the use of both types of dictionaries. 
Keywords: terminology, general lexis, terminological dictionary, general explanatory dictionary, determinologization, dictionary users 
1 Uvod 
Pandemija covida-191 je posegla v nacin življenja milijard ljudi po vsem svetu, zato je, pricakovano, pustila sledi tudi v jeziku. Na izboru 
za slovensko besedo leta 2020 je zmagala beseda karantena, med predlogi so bile tudi besede koronavirus, incidenca in ventilator, ki se 
1 Covid-19 je nova beseda – z njo so v zacetku leta 2020 poimenovali bolezen, ki jo povzroca novi koronavirus, ki je dobil uradno ime SARS-CoV-2. 
pred pandemijo v splošnem jeziku niso pogosto uporabljale. Ce jim dodamo še nekaj izrazov, s katerimi se pogosteje srecujemo v casu 
pandemije covida-19, npr. imunost, superprenašalec, asimptomatski bolnik, konicasti protein, samoizolacija, sledenje stikom, omejevanje socialnih stikov, inkubacijska doba, PCR-test, tiha hipoksemija, reprodukcijsko število, cepivo, lahko ugotovimo, da je v splošnem 
jeziku mocno narasla uporaba terminov s podrocja medicine (zlasti 
epidemiologije, imunologije in javnega zdravja), pa tudi nekaterih drugih strok, recimo ekonomije (helikopterski denar), delovnega prava (delo na domu) itd. Pravzaprav v tem primeru ne gre vec (samo) za termine, ampak za termine, ki so z razmeroma pogostim pojavljanjem 
v nestrokovnih besedilih, zlasti v besedilih množicnih medijev, postali del splošne leksike slovenšcine. Pojav, ki ga v primeru pandemije covida-19 lahko opazujemo tako rekoc iz prve vrste, v jezikoslovju sicer 
ni nov in se imenuje determinologizacija. 
V prispevku se bomo torej ukvarjali z leksemi, ki imajo v svojih maticnih
strokah status terminov, hkrati pa se uporabljajo tudi v besedilih,namenjenih najširšemu naslovniku. Obravnava determinologiziranihleksemov je zaradi njihove hibridne narave še posebej velik izziv zasplošne razlagalne slovarje, zaradi njihove determinologizacije pa jih jetreba posebej pozorno obravnavati tudi v terminoloških slovarjih. 
Najprej bomo opredelili specifike terminografskega in leksikografskega dela in pojasnili, v cem se terminološki in splošni razlagalni slovarji razlikujejo. Nato se bomo natancneje ukvarjali s procesom determinologizacije in težavami, ki jih ta povzroca pri opisu leksemov v enojezicnih splošnih razlagalnih slovarjih, kot je eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, ter v terminoloških slovarjih. Pri tem bomo izhajali iz gradiva, ki ga obravnavamo pri leksikografskem in terminografskem delu na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša 
ZRC SAZU. Posvetili se bomo tudi težavam uporabnikov z interpretacijo 
podatkov v omenjenih jezikovnih virih.  
2 Terminografija in leksikografija 
V sodobni strokovni literaturi (Bowker 2018: 138–152; Fuertes-Olivera in Tarp 2014: 27–30; Žagar 2011: 14, 45, 46; Alberts 2001; Kageura 2015; Antia 2005; Bergenholtz in Kaufmann 1997) se pogosto 
pojavljajo razmišljanja, ali je leksikografijo in terminografijo, pa tudi 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
t. i. specializirano leksikografijo (ang. lexicography for special purposes), 
upoštevajoc njihove metaleksikografske vidike, smiselno dojemati kot samostojne raziskovalne discipline. Ceprav se zavedamo, da v vseh naštetih disciplinah v sodobnem casu obstaja množica razlicnih raziskovalnih smeri in metodoloških pristopov, izhajajoc iz izkušenj pri oblikovanju enojezicnih splošnih razlagalnih in terminoloških slovarjev 
na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zagovarjamo 
stališce, da je terminologijo in leksikologijo ter terminografijo in 
leksikografijo kot njuna aplikativna segmenta smiselno obravnavati kot 
avtonomni podrocji.2 Takšno stališce seveda ne predpostavlja, da med obema disciplinama ni mogoce vzpostaviti mnogih vzporednic. 
Glavni dejavniki, ki vplivajo na razlicnost konceptualnih predpostavk terminoloških in splošnih razlagalnih slovarjev, so shematicno 
predstavljeni v spodnji tabeli, podrobneje pa jih pojasnjujemo spodaj. 
terminografija  leksikografija  
objekt preucevanja  termini in pojmi konkretne stroke  leksemi  
preucevani diasistem  strokovni jezik konkretnega strokovnega podrocja  splošni jezik  
vidik obravnave  preskriptivni  deskriptivni  
pristop k obravnavi  onomaziološki (pojem . termin)  semaziološki (leksem . pomen)  
primarni uporabniki  strokovnjaki za konkretno strokovno podrocje  splošni uporabniki  
slovarske informacije  termini, definicije, tujejezicni ustrezniki, prednostni termini, razmerja med pojmi v pojmovnem sistemu konkretne stroke  celovit nabor podatkov o izraznih in pomenskih lastnostih leksema, njegovi tipicni rabi, z leksemom povezanih normativnih usmeritvah, slovnicnih posebnostih, etimologiji ipd.  
makrostrukturna ureditev3  abecedna, tematska  abecedna  

Tabela 1: Temeljne razlike med terminografijo in leksikografijo 
2 Podobno stališce zagovarjajo tudi številni drugi raziskovalci terminologije, zlasti tisti, ki izhajajo iz spoznanj dunajske šole terminologije (Felber 1984: 32, 33; Kageura 2015; Riggs 1989: 89–91; Žagar 2011: 45–51). 3 Makrostrukturna ureditev pri elektronskih slovarjih, ki so danes obicajni, ni vec tako pomembna, kljucno je, da uporabnik prek uporabniškega vmesnika hitro in uspešno 
dostopa do vsebine slovarja/iskanih informacij. 
Eden kljucnih dejavnikov, ki vpliva na konceptualne predpostavke konkretnega slovarskega prirocnika, je predpostavljeni slovarski 
uporabnik. Za terminološke slovarje velja, da so primarno namenjeni 
strokovnjakom za konkretna strokovna podrocja (Žagar Karer in Fajfar 2015: 27, 28). To pomeni, da se za uporabo terminoloških slovarjev predvideva doloceno strokovno predznanje. Cilj terminološke vede in terminografije je namrec nedvoumno definirati vse pojme v 
pojmovnem sistemu obravnavane stroke in predstaviti razmerja med njimi, hkrati pa vsakemu pojmu kot miselni prvini pripisati še termin, ki predstavlja izrazno prvino. Terminološka veda torej k raziskovanju terminologije pristopa z onomaziološkega vidika.4 Ob tem je nujno poudariti, da termina ni smiselno obravnavati kot samostojne enote, ampak kot enoto sistema medsebojno povezanih entitet, njegova 
definicija namrec v veliki meri izhaja iz definiranja njegovega mesta v pojmovnem sistemu (Kageura 2015: 47). 
Ker so osnovne enote, s katerimi strokovnjaki opisujejo zakonitosti svoje vede, medsebojno povezane in, zaradi potreb po nedvoumni 
komunikaciji, vecinoma jasno definirane in relativno stabilne miselne prvine, ki so praviloma univerzalne in neodvisne od okolišcin rabe, za terminološke slovarje velja, da imajo v primerjavi z enojezicnimi 
splošnimi razlagalnimi slovarji razmeroma enostavno mikrostrukturo, 
ki vkljucuje zlasti iztocnico (termin), definicijo pojma, ustreznike 
termina v drugih jezikih, pogosto tudi podatke o prednostnem terminu. 
Vsaj za terminološke slovarje, ki temeljijo na tradiciji dunajske šole 
terminologije,5 torej velja, da v njih ne bomo našli ponazarjalnih zgledov 
in tipicnih kolokatorjev terminov, z vidika slovenske leksikografske tradicije pa se terminološki slovarji od enojezicnih splošnih razlagalnih slovarjev razlikujejo zlasti v tem, da kot iztocnice obicajno vkljucujejo tudi vecbesedne enote (praviloma samostalniške zveze). 
Strokovnjaki so primarni uporabniki terminoloških slovarjev, ker poznajopojmovni sistem stroke, ki ga slovar predstavlja. To ne pomeni, da
polstrokovnjaki (npr. študenti konkretnega podrocja in strokovnjakisorodnih podrocij) ter nestrokovnjaki (npr. prevajalci in lektorji)
slovarja ne morejo uporabljati, ni pa prilagojen za njihove potrebe, ki 
4 Kljub temu pa je tudi v tem primeru pomembno, da imamo na voljo podatke o 
rabi terminologije, zato se izdelava terminološkega slovarja pogosto zacne z izdelavo 
specializiranega korpusa. 
5Takih je v slovenskem prostoru vecina. 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
so drugacne od potreb strokovnjakov. Ker je cilj strokovnjakov tudi
odkrivanje novih spoznanj, ki jih je treba vedno znova ubesediti, je vloga
terminološke vede tudi, da nove pojme umešca v obstojeci pojmovnisistem stroke in se sprašuje o tem, kako so ti predrugacili pojmovnarazmerja v njem, hkrati pa doloci tudi izrazno podobo novih pojmov – 
termine. Urejanje terminologije (tako pojmovnega kot poimenovalnega
sistema) je torej kljucno za ucinkovito sporazumevanje strokovnjakov,
oblikovanje terminoloških slovarjev pa je eden od pomembnih korakov
k usklajeni terminologiji strokovnega podrocja. Ob tem velja nacelo,da naj bi enemu pojmu, ce je le mogoce, ustrezal en izraz – termin.
Ustaljevanje terminologije zato ne poteka le spontano, z jezikovnorabo, kot v splošnem jeziku, ampak s terminološkim dogovorom, ki je
eden najpomembnejših mehanizmov terminologije (Kageura 2015: 49).Locimo »(a) implicitni terminološki dogovor, ko se med vec razlicnimipoimenovanji v rabi uveljavi eno, ki je najpogostejše in scasoma izrine
druga poimenovanja, in (b) eksplicitni terminološki dogovor, ki jeposledica dogovora dovolj velike skupine relevantnih strokovnjakov, da
je odlocitev mogoce šteti za konsenz stroke« (Žagar Karer 2018: 237). 
V nasprotju z zapisanim se leksikologija in leksikografija primarno ne ukvarjata s specificnim diasistemom jezika, tj. s strokovnim jezikom in termini, ceprav je tudi opisovanje tega segmenta v leksikografiji zaradi 
procesov determinologizacije vedno bolj pomembno (glej razdelek 3), ampak s splošnim jezikom, ki ga uporabljamo vsi in ki se ustaljuje spontano, s konsenzom govorcev jezika, kot se udejanja v jezikovni 
rabi (Leder - Mancini 1984: 83). Vidik obravnave je torej deskriptivni. 
Preudarni normativni postopki so tudi v splošnih razlagalnih slovarjih 
obicajni, vendar pa je vloga normativnosti v splošnih razlagalnih slovarjih drugacna kot v terminoloških slovarjih. 
Temeljna naloga splošne leksikografije je pojasniti, kaj najrazlicnejše besede jezika pomenijo in kako se obicajno uporabljajo. Enojezicni 
splošni razlagalni slovarji jezika so zato namenjeni najširšemu krogu 
uporabnikov – za slovenskeenojezicne splošne razlagalne slovarje npr. 
velja, da je njihov predpostavljeni primarni uporabnik odrasli rojeni 
govorec slovenšcine s povprecno stopnjo izobrazbe (Gliha Komac idr. 2015: 4; SSKJ2 Uvod: 25, 26, 30). Leksikografija k opisovanju jezikovne realnosti pristopa s semaziološkega vidika (Vidovic Muha 2000: 21, 22), pri cemer so danes primarni vir za analizo jezikovne rabe obsežni jezikovni korpusi splošnega jezika. Enojezicni splošni razlagalni slovarji 
imajo tudi bistveno bolj kompleksno mikrostrukturo kot terminološki 
slovarji. Poleg opisa leksikalnega pomena iztocnice namrec vkljucujejo še vrsto podatkov o izrazni podobi iztocnice in njenih slovnicnih lastnostih, o tipicni jezikovni rabi leksikalnih enot (npr. kvalifikatorje in kvalifikatorska pojasnila, ponazarjalne zglede, tipicne skladenjske vzorce in kolokatorje, ki se v njih uresnicujejo), normativne podatke, 
podatke o etimologiji ipd. 
Ob vseh naštetih razlikah pa imajo splošni razlagalni in terminološki slovarji tudi skupne lastnosti. Ena od pomembnejših je, da so v obeh 
opisani izrazi, ki jih uporabljajo (tudi) strokovnjaki za razlicna strokovna podrocja. A cilj terminološkega slovarja je zlasti definiranje pojmov v okviru pojmovnega sistemakonkretne stroke in dolocanje prednostnih terminov. Nasprotno se splošni slovarji osredotocajo na opis rabe izhodišcnih, tj. determinologiziranih terminov, kot so ti rabljeni v besedilih za nestrokovnjake. Ceprav sta si torej definicija termina v terminološkem slovarju in razlaga »istega« leksema v splošnem razlagalnem slovarju lahko podobni, gre za opis razlicne pojavnosti. 
Razlika torej ni le v stopnji strokovne verodostojnosti opisa, saj se splošna leksikografija ukvarja z opisom terminov po tem, ko je nanje 
že vplival proces determinologizacije (Ledinek 2015). 
3 Težave z »mejno« leksiko: determinologizacija 
O determinologizaciji so že pred desetletji pisali zlasti ceški inslovaški jezikoslovci, med prvimi je bil Horecký (1956: 36), ki piše o
pojavu, da specializirani termini preidejo v splošno rabo in se s tem
determinologizirajo (uporabi tudi ta termin). Tudi kasneje so se ceški
in slovaški jezikoslovci veliko ukvarjali z determinologizacijo, glej npr.
Jedlicka idr. (1970), Jedlicka (1978), B. Poštolková (1977: 112–120; 1980:54–57; 1984), Horecký idr. (1989), Masár (1991), V. Holubová (2001:157–160), I. Bozdechová (2009), J. Nová (2018: 387–398). Jedlicka (1978:
176) piše, da je v ceški jezikovni rabi determinologizacija pogost pojav.Termin, ki je sicer natancno opredeljen v okviru pojmovnega sistemaene stroke, to znacilnost izgubi, njegov pomen postane manj natancen,lahko pa se tudi spremeni. Tudi B. Poštolková (1984: 93–106) ugotavlja,
da pri tem procesu termin izgubi povezavo z drugimi termini na svojem
podrocju. Ko se vkljuci v sistem splošne leksike, izgubi svoj natancnodefinirani pomen, pridobi pa prožnost, ki je znacilna za splošno leksiko.
Seveda pa v okviru terminologije še naprej funkcionira kot termin. 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
V angleško govorecem jezikoslovju so se z determinologizacijo zaceli ukvarjati precej kasneje, zelo vpliven je bil recimo clanek kanadskih 
raziskovalk I. Meyer in K. Mackintosh z naslovom When Terms Move into Our Everyday Lives: An Overwiev of Determinologization (2000), glej tudi 
I. Meyer 2000. Zanimivo je, da sta avtorici determinologizacijo opredelili 
(in poimenovali) prakticno enako kot ceški in slovaški jezikoslovci nekaj 
desetletij prej, kar pomeni, da gre za pojav, ki ni vezan na posamezni 
jezik, ampak zaradi razvoja sodobne družbe in globalne povezanosti deluje v razlicnih jezikih. Pojav so raziskovali tudi za slovenšcino (prim. Žele 2004; Žagar 2005; Žagar 2007; Ledinek 2015). 
Med vzroki za determinologizacijo I. Meyer in K. Mackintosh (2000: 
126, 127) navajata predvsem spremembe v moderni družbi, v kateri je gonilo razvoja specializirano znanje, ki je nadomestilo rocno delo in masovno produkcijo. Po Drucknerju (1993) to imenujeta družba znanja (ang. knowledge society). Med podrocji, s katerih se termini še posebej pogosto determinologizirajo, avtorji pogosto navajajo racunalništvo 
in telekomunikacije (namizje, strežnik, omrežje 5G itd.), medicino (bulimija, virus HIV, anksioznost itd.), ekologijo (podnebne spremembe, ogljicni odtis, biotska raznovrstnost itd.), politicne vede (referendum, konstruktivna nezaupnica, opozicija itd.) in ekonomijo (trg, inflacija, zagonsko podjetje itd.). 
Drugi vzrok za determinologizacijo so posebni zunajjezikovni dogodki, 
o katerih se veliko piše v besedilih množicnih medijev. To so lahko naravne katastrofe, velike nesrece ali izbruh nalezljive bolezni, 
kot je npr. pandemija bolezni covid-19, ki smo jo omenili v uvodu 
prispevka. Že pred tem smo lahko opazovali determinologizirane 
lekseme v zvezi s pandemijo aidsa v osemdesetih letih 20. stoletja, ki še traja (determinologizirali so se npr. termini nicti pacient, virus HIV, antiretrovirusno zdravilo).6 Prav tako je verjetno, da se bo v splošnem 
jeziku obdržalo vec determinologiziranih leksemov v zvezi s pandemijo covida-19, saj pandemija traja že daljše casovno obdobje in je tudi medijsko porocanje o tej temi obsežno. Poleg tega danes mnogi 
uporabniki jezika veliko informacij dobijo tudi na svetovnem spletu (torej ne le preko tradicionalnih medijev), kjer pa je v obilju informacij 
pogosto težko izlušciti tiste, ki so relevantne. Tudi zato je pomembno, 
6 Zdi se, da epidemije drugih bolezni v zadnjih dvajsetih letih (npr. epidemija ebole v 
zahodni Afriki 2014 in 2015, epidemija MERS-a na Bližnjem vzhodu 2012, epidemija 
SARS-a v vzhodni Aziji 2003 itd.) v splošnem jeziku niso pustile toliko sledi. 
da se z determinologizacijo še vedno ukvarjamo, poskušamo razumeti 
njene mehanizme in kot jezikoslovci cim bolj ustrezno opisati 
determinologizirane lekseme v slovarjih.  
Vecina raziskovalcev je poudarila, da determinologizacija ni enovit proces, M. Žagar (2005: 40) jo v osnovi deli na jezikovnosistemsko 
in besedilno. Besedilna determinologizacija zajema individualno determinologizacijo, pri kateri gre za kreativno rabo jezika, recimo 
rabo termina v funkciji metafore v literarnem besedilu. V nadaljevanju 
nas bo bolj zanimala jezikovnosistemska determinologizacija, ki se deli na delno in popolno.7 
Za delno determinologizacijo je znacilno, da termin po prehodu v splošno leksiko še vedno oznacuje isti pojem, je pa razumevanje 
pojma pri nestrokovnjakih praviloma poenostavljeno. Termin je na 
svojem strokovnem podrocju namrec povezan z drugimi termini, kar 
se s prehodom v splošno leksiko izgubi. Za primer si oglejmo besedo 
pljucnica, ki je v SSKJ2 razložena kot ‘vnetje pljuc’, Slovenski medicinski slovar pa jo natancneje definira kot ‘vnetje pljuc, praviloma akutno, ki ga najveckrat povzrocajo bakterije ali virusi, vcasih drugi mikroorganizmi ali kemicni dejavniki, kaže se z vrocino, mrzlico, kašljem, izkašljevanjem krvavkastega izpljunka, bolecinami v prsnem košu in dispnejo’. 
Popolna determinologizacija je naslednja stopnja determinologizacije, 
pri kateri determinologizirani leksem dobi nov pomen, ki ne oznacuje vec izvornega pojma. Je precej redkejša od delne. Primer je recimo 
termin atmosfera, ki ga Geološki terminološki slovar definira kot ‘ovoj 
plinov, ki obdaja Zemljo in ga tvorita v glavnem dušik in kisik’, po determinologizaciji pa dobil še en pomen, in sicer ‘duhovno ozracje, vzdušje’, ki ga navaja tudi SSKJ2. 
J. Nová (2018: 391–394) opozarja še na vmesno obliko 
determinologizacije, ki jo opredeli kot zameglitev pomena. Pri tem 
determinologizirani leksem ne oznacuje vec istega pojma, vendar se 
od njega ne odmakne toliko, da bi nastal nov pomen. Kot primer navaja termin depresija, ki v psihiatriji oznacuje resno duševno motnjo z jasno opredeljenimi simptomi, v cešcini pa se v splošnem jeziku pogosto 
uporablja za stanja kakršnekoli potrtosti. 
7Delitev na delno in popolno determinologizacijo predlaga tudi V. Holubová (2001: 157). 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
3.1 Dileme pri opisu determinologiziranih terminov v splošnih razlagalnih slovarjih: primer eSSKJ 
Leksikografi imajo težave z opisom determinologiziranih terminov 
zlasti v primeru jezikovnosistemske determinologizacije, ko se termini determinologizirajo delno, in sicer zaradi rahljanja pomenskih lastnosti 
terminov. Ne glede na to, da so že prešli meje splošnega jezika, ti izrazi namrec še vedno ohranjajo povezavo s pojmovnim sistemom strokovnega podrocja (ceprav so izgubili povezavo z drugimi termini v pojmovnem sistemu stroke). Od enojezicnega splošnega razlagalnega slovarja, zlasti ce gre za temeljni slovar jezika, ki ima tudi normativno vlogo – kot v primeru eSSKJ –, se pricakuje, da bodo opisi izhodišcno 
terminološke leksike v njem strokovno verodostojni. Slovarske razlage 
v njem pricakovano ne bodo tako natancne kot v terminoloških slovarjih, ne smejo pa vkljucevati podatkov, ki so s strokovnega vidika napacni ali drugace neustrezni. Ob tem se leksikografi soocajo s težavo, kako izhodišcni termin, ki ima v pojmovnem sistemu stroke jasno doloceno mesto in katerega definicija je v veliki meri vezana 
na opredelitev razmerij med elementi tega sistema, opisati izolirano in s semaziološkimi metodami, torej glede na podatke o njegovem 
tipicnem besedilnem okolju in komunikacijski realnosti sploh (Ledinek 2015: 442, 444). 
Diskrepanco je morda najlažje predstaviti na primeru poimenovanj inrazlag za rastlinske in živalske vrste, saj se pri njih opis v splošnem jeziku,ki je sicer razmeroma sistematicen, ne pa povsem regularen, postavljanasproti natancnemu, konciznemu sistemu taksonomskih poimenovanj.V splošnem jeziku tako npr. velja, da z izrazom zelena mamba, ki je veSSKJ razložen kot ‘mamba svetlo zelene ali rumenkasto zelene barve’,pri cemer je beseda mamba (v njenem okviru je ta vecbesedna leksikalnaenota razložena) opisana kot ‘velika, hitra strupena kaca, ki se v obrambilahko dvigne, živeca v Afriki’, poimenujemo tri vrste živali, in sicer
Dendroaspis angusticeps, Dendroaspis jamesoni, Dendroaspis viridis.
V strokovnem smislu so med omenjenimi vrstami pomembne razlike,vendar pa jih v okviru razlagalnega sistema, ki v eSSKJ vzpostavljen za opisrastlin in živali, ni mogoce oziroma niti ni zares smiselno predstaviti. Zanestrokovnjaka je zelena mamba preprosto strupena in hitra afriška kacazelenkaste barve. In tak opis, oblikovan na podlagi gradiva splošnega
jezika, je za vecino uporabnikov primeren, seveda pa je nezadosten za
strokovne namene. 
V splošnem razlagalnem slovarju se torej pogosto pojavi dilema, kako natancno besedo razložiti, da bo podatek (še) strokovno verodostojen, 
hkrati pa razumljiv za splošne uporabnike. Beseda piramida je v 
eSSKJ npr. opredeljena kot ‘geometrijsko telo, katerega osnovna 
ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu 
stikajo v eni tocki’, ceprav ta razlaga morda strokovno ni povsem 
ustrezna, saj definicija pojma stranska ploskev, strokovno gledano, ni 
tako samoumevna, kot se zdi. Po mnenju strokovnjaka za podrocje 
matematike bi bili strokovno ustreznejši npr. razlagi ‘polieder, ki 
ga dobimo, ce oglišca mnogokotnika povežemo z izbrano tocko v prostoru’ ali ‘stožec nad mnogokotnikom’, vendar pa tovrstne razlage ne bi bile najustreznejše8 niti s strokovnega vidika (upoštevajo namrec le en vidik obravnave pojava), za splošne uporabnike pa ne bi bile razumljive. 
Ker je leksikalni enoti mogoce pripisati status termina le v navezavi 
na pojmovni sistem konkretne stroke,9 je ena od temeljnih zadreg pri redakciji izterminološke leksike v splošnih razlagalnih slovarjih, da leksikograf pogosto ne ve, da ima opravka z determinologiziranim 
terminom. Na dejstvo, da gre za leksikalno enoto, ki jo je treba opisati na nekoliko drugacen nacin, sicer lahko kaže frekvenca pojavljanja jezikovne enote v besedilih specificnega podrocja in dejstvo, da 
leksikograf pomena besede na podlagi besedil ne more zares 
dolociti, vendar pa je za potrditev izhodišcnega termina (vcasih pa 
tudi za njegovo identifikacijo) in njegov strokovno verodostojen opis 
potrebno specificno strokovno znanje. Da bi bili izhodišcni termini v splošnem razlagalnem slovarju razloženi ustrezno, leksikografi obicajno 
8 Strokovnjak za matematiko je npr. takole opredelil problematiko prve od navedenih 
»strokovno ustreznejših« razlag: »Problem te definicije je, da, strogo gledano, govori zgolj o mreži oglišc ter robov in je primerna za teorijo grafov, manj pa za obravnavo geometrijskih teles (ne pomaga dosti, ce privzamemo, da je piramida konveksna ovojnica opisane mreže, saj v primeru, da zacnemo z nekonveksno osnovno ploskvijo, opis odpove).« 9 Kageura (2015: 46) razmerje med leksemom in terminom slikovito ponazori z razmerjem med psom in ljubljenckom. Kot lahko pri konkretni živali na podlagi njenih telesnih in genetskih znacilnosti neodvisno od zunanjih okolišcin dolocimo, da gre npr. za psa, ne moremo pa brez poznavanja širših okolišcin vedeti, ali je ta pes hišni ljubljencek, tako lahko za konkretno besedo ali besedno zvezo na podlagi njene rabe ugotovimo, da ustreza jezikovnosistemskim kriterijem jezika. Ne da bi imeli specia­lizirano znanje dolocenega strokovnega podrocja, pa ne moremo vedeti, ali gre za termin tega podrocja. 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
sodelujejo z vrsto podrocnih strokovnjakov. Ti pregledajo in po potrebi 
popravijo razlage, ki so jih oblikovali leksikografi, preverijo pa tudi 
ustreznost ponazarjalnega gradiva – pogosto se namrec dogaja, da se strokovno napacni podatki pojavljajo ravno v korpusnih zgledih, s pomocjo katerih leksikografi v splošnih razlagalnih slovarjih oblikujejo razlage in ponazarjajo tipicno skladenjsko in kolokacijsko okolje leksemov. Kot primer navajamo opozorilo podrocnega strokovnjaka, da je razlaga pri simbolu MWh (megavatna ura) v eSSKJ sicer ustrezna, nikakor pa ni ustrezen izbrani zgled, saj bi, ce bi podatki v njem držali, slovenske elektrarne delovale le 4 ure na leto. Zgled je bil nato seveda 
zamenjan. 
Obcasno se zgodi tudi, da leksikografi ne znajo presoditi, na katero strokovno podrocje termin sodi. Še bolj pogosto se s težavami pri opisu soocajo, ko je takih podrocij vec. Kako naj bo v enojezicnem splošnem 
razlagalnem slovarju opisan npr. leksem ogljikov dioksid – s kemijskega vidika, z vidika njegove vloge v bioloških procesih, kot toplogredni plin, 
morda z vseh naštetih vidikov? Odgovor na takšna vprašanja ni lahek, saj je v slovarju treba z enotno metodologijo sistematicno opisati nekaj deset tisoc ali celo sto tisoc iztocnic. 
Dilema, kako besedo opisati, se pojavi tudi, ko je beseda v splošnem 
jeziku rabljena samo v zelo specificnem kontekstu. Takšna je npr. 
beseda spirulina, o kateri govorimo le kot o prehranskem dodatku, 
ceprav beseda izhodišcno poimenuje enocelicno nitasto cianobakterijo. Na determinologizacijo pri tej besedi posredno opozarja že dejstvo, da je danes organizem uvršcen v takson Arthrospira, prvotno je bil 
klasificiran kot rod Spirulina. 
Morda najvecja dilema, s katero se soocajo redaktorji splošnih 
razlagalnih slovarjev pri redakciji izterminološke leksike, pa je, ali in kako navajati sinonime determinologiziranih terminov in s tem opozarjati na termine, ki so v stroki razumljeni kot prednostni. Dilema je aktualna še zlasti pri leksiki, ki je okvalificirana s terminološkimi kvalifikatorji.10 
10 V eSSKJ se leksikografi pri odlocanju, ali naj bo leksikalna enota opremljena s ter­minološkim kvalifikatorjem ali ne, opirajo na dve oceni: 1. kolikšna je stopnja determi­
nologizacije obravnavanega termina in 2. v kolikšni meri je izhodišcni termin ciljnemu 
uporabniku slovarja poznan oziroma ali je leksem splošno rabljen. Ocena je rezultat natancne analize gradivskih virov. Ce leksikograf oceni, da je izhodišcni termin upo­rabnikom dobro poznan, leksemu terminološki kvalifikator ni pripisan. Podobno velja 
za izhodišcne termine, pri katerih je prišlo do popolne determinologizacije (Ledinek 
Urejanje terminologije v smislu opozarjanja na prednostni termin je sicer v domeni terminoloških slovarjev, a ker uporabniki pogosto ne razlikujejo med determinologiziranimi in pravimi termini v jeziku, poleg tega pa ne poznajo konceptualnih razlik med splošnimi razlagalnimi in terminološkimi slovarji (in jih zato pogosto ne uporabljajo v skladu s 
pricakovanji njihovih avtorjev), bi bilo tovrstno usmerjanje s strokovnega vidika sicer zaželeno, po drugi strani pa je lahko v nasprotju s podatki 
o rabi leksemov v splošnem jeziku. Težava je, da redaktorji splošnih slovarjev za tovrstno usmerjanje obicajno nimajo potrebnega znanja in 
podatkov. Kljub zavedanju, da v splošnih razlagalnih slovarjih podatkov 
o prednostnih terminih ne moremo zagotavljati tako sistematicno kot v 
terminoloških slovarjih, se zdi iskanje rešitev za posredovanje tovrstnih eksplicitnih informacij uporabnikom (npr. v obliki terminoloških 
opozoril), zlasti ko prepoznamo vecja razhajanja v rabi izhodišcnih terminov v strokovnem in splošnem jeziku, smiselno. V mislih imamo 
npr. opozorila o tem, da sta leksema manicna depresija in bipolarna motnja v splošnem jeziku sicer sinonimna, vendar leksem manicna depresija uporabljamo vse redkeje, saj se razume kot neprimeren, v medicini in psihologiji pa velja konsenz, da je izraz manicna depresija neustrezen in zastarel in da je prednostni termin bipolarna motnja. 
3.2 Posledice za terminološke slovarje 
Determinologizacija ima lahko posledice tudi za terminološke slovarje, kerse lahko zgodi, da tudi splošna (zrahljana) raba termina povratno vpliva na
terminologijo. O tem pišeta I. Meyer in K. Mackintosh (2000: 131–135), kipojav ponazarjata s primerom termina navidezna resnicnost (ang. virtual reality), ki je v racunalništvu najprej oznaceval ožji pojem, nato pa se je pod
vplivom determinologizirane rabe isti pojem razširil tudi v primarni stroki,
kar morajo seveda ustrezno zabeležiti tudi terminološki slovarji. Prav tako
je znan pojav reterminologizacije, ko se termin najprej determinologiziraiz ene stroke, nato pa terminologizira v drugo (npr. virus (najprej medicina, nato racunalništvo), veliki pok (najprej astronomija, nato ekonomija), klon (najprej biologija, nato racunalništvo)). 
2015: 445–447). Terminološki kvalifikator pa v eSSKJ ni pripisan tudi leksemom, za katere leksikografi ugotovijo, da v stroki nimajo (vec) statusa (prednostnega) termina 
(tako npr. izraza klopni meningitis in klopni encefalitis terminološkega kvalifikatorja nimata, s kvalifikatorjem iz medicine je opremljen le determinologizirani termin klopni meningoencefalitis). 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
Poleg tega del terminologije (v literaturi je kot tako podrocje izpostavljenozlasti racunalništvo) že nastaja z željo, da bi se determinologizirala. Takostrokovnjaki že pri poimenovanju novih pojmov razmišljajo tudi o njihovisprejemljivosti, razumljivosti in celo všecnosti ne le za strokovnjake,
ampak tudi za nestrokovnjake. 
Kadar je meja med terminologijo in splošno leksiko zabrisana, se lahkozgodi, da terminografi popolno determinologiziranega termina neprepoznajo in v terminološki slovar uvrstijo tudi definicije, ki v ta slovarne sodijo, ker opisujejo uporabo leksema v splošnem jeziku in torej splohniso terminološke definicije. Kot primer navajamo termin deklamator v Gledališkem terminološkem slovarju, ki je opredeljen tako: 1. nekdaj‘igralec, ki kot izrazila uporablja zlasti ritmizirani govor, izrazito dikcijo,glasovno barvanje’ 2. slabš. ‘nastopajoci, ki govori vzneseno, a vsebinskoprazno’. 1. definicija se nanaša na (sicer ne vec aktualni) termin, druga pa
terminu celo pripisuje slabšalno konotacijo (ki v terminološki slovar sicerne sodi), vsekakor pa ne gre za gledališki pojem. 
4 Dileme uporabnikov pri interpretaciji podatkov v terminoloških in splošnih razlagalnih slovarjih 
4.1 Terminološki vidik 
Kljub znanim konceptualnim razlikam med splošnimi in terminološkimi slovarji11 se dogaja, da si uporabniki informacije, ki jih preberejo v 
razlicnih tipih slovarjev, razlagajo po svoje. Tako recimo uporabniki 
terminološke svetovalnice, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je namenjena terminološkim (zlasti poimenovalnim) vprašanjem, neredko sprašujejo, zakaj kakega termina 
v SSKJ2 ni, ceprav gre za relativno specializiran termin (glej recimo 
odgovor Razklad).12 
Ustaviti se moramo tudi pri pojavu ožje terminološke norme (Žagar Karer 2015: 221–224). Ker ima terminologija znotraj posameznih strok svoja – tudi normativna – pravila, težave pri interpretaciji vcasih 
11 Koncept posameznega slovarja z informacijami o tem, komu je slovar namenjen 
in kaj lahko uporabnik v njem pricakuje, je praviloma opisan v uvodu slovarja, ki pa ga uporabniki pogosto ne preberejo. Ena od mogocih rešitev je, da v slovarjih, ki so v elektronski obliki, cim vec metainformacij o slovarju uporabniku ponudimo npr. s pomocjo zaslonskih namigov (ang. tooltips). 12 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/razklad#v 
povzrocajo normativne usmeritve iz Slovenskega pravopisa 2001 in SSKJ2, ki ne veljajo nujno tudi za terminologijo. Situacija, ko je neki 
termin v stroki ustaljen (ne glede na to, ali je v terminoloških slovarjih 
že uslovarjen ali ne), hkrati pa ga recimo pravopis odsvetuje, ni redka. 
Uporabnike pogosto skrbi, ali lahko uporabijo termin, ki se v stroki 
sicer uporablja, a ga pravopis in SSKJ2 odsvetujeta (glej npr. odgovore 
Opolnomocenje,13 Monitoring,14 Sprovajalec, sprovajanje).15 
Na poimenovalnem nivoju se lahko v stroki za konkreten pojem s terminološkim dogovorom uveljavi drug izraz, kot je obicajen v 
splošnem jeziku. Za tak primer gre recimo pri terminu oljcno olje, ki je 
bil v agronomiji s terminološkim dogovorom dolocen kot prednostni 
termin glede na olivno olje in se v tej stroki tudi dosledno uporablja. Po drugi strani pa sta oba leksema, torej olivno olje in oljcno olje, obicajna in pogosta v splošnem jeziku (vec o tem v odgovoru Oljka, oljcno olje).16 
4.2 Leksikografski vidik eSSKJ in drugi enojezicni splošni razlagalni slovarji slovenšcine prinašajo 
opis determinologiziranih terminov, kot se ti uporabljajo v besedilih, namenjenih širokemu krogu uporabnikov. Delno determinologizirani 
termini so v njih opisani strokovno korektno, ne pa tako natancno kot 
v definicijah v terminoloških slovarjih.17 A odzivi, ki jih na Inštitutu za 
13 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/opolnomocenje#v 14 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/monitoring#v 15 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/sprovajalec-sprovajanje#v 16 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/oljka-oljcno-olje#v 
17Opozoriti velja, da se je predstava leksikografov o tem, na kakšen nacin naj opisujejo izhodišcne termine v slovenskih enojezicnih splošnih razlagalnih slovarjih, nekoliko spremenila. Pri izdelavi SSKJ so leksikografi k opisu izhodišcnih terminov v vecji meri pristopali z onomaziološkega vidika, dejstvo, da gre v enojezicnih splošnih razlagalnih slovarjih za opis determinologiziranih terminov, pa je bilo manj uzavešceno (morda je bil pristop »bolj terminološki« tudi zaradi zavedanja, da je SSKJ pogosto zapolnjeval vrzel v jezikovnih virih, terminoloških slovarjev je bilo namrec malo). Pri eSSKJ k opisu 
determinologiziranih terminov leksikografi pristopajo s semaziološkega vidika. Razlika v percepciji je vidna tudi v mikrostrukturni organizaciji obeh slovarjev. V SSKJ so iz­hodišcni termini obicajno razloženi v terminološkem gnezdu, opisani pa so praviloma le z razlago in terminološkim kvalifikatorjem. V eSSKJ so determinologizirani termini predstavljeni pri pomenskem opisu enobesedne iztocnice ali v posebnem razdelku 
nefrazeoloških stalnih besednih zvez, kot pri mnogih drugih novejših slovarjih (prim. 
Kržišnik 2008: 53–54), opisani pa so z vseh tistih vidikov, ki so sicer predstavljeni pri opisu splošne leksike (Gliha Komac idr. 2015). 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prejemamo prek elektronske pošte, v jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 
ZRC SAZU in na portalu Fran, kažejo, da se uporabniki tega ne zavedajo dovolj. Mnogokrat namrec opozarjajo, da opis determinologiziranega termina v splošnem slovarju ni dovolj natancen. Primer zadrege se npr. kaže v odzivu uporabnika, da je beseda tekocina v SSKJ2 razložena neustrezno, tj. kot snov z gladino, saj, fizikalno gledano, med tekocine sodijo tudi plini18 (vec v odgovoru Razlaga besede »tekocina« v SSKJ).19 
Hkrati uporabniki vcasih težko sprejmejo dejstvo, da se izhodišcni
termini, ko se determinologizirajo, vedejo podobno kot drugi leksemisplošnega jezika, torej razvijajo nove pomene in so zato lahko sinonimiz drugimi, novimi besedami, prehajajo v druge jezikovne zvrsti (npr. v
pogovorni jezik), lahko se družijo z novimi kolokatorji, se poenobesedijoipd. Na neskladje v razumevanju med uporabniki in leksikografi, kakšenopis determinologiziranih terminov enojezicni splošni razlagalni slovarprinaša, kažejo npr. opozorila uporabnikov, da je strokovno neustrezno,da je v SSKJ2 beseda topitiv 2. pomenu v razložena enako kot beseda taliti, torej sta besedi v enem od pomenov sinonimni. Uporabniki omenjajo
recimo tudi, da je strokovno nekorektno, da eSSKJ za termin dresurno jahanje navaja knjižnopogovorni sinonim dresura, da je neustrezno, daso v slovar vkljuceni zgledi, v katerih je navedeno, da kaca koga pici, ne
pa ugrizne, ipd. 
Zdi se, da uporabniki nimajo dovolj v zavesti dejstva, da razlicni prirocniki,20 kljub temu da lahko govorijo o istih jezikovnih pojavih (npr. o istih leksemih), te opisujejo z razlicnih vidikov, saj so namenjeni razlicnim uporabnikom in oblikovani z razlicnim namenom. Zato je kljucnega pomena, da jih ucimo, katere prirocnike naj uporabijo za razreševanje svoje jezikovne dileme in kako naj podatke v razlicnih virih 
18 Pomenljivo je, da je beseda tekocina v terminološkem gnezdu istega slovarja razložena še posebej, in sicer z razlago 'snov, ki se lahko pretaka'. Oznacena je s ter­minološkim kvalifikatorjem fiz. 
19https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4410/razlaga-besede-teko%C4%8Dina-v-sskj. 
20 Podobno velja tudi za sodobne jezikovne portale, eden od kvalitetnejših je npr. 
estonski jezikovni portal (www.sonaveeb.ee), na katerih so na voljo najrazlicnejši podatki o leksikalnih enotah. Ceprav se njihovi ustvarjalci trudijo, da bi uporabniki na enem mestu dobili cim bolj natancne in nedvoumne informacije o enotah, ki jih 
opisujejo, se morajo uporabniki zavedati, da bodo posredovane informacije komple­
mentarne, ne pa nujno povsem prekrivne, saj so zbrane iz razlicnih virov. Jezikovna pojavnost je namrec kompleksna, zato so razlicni tudi vidiki njene obravnave. 
ustrezno interpretirajo. V casu, ko je vedno vec jezikovnih podatkov na 
voljo na enem mestu, na slovarskih in drugih jezikovnih portalih, je morda še toliko bolj pomembno, da vzgajamo kompetentne uporabnike 
prirocnikov, ki ne preberejo le prvega zadetka, ki jim ga ponudi iskalnik, ampak vedo, kaj lahko pricakujejo v posameznih slovarskih virih in zakaj so informacije lahko razlicne. Seveda pa je enako pomembno, da tudi prirocniki in portali prinašajo cim bolj nedvoumne in, kjer je to mogoce, enotne informacije. Zato predlagamo, da bi bila v slovenskih enojezicnih splošnih razlagalnih slovarjih na voljo ne samo opozorila 
o tem, da so normativni podatki v splošnih razlagalnih slovarjih lahko 
drugacni od podatkov v pravopisnih slovarjih, ampak po potrebi tudi terminološka opozorila, da se v posameznih primerih ožja terminološka norma (sprejeta na podlagi terminološkega dogovora in naceloma zavezujoca za posamezno strokovno podrocje) pomembno razlikuje od splošne knjižnojezikovne norme. Ker tudi sicer v leksikografskih in terminoloških virih pricakujemo razlicne informacije, bi to opozorilo uporabljali le v primerih, ko je razlika res izrazita in lahko upraviceno 
domnevamo, da je ta informacija za uporabnika pomembna. Med take 
primere sodijo recimo determinologizirani leksemi, ki so v stroki že mocno zastareli in v tem smislu celo napacni (npr. manicna depresija namesto bipolarna motnja), in pozitivna terminologija, ko strokovnjaki 
izrazito zavracajo v splošnem jeziku še vedno živa poimenovanja, za 
katera menijo, da so nesprejemljiva (npr. dislektik namesto oseba z disleksijo). 
6 Zakljucek 
Pandemija covida-19 nas je tudi z jezikovnega vidika postavila pred 
veliko izzivov. Sicer že dolgo znan proces determinologizacije je v tem casu postal zelo aktualen, saj je v relativno kratkem casu mejo terminologije prestopilo veliko terminov razlicnih podrocij, ki jih je treba razložititudi nestrokovnjakom, hkrati pa jih bo treba tudi ustrezno leksikografsko (in po potrebi tudi terminografsko) obdelati. V clanku 
smo prikazali razliko med terminografskim in leksikografskim delom 
ter pojasnili, v cem se splošni razlagalni slovarji in terminološki slovarji 
razlikujejo, kar je še posebej pomembno pri opisu determinologiziranih 
leksemov, ki jih je treba obravnavati z vso skrbnostjo, ce želimo, da se verodostojnost informacije ohrani. Opisali smo nekatere težave, ki jih 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
determinologizacija povzroca pri opisu leksemov v enojezicnih splošnih razlagalnih slovarjih, kot je eSSKJ, ter v terminoloških slovarjih. Opozorili smo na težave, ki jih imajo uporabniki pri interpreatciji podatkov iz teh 
dveh tipov slovarjev, in jih ponazorili z nekaj konkretnimi primeri. Ker so 
enojezicni splošni razlagalni slovarji namenjeni najširšemu naslovniku, menimo, da bi bilo koristno, ce bi imeli tudi možnost terminološkega opozorila v primerih, ko se ožja terminološka norma (sprejeta na podlagi 
terminološkega dogovora) pomembno razlikuje od rabe besede v splošnem jeziku, zlasti v primeru zastarelih terminov in terminov, ki so sporni s kakšnega drugega vidika (npr. pozitivna terminologija). Prav 
tako se nam zdi pomembno ozavešcanje uporabnikov o tem, kaj lahko pricakujejo v razlicnih jezikovnih virih.  
Bibliografija 
Alberts, Mariëtta. 2001. Lexicography versus Terminography. Lexikos 11: 71–84. 
Antia, Bassey E. 2005. Lexicography versus Terminography: Some Practical Reasons for Distinction. Termnet, International Network for Terminology. Na spletu: http://www.termnet.org/downloads/english/projects/IFAP/02_termtrain2005_bassey_confab_lex_ter.pdf (15. 1. 2021).
Bergenholtz, H. John, in Kaufmann, Uwe. 1997. Terminography and Lexicography: A 
Critical Survey of Dictionaries from a Single Specialised Field. Hermes, Journal of Linguistics 18: 91–125. Bowker, Lynne. 2018. Lexicography and terminology. V: P. A. Fuertes-Olivera (ur.) The Routledge Handbook of Lexicography. London in New York: Routledge. 138–151. Bozdechová, Ivana. 2009. Soucasná terminologie (se zamerením na kolokacní termíny z 
lékarství). Praha: Univerzita Karlova v Praze, Nakladatelství Karolinum.Druckner, Peter. 1993. Post-Capitalist Society. New York: HarperBusiness. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–. Na spletu: https://fran.si/201/esskj­
slovar-slovenskega-knjiznega-jezika (7. 2. 2021).Felber, Helmut. 1984. Terminology Manual. Paris: Unesco. Fuertes-Olivera, Pedro A., Tarp, Sven. 2014. Theory and Practice of Specialised Online 
Dictionaries: Lexicography versus Terminography. Lexicographica. Series Maior 
146. Berlin in Boston: de Gruyter.Geološki terminološki slovar. DOI: https://doi.org/10.3986/978-961-254-468-3.Gledališki terminološki slovar. DOI: https://doi.org/10.3986/978-961-254-466-9.Gliha Komac, Nataša, idr. 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega 
knjižnega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu: https://fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf. (15. 1. 2021).
Holubová, Václava. 2001. K pojetí determinologizace. V: M. Žemlicka (ur.): Termina 
2000, Sborník príspevku z II. konference 1996 a III. konference 2000. Praha a Liberec: 
Galén a Technická univerzita v Liberci. 157–160. 
Horecký, Ján. 1956. Základy slovenskej terminológie. Bratislava: Vydavatelstvo 
Slovenskej akadémie vied.
Horecký, Ján, Buzássyová, Klára, Bosák, Ján idr. 1989. Dynamika slovnej zásoby súcasnej slovenciny. Bratislava: Veda. 
Jedlicka, Alois, Formánková, Vera, Rejmánková, Miloslava. 1970. Základy ceské stylistiky. Praha: Státní pedagogické nakladatelství.
Jedlicka, Alois. 1978. Spisovný jazyk v soucasné komunikaci. Praha: Univerzita Karlova. 
Kageura, Kyo. 2015. Terminology and lexicography. V: H. J. Kockaert, F. Steurs (ur.) Handbook of terminology. Volume 1. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 45–59.
Kržišnik, Erika. 2008. Kam in kako s frazeologijo v novem slovarju. V: A. Perdih (ur.) Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 53–60. 
Leder - Mancini, Zvonka, 1984. O nekaterih lingvisticnih pogledih na terminološko problematiko. V: F. Pedicek (ur.) Terminologija v znanosti: Prispevki k teoriji. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 81–89.
Ledinek, Nina. 2015. Obravnava izhodišcno terminološke leksike v novem slovarju slovenskega knjižnega jezika. V: M. Smolej (ur.) Obdobja 34: Slovnica in slovar 
– aktualni jezikovni opis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 441– 448. 
Meyer, Ingrid. 2000. Computer Words in Our Everyday Lives: How are They Interesting forTerminography and Lexicography? V: U. Heid idr. (ur.) Proceedings of the IX EURALEX International Congress. Stuttgart: Institut f Maschinelle Sprachverarbeitung, Universität Stuttgart. 39–58.
Meyer, Ingrid, Mackintosh, Kristen. 2000: When Terms Move into Our Everyday Lives: An Overwiev of Determinologization. Terminology 6/1. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. 111–138.
Nová, Jana. 2018. Terms Embraced by the General Public: How to Cope with Determinologization in the Dictionary? V: Cibej, Jaka idr. (ur.) Proceedings of the XVIII EURALEX International Congress: Lexicography in Global Contexts. Ljubljana: Ljubljana University Press, Faculty of Arts. 387–398.
Poštolková, Bela. 1977. K vlivu odborné terminologie na národní jazyk. Slovo a slovesnost 38: 112–120. 
Poštolková, Bela. 1980. K specificnosti významu termínu. Slovo a slovesnost 41: 54–57. 
Poštolková, Bela. 1984. Odborná a bežná slovní zásoba soucasné ceštiny. Praha: Academia. 
Riggs, Fred W. 1989. Terminology and Lexicography: Their Complementarity. 
International Journal of Lexicography 2: 89–110. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. 
Na spletu: 
https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2 (7. 2. 2021).
Slovenski medicinski slovar. Na spletu: https://www.termania.net/slovarji/95/slovenski­medicinski-slovar (15. 1.2021).
Vidovic Muha, Ada. 2000. Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 
M. Žagar Karer, N. Ledinek, Med terminologijo in splošno leksiko ... 
Žagar, Mojca. 2005. Determinologizacija (na primeru terminologije fizike). Jezik in slovstvo 50/2: 35–48.Žagar, Mojca. 2007. Determinologizacija v splošnih in terminoloških slovarjih. V: I. Orel 
(ur.) Obdobja 24: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ljubljana, Znanstvena 
založba Filozofske fakultete. 599–609. 
Žagar, Mojca. 2015. Ožja terminološka norma in odstopi od pravopisne norme v terminologiji. V: H. Dobrovoljc, T. Verovnik (ur.) Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. 221–229.
Žagar, Mojca, Fajfar, Tanja. 2015. Strokovnjaki in drugi uporabniki terminologije kot naslovniki terminoloških slovarjev. Jezikoslovni zapiski 21/1: 23–35. Žagar Karer, Mojca. 2018. Upoštevanje terminoloških nacel v terminografski praksi. Slavisticna revija 66/2: 235–249. Žele, Andreja. 2004. Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov). V: M. Humar (ur.) Terminologija v casu globalizacije. Ljubljana: Založba ZRC. 77–93. 
Prispelo februarja 2021, sprejeto aprila 2021. Received February 2021, accepted April 2021. 
Zahvale 
Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 
Povzetek 
Med terminologijo in splošno leksiko: determinologizacija in z njo povezane slovaropisne ter uporabniške dileme V prispevku se posvecamo razlikam med terminografskim in leksikografskim delom ter predstavljamo kljucne konceptulane predpostavke, v katerih se terminološki in splošni 
razlagalni slovarji razlikujejo. Podrobneje obravnavamo proces determinologizacije 
in opozarjamo na nekatere zadrege, s katerimi se srecujemo pri slovarskem opisu leksemov, ki imajo v maticnih strokah status terminov, hkrati pa so se že uveljavili v besedilih, namenjenih splošnim uporabnikom. Pozornost posvecamo tudi dilemam, s katerimi se uporabniki srecujejo pri interpretaciji podatkov v terminoloških in splošnih razlagalnih slovarjih, pri cemer ugotavljamo, da je kljucno, da uporabnike ozavešcamo 
o razlikah med razlicnimi tipi jezikovnih prirocnikov in njihovi vlogi, hkrati pa zagotavljamo, da so informacije v prirocnikih, zlasti ce so predstavljene na enem mestu, npr. na slovarskem portalu, kolikor je mogoce nedvoumne. V tem smislu predlagamo, da bi imeli slovenski splošni razlagalni slovarji, kot je eSSKJ, poleg normativnih opozoril 
po potrebi tudi posebna terminološka opozorila, v katerih bi uporabnike opozarjali na 
pomembne razlike v rabi izhodišcnih terminov v splošnem in strokovnem jeziku in na vecja razhajanja med knjižnojezikovno in ožjo terminološko normo. 
Terminology versus general lexis: determinologization and lexico­graphic and user related dilemmas In this paper, we focus on the differences between terminographic and lexicographic 
work and present the main conceptual assumptions in which terminological and 
general explanatory dictionaries differ. We address determinologization and discuss some of the problems of describing lexemes that have the status of terms in their field 
of expertise but have also become established in texts intended for a wide range of 
readers. We also address the dilemmas users face when interpreting information in 
terminological and general explanatory dictionaries, noting that it is crucial that users 
become aware of the differences between the various types of linguistic handbooks 
and then ensure that linguistic information in handbooks is presented as clearly as possible, especially when multiple handbooks are presented in one place, e.g. on the dictionary portal. In this sense, we suggest that Slovene general explanatory 
dictionaries such as eSSKJ have, besides normative explanations. where appropriate, also a specific terminological explanation, in which users are made aware of important differences in the use of terms in general in technical language. 


Kristina Gregorcic
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija 
DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.04 


Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih zaimkov 
Namen prispevka je osvetliti pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih 
oziralnopoljubnostnih zaimkov, ki v znanstveni literaturi do danes še niso bili podrobneje 
sistematicno preucevani. Analiza vecjega vzorca zgledov rabe iz referencnega korpusa Gigafida 2.0 je pokazala, da so oziralnopoljubnostni zaimki k negativni polarnosti 
usmerjeni izrazi in izrazi proste izbire, katerih pomen je odvisen od interakcije z navzdol monotonimi in modalnimi operatorji ter širšim kontekstom rabe. 
Kljucne besede: k negativni polarnosti usmerjeni izrazi, izrazi proste izbire, pomenski doseg, alternative, nedolocnost 
The purpose of the paper is to shed light on semantic and distributional characteristics of Slovene koli-pronouns, which have not yet been the subject of detailed and systematic descriptions in scholarly literature. The analysis of a relatively large sample from the Slovene reference corpus Gigafida 2.0 shows that koli-pronouns are both negative polarity and free choice items. Their semantic features depend on their interaction with downward entailing and modal operators, as well as with the broader context of use. 
Keywords: negative polarity items, free choice items, semantic scope, alternatives, indefiniteness 
1 Uvod 
Od 80. let 20. stoletja dalje se jezikoslovci intenzivno ukvarjajo s
preucevanjem k negativni polarnosti usmerjenih izrazov – besed in
besednih zvez, katerih raba je ustrezna zgolj v posredno ali neposrednonegativnih okoljih (npr. v zanikanih stavkih in pogojnih odvisnikih).
Nekateri izrazi se kljub negativni polarni usmerjenosti pojavljajo tudiv nenegativnih okoljih, pri cemer najveckrat izražajo sporocevalcevobrezbrižnost ali nevednost v odnosu do poimenovanega. V tem primeru
gre za k negativni polarnosti usmerjene izraze, ki v nenegativnih okoljih 
opisujejo prostost izbire; zapisi v štirih slovenskih slovnicah (Janežic1863; Breznik 1934; Bajec et al. 1973; Toporišic 2000) kažejo, da slovenski
oziralnopoljubnostni zaimki najverjetneje sodijo prav v to skupino
izrazov. Našo hipotezo potrjuje analiza zgledov iz korpusa Gigafida 2.0. 
Prispevek je sestavljen iz petih razdelkov: v prvem je opisana obravnava oziralnopoljubnostnih zaimkov v slovenskih slovnicah, v drugem in 
tretjem so ob angleških primerih orisane najpomembnejše znacilnosti 
k negativni polarnosti usmerjenih zaimkov in zaimkov proste izbire. 
V cetrtem razdelku so predstavljeni rezultati analize zgledov rabe 
oziralnopoljubnostnih zaimkov iz korpusa Gigafida 2.0, v petem pa so 
povzete kljucne ugotovitve. 
2 Oziralnopoljubnostni zaimki v slovenskih slovnicah 
Pregled slovenske strokovne in znanstvene literature o zaimenskih 
besedah kaže, da slovenski oziralnopoljubnostni zaimki (OPZ) do danes niso bili deležni podrobnejše jezikoslovne obravnave. V slovenski 
literaturi smo uspeli najti le dva znanstvena prispevka – prispevek 
R. Cazinkica (2000) in prispevek M. Đukanovic (2007) –, v katerih so OPZ omenjeni oz. v najboljšem primeru na kratko opisani. Cazinkic v prispevku, ki se sicer prvenstveno osredotoca na opis oziralnih prilastkovih odvisnikov, ugotavlja, da OPZ poimenujejo nedolocen in neznan nanosnik, ki v resnicnem svetu morda sploh ne obstaja (2000: 37). Đukanovic v zvezi z zaimkom karkoli zapiše, da zaznamuje »splošno, najširšo nedolocenost«, in ga prikaže kot zamenljivega s poljubnostnim 
zaimkom kaj; kot sinonimni izraz za zaimek kdorkoli predlaga celostni (totalni) zaimek vsak (2007: 453). Podrobnejše analize oz. natancnejše obravnave pomenskih razsežnosti OPZ avtorja ne ponujata. 
V nadaljevanju razdelka se osredotocamo na obravnavo oz. opis OPZ v štirih slovenskih slovnicah – Janežicevi (1863) in Breznikovi (1934) slovnici, t. i. Slovnici štirih (1973) ter Toporišicevi (2000) slovnici. Omenjene slovnice namrec vsebujejo opise in ponazarjalno gradivo, ki 
so bolj ali manj neposredno relevantni za opis OPZ z vidika negativne polarne usmerjenosti. 
OPZ so kot podvrsta oziralnih zaimkov – brez posebne razlage 
pomenskih razsežnosti in razsežnosti rabe – predstavljeni v enem zgledu rabe v Janežicevi slovnici: 
(1) Kdor kol’ pod milim Bogom živí, vsaki pac srecen biti želi. (Janežic 1863: 224) 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
Tudi Bajec, Kolaric, Rupel in Šolar OPZ obravnavajo kot oziralne zaimke, pomenski doprinos clenka koli pa opisujejo kot okrepitev. Rabo OPZ v svoji slovnici ponazarjajo le z enim zgledom: 
(2) Pri komerkoli sem prosil, vsak mi je dal. (Bajec et al. 1973: 182) 
S pomenoslovnega vidika je bolj informativna Breznikova slovnica, ki 
– sicer posredno – predstavlja nekatere kljucne pomenske lastnosti 
OPZ. Breznik pomen vprašanja Zakaj ne prideš? ponazarja s parafrazo 
»kadar je koli prilika, da prideš, ne prideš, t. j. nisi nikoli pripravljen priti« (1934: 132). Tako shematicno prikazuje kvantifikacijsko sorodnost zaimkov kadarkoli in nikoli. Pomen oziralnega zaimka, nanašajocega se na nedolocene referente v pregovoru Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, Breznik pojasnjuje z verigo pogojnikov, ki prikazujejo 
alternativne dogodke: »Ce jaz kopljem, bom jaz vanjo padel; ce ti koplješ, boš ti padel... t. j. kdorkoli koplje, bo padel« (ibid.: 212). Avtor 
tako oriše pomensko sorodnost OPZ in oziralnih zaimkov, hkrati pa 
pokaže, da OPZ ubesedujejo sporocevalcev razmislek o potencialnih 
alternativnih referentih. 
OPZ v posebno skupino zaimkov uvršca Toporišic. Njihove pomenske 
lastnosti in rabo kratko predstavlja v okviru razprave o oziralnih in poljubnostnih zaimkih. Izpostavlja poudarjalno vlogo OPZ v primerjavi z oziralnimi zaimki (2000: 310) ter medsebojno zamenljivost OPZ in 
poljubnostnih zaimkov. Slednje opisuje kot izraze za nedolocene, poljubne predstavnike množic, katerih raba je omejena na pogojne, želelne, vprašalne in vzklicne povedi (ibid.: 311–2). Toporišiceva slovnica 
navaja en zgled nevezniške rabe lastnostnega pridevniškega OPZ (3) in 
skupno štiri zglede vezniške rabe prislovnih OPZ (4–7): 
(3) 
Išce kakršno koli delo. (ibid.: 340) 

(4) 
Kamor (koli) stopi mi noga, / (povsod) na tvojih sem tleh (o domovina)! (ibid.: 430) 

(5) 
Šli so, kjer koli bi lahko našli delo. (ibid.: 640) 

(6) 
Kjerkoli sem potrkal, povsod so mi odprli. (ibid.) 

(7) 
Kadar koli sem se oglasil pri njih, Janeza ni bilo doma. (ibid.: 641) 


Kljub razmeroma skopi obravnavi OPZ lahko na podlagi predstavljenega sklepamo, da so OPZ sorodni angleškim nevezniškim zaimkom z morfemom any- in angleškim vezniškim zaimkom z morfemom -ever.1 
1 Slovenski OPZ so posebni tudi z vidika pisave skupaj ali narazen (za opombo se 
zahvaljujemo anonimnemu recenzentu). Ker korpusni podatki ne kažejo, da bi zapis pomembno vplival na pomenske lastnosti OPZ, obravnavane v pricujocem prispevku, se temu vidiku posebej ne posvecamo. 
Prvi so v znanstveni literaturi znani kot k negativni polarnosti usmerjeni izrazi (angl. negative polarity items) in izrazi proste izbire (angl. free choice items), drugi pa kot vezniške besede z možnostjo ustvarjanja ucinka proste izbire (angl. free choice effect). Ker termina k negativni polarnosti usmerjeni izrazi in izrazi proste izbire v slovenski znanstveni literaturi nista uveljavljena, ju na kratko predstavljamo v nadaljevanju. 
3 K negativni polarnosti usmerjeni izrazi K negativni polarnosti usmerjene izraze (NPI) kot pomensko homogeno 
skupino izrazov prvi opisuje Ladusaw (1980). Ugotavlja, da je vsem 
NPI skupno pojavljanje v pomenskem dosegu navzdol monotonih operatorjev, tj. izrazov, za katere je znacilno, da obrnejo smer logicnega sklepanja med množicami in podmnožicami: 
Izraz d’ je navzdol monoton, ce zanj velja
.x .y {x . y . {d’(y) {./.} d’(x)}}2 (Ladusaw 1980: 112) 
Ce je x podmnožica množice y (x . y), npr. množica deckov je podmnožica otrok, potem v okolju, ki ne vsebuje navzdol monotonega operatorja, velja, da je vsak decek otrok, ne pa obratno – vsak otrok ni decek. V navzdol monotonem okolju, npr. v pomenskem dosegu 
operatorja brez, se smer sklepanja obrne: zabava brez otrok je nujno 
zabava brez deckov. Obratno sklepanje ni mogoce – na zabavi brez deckov so še vedno lahko deklice, ki tvorijo od množice deckov loceno podmnožico množice otrok. Ker navzdol monotoni operatorji ne dovoljujejo sklepanja, da so njim podrejene izjave resnicne, jih tako 
tradicionalna, preskriptivna slovnica A Comprehensive Grammar of the English Language (1994) kot tudi sodobnejša, deskriptivna slovnica The Cambridge Grammar of the English Language (2008) posplošeno opisujeta kot izraze, ki ustvarjajo netrdilna okolja (angl. non-assertive oz. non-affirmative contexts). 
Kot tipicni NPI so najpogosteje predstavljene angleške zaimenske besede z morfemom any-, ki poimenujejo nespecificnega (neznanega, nedolocenega) predstavnika množice (Quirk et al. 1985: 391): 
2 Legenda simbolov, rabljenih v prispevku: 
A . B ‘A je podmnožica B’ . ‘konjunkcija’ 
A.B ‘B je logicna posledica A’ . ’disjunkcija’ 
? ‘sprejemljivost zgleda je vprašljiva’ . ’univerzalni kvantifikator’ 
* ‘zgled je nesprejemljiv’ . ‘eksistencialni kvantifikator’ 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
dolocevalnik  any ‘kakršenkoli/katerikoli’  
samostalniški zaimki  anyone/anybody ‘kdorkoli’ anything ‘karkoli’  
prislovni zaimki  anywhere/anyplace ‘kjerkoli’ anytime ‘kadarkoli’  

Tabela 1: Zaimenske besede z morfemom any-
Angleški zaimenski NPI se izogibajo trdilnim stavkom brez naklonskih 
izrazov (9), njihova raba pa je ustrezna v pomenskem dosegu navzdol monotonih izrazov,3 kot sta not ‘ne’ in every ‘vsak’ (10–11). 
(9) * I have any potatoes. jaz imam kakršnekoli krompirje 
‘Imam kakršenkoli krompir.’  
(10) I don’t have any jaz POM-NEGimeti kakršnekoli ‘Nimam nobenega krompirja.’  potatoes. krompirje  
(11) Every girl who saw anything was vsako dekle ki je videlo karkoli je bilo ‘Vsako dekle, ki je karkoli videlo, je bilo veselo.’ happy. veselo  

(Kadmon in Landman 1993: 353) 
V teh okoljih imajo NPI lastnosti eksistencialnih kvantifikatorjev, saj je njihov referent vsaj eden in ne vsi predstavniki dane množice. Poleg 
tega jih – v nasprotju z univerzalnimi kvantifikatorji – ne moremo modificirati s prislovom almost ‘skoraj’ (12), lahko pa jih uporabljamo v 
t. i. eksistencialnih strukturah (angl. existentials) (13). 
(12)*Did almost anyone just walk into the room? POM skoraj kdorkoli pravkar stopiti v DOL sobo 
‘Je skoraj kdorkoli pravkar stopil v sobo?’ 
(13) There isn’t anybody that can swim the Channel. ZAIM ni kogarkoli ki more preplavati DOL Rokavski preliv ‘Oseba, ki lahko preplava Rokavski preliv, ne obstaja. 
(Horn 2005: 180) 
3 Propozicija (ali njen del) je vpomenskem dosegu danega izraza, ce slednji vpliva na njeno pomensko interpretacijo. V zgledu (i) je tako propozicija Ima kakršenkoli izkušnje v dosegu negacije, ki ukinja njeno veljavnost. V zgledu (ii) je propozicija v dosegu zaimka vsak, ki jo umešca med zgolj pogojno veljavne opise sveta: 
(i) Nima kakršnihkoli izkušenj. (Ne drži, da ima kakršnekoli izkušnje.) 
(ii) Vsakdo, ki ima kakršnekoli izkušnje, se bo znašel. (Vsakdo se bo znašel, ce ima kakršnekoli izkušnje.) 
Angleški zaimenski NPI so obicajno nepoudarjeni (Huddleston in Pullum 2008: 382), razen ce želi sporocevalec poudariti, da med clane množice, ki jo poimenuje NPI, prišteva tudi manj prototipske oz. manj obicajne in pricakovane predstavnike. Govorec B v zgledu (14) s poudarjenim dolocevalnikom poudarja, da nima prav nobenih, niti mokrih nogavic, ki bi v obicajnih okolišcinah veljale za povsem neuporabne. 
(14) A: Do you have dry socks? 
POM ti imeti suhe nogavice
‘Imaš suhe nogavice?’ 
B: I don’t have ANY socks. 
jaz POM-NEG imeti kakršnekoli nogavice
‘Prav nobenih nogavic nimam.’ 
(Kadmon in Landman 1993: 356) 
4 Izrazi proste izbire 
Izrazi proste izbire (IPI) izražajo dejstvo, da je njihovega referenta mogoce prosto izbrati med predstavniki dane množice, saj so vsi enako primerni za izvršitev dejanja, izraženega v glagolski zvezi oz. predikatu. V anglešcini poznamo dve vrsti zaimenskih besed za izražanje proste izbire: sestavljenke z morfemom any-(gl. §2) in izpeljanke z morfemom -ever: 
dolocevalnika  whatever/whichever ‘kakršenkoli/katerikoli’  
samostalniška zaimka  whoever ‘kdorkoli’ whatever ‘karkoli’  
prislovni zaimki  wherever ‘kjerkoli’ whenever ‘kadarkoli’ however ‘kadarkoli’  

Tabela 2: Zaimenske besede z morfemom -ever 
Ko izražajo prostost izbire, sestavljenke z morfemom any- v govoru dobijo poudarek (Huddleston in Pullum 2008: 361), njihova raba pa je 
vecinoma omejena na modalna okolja (15). 
(15) Any of these computers will do. katerikoli od teh racunalnikov POM narediti ‘Katerikoli od teh racunalnikov bo v redu.’ 
(Kadmon in Landman 1993: 354) 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 67 
Tako rabljeni zaimki so pomensko sorodni disjunkciji; slednjo shematicno predstavlja logicni operator ., katerega ustreznica v anglešcini je veznik or, v slovenšcini pa veznik ali. Ce na primer izjavo 
(15) izrecemo v situaciji, ko imamo na izbiro tri racunalnike, si lahko njen pomen shematicno predstavljamo tako: . (a . b . c) oz. Za sporocevalca je sprejemljivo vzeti racunalnik a, racunalnik b ali racunalnik c.4 Poleg osnovnega, disjunktivnega pomena lahko IPI ustvarijo konjunktivni 
pomen, t. i. ucinek proste izbire (gl. Chierchia 2013). To pomeni, da sprožijo implikaturo, da je vsak posamezni predstavnik množice možni udeleženec dejanja. Shematicni prikaz implikature izjave (15) je . a . 
. b . . c oz. Za sporocevalca so sprejemljivi racunalnik a, racunalnik b in racunalnik c. Ucinek proste izbire je implikatura, kar pomeni, da konjunktivni pomen ni stalna pomenska komponenta IPI. Naslovnik v 
zgledu (16) ima tako sicer povsem prosto izbiro med števili od 1 do 100, izbere pa lahko le eno izmed njih. 
(16) Take absolutely any number from 1 to 100. Multiply it by 2… 
vzemi absolutno katerokoli število od 1 do 100 pomnoži ga z 2‘Vzemi res katerokoli število od 1 do 100. Pomnoži ga z dve …’(Horn 2005: 195) 
V nasprotju z NPI, ki so eksistencialni kvantifikatorji (Huddleston in Pullum 2008: 831), se IPI vecinoma obnašajo kot univerzalni kvantifikatorji. Pomensko so sorodni konjunkciji, ki jo shematicno prikažemo z operatorjem ., katerega ustreznica v anglešcini je veznik and, v slovenšcini pa veznik in. Modifikacija IPI s prislovi, kot je absolutely ‘absolutno’, je zato mogoca (16), raba IPI v eksistencialnih strukturah pa ne (17). 
(17)*There is any cat that eats meat. 
ZAIM je kakršnakoli macka ki jé meso 
‘Obstaja kakršnakoli macka, ki jé meso.’ 
(Horn 2005: 189) 
Kljub temu ne moremo reci, da so IPI univerzalni kvantifikatorji. Težavo za takšno analizo predstavljajo zgledi, kot je (16). V levem prilastku IPI any se sicer res pojavi znacilni modifikator univerzalnih kvantifikatorjev, vendar se v povedi, ki sledi, zaimek it nanaša na samostalniško zvezo any number. Ce bi bil IPI any res pravi univerzalni kvantifikator, takšno navezovanje ne bi bilo mogoce. Kot namrec pojasnjuje Heim (1990), 
4. v literaturi tipicno oznacuje modalne operatorje, ki izražajo možnost, verjetnost. 
se zaimki ne morejo navezovati na univerzalne kvantifikatorje, ce se 
slednji nahajajo v podrednih stavkih. 
Nasprotno od zaimkov z morfemom any- se zaimki z morfemom -ever vedno pojavljajo v vezniški funkciji. Uvajajo proste oziralne odvisnike (angl. free relatives), ki so lahko stavcnoclenski ali nestavcnoclenski. Stavcnoclenski prosti oziralni odvisniki (18) so znani kot spojeni oziralni 
odvisniki (angl. fused relatives). Primerljivi so s samostalniškimi zvezami, 
saj opisujejo množico potencialnih referentov v zunajjezikovnem svetu, poleg tega pa jih je vedno mogoce nadomestiti s samostalniškimi 
zvezami (Huddleston in Pullum 2008). 
(18) John will read whatever Bill assigns. 
John POM prebrati karkoli Bill naroci 
‘John bo prebral, karkoli bo Bill narocil.’
(= everything/ anything that Bill assigns)
 vse karkoli ki Bill naroci (Dayal 1997: 99) 
Nestavcnoclenski prosti oziralni odvisniki (19), znani kot univerzalni 
pogojno-dopustni odvisniki (angl. universal conditional concessive clauses), so pomensko sorodni pogojnim odvisnikom (Quirk et al. 
1985). So nerestriktivni, saj opisujejo množico pogojev, izmed katerih nobeden ne vpliva na uresnicitev dejanja, opisanega v glavnem stavku. Strukturno in pomensko so bliže odvisnikom z uvajalnimi vprašalnimi zaimki (Huddleston in Pullum 2008), kar je razvidno iz možne parafraze z zvezo no matter ‘ni važno’ (19’). 
(19) The business will fail whoever takes over as manager. 
DOL podjetje POM propastikdorkoli vzame cez kot direktor 
‘Podjetje bo propadlo, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj.’ 
(19’) The business will fail no matter whotakes over as manager. 
DOL podjetjePOMpropastinic biti važno kdovzame cez kotdirektor
       ‘Podjetje bo propadlo ne glede na to, kdo bo prevzel direktorski položaj.’
(Huddleston in Pullum 2008: 761) 
Prosti oziralni odvisniki ne omogocajo popolne identifikacije referenta, temvec predstavljajo le lastnost oz. lastnosti potencialnih referentov odvisnika: opisujejo množice. Razlika med spojenimi oziralnimi odvisniki in univerzalnimi pogojno-dopustnimi odvisniki je le v tem, da 
prvi opisujejo množice oseb ali stvari, drugi pa množice situacij. Dayal (1997) ugotavlja, da so prosti oziralni odvisniki dolocni opisni izrazi, saj 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
se lahko navezujejo na nanašalnico v predhodnem delu besedila, kar 
za nedolocne opisne izraze ne velja (20). 
(20) Mary is cooking somethingi {Whatever she is cooking}i usesonions. 
Mary POM kuha nekaj karkoli ona POM kuha rabicebule ‘Mary pravkar nekaji pripravlja. {Karkoli že to je,}i vsebuje cebulo.’ 
a. a . b . c
 Mary pripravlja golaž, rižoto ali pico. 
b. .x: pripravljati(x)(m) . vsebuje cebulo(x)
 Obstaja jed, ki jo pripravlja Mary in ki vsebuje cebulo.(prir. po Dayal 1997: 108) 
Morfem -ever naj bi zagotavljal oznacevalno (atributivno) in zavracal neposredno nanosniško (referencno) zmožnost prostega oziralnega odvisnika, zato je kljucno, da sta v zunajjezikovnem svetu na voljo 
vsaj dve alternativi oz. dva potencialna referenta, ki ustrezata opisu 
v odvisniku, sicer njegova raba ni ustrezna (Dayal 1997). Pomen 
odvisnikov, ki jih uvajajo zaimki z morfemom -ever, niha: razumemo jih lahko kot eksistencialne ali kot univerzalne kvantifikatorje (ibid.). 
Znacilnosti eksistencialnih kvantifikatorjev dobijo, ce so rabljeni v povedi, ki zahteva enega samega udeleženca dejanja (20). Znacilnosti univerzalnih kvantifikatorjev in s tem možnost izražanja proste izbire dobijo v povedih, ki vsiljujejo interpretacijo dejanja kot ponavljajocega se oz. genericnega (21). 
(21) Whatever Mary cooks uses onions. 
karkoli Mary kuha rabi cebulo‘Karkoli Mary pripravlja, (vedno) vsebuje cebulo.’ 
a. a . b . c
   Mary pripravlja golaže, rižote in pice s cebulo. 
b. .x: pripravljati(x)(m) . vsebuje cebulo(x)
    Za vse jedi, ki jih pripravlja Mary, velja, da vsebujejo cebulo.(prir. po Dayal 1997: 110) 
Ce si kot možne referencne alternative v zgledih (20) in (21) predstavljamo golaž, rižoto in pico, potem je jasno, da je pomen 
odvisnika v zgledu (20) disjunktiven: Mary zagotovo pripravlja le eno 
od možnih jedi. V zgledu (21) je pomen odvisnika konjunktiven, saj 
gre za opis Maryjine navade. 
5 Oziralnopoljubnostni zaimki5 
Na podlagi predstavljenih znacilnosti NPI in IPI na eni strani ter v slovenskih slovnicah opisanih znacilnosti OPZ na drugi strani lahko 
sklepamo, da se OPZ v navzdol monotonih okoljih obnašajo kot eksistencialni kvantifikatorji, v modalnih okoljih (v nevezniški vlogi) 
in odvisnikih (v vezniški vlogi) pa izražajo prostost izbire, pri cemer so obicajno zamenljivi s celostnimi zaimki. Hipotezo smo preverili s 
pregledom zgledov rabe OPZ v korpusu Gigafida 2.0. Tabela 3 prikazuje 
zaimke, katerih pomenske lastnosti in rabo smo preucevali. 
samostalniška zaimka  kdorkoli, karkoli  
pridevniški zaimki  kakršenkoli, katerikoli, cigarkoli  
prislovni zaimki  kadarkoli, kdajkoli, kakorkoli, kjerkoli,kamorkoli, koderkoli, kolikorkoli  

Tabela 3: Slovenski oziralnopoljubnostni zaimki 
Zglede rabe smo zbrali s pomocjo korpusnega orodja Sketch Engine. Pregledali smo po 700 nakljucno zbranih zgledov rabevsakega zaimka. To nam je omogocila funkcija Nakljucni vzorec (angl. Random sample). Manjši vzorec smo preucili le pri zaimkih koderkoli, kolikorkoli in cigarkoli, saj ima prvi v korpusu 414, drugi 41, tretji pa le 11 pojavitev. 
5.1 K negativni polarnosti usmerjeni izrazi 
Analiza zgledov rabe je pokazala, da se OPZ pogosto pojavljajo v 
razlicnih navzdol monotonih okoljih, ki jih lahko po pomenu v grobem razdelimo na tri podskupine. Tabela 4 prikazuje število zgledov rabe preucevanih OPZ v posameznih navzdol monotonih okoljih, ki jih natancneje predstavljamo v nadaljevanju. 
5Vsi zgledi rabe v tem razdelku so iz korpusa Gigafida 2.0. Zgledov nismo spreminjali, vecino pa smo skrajšali z izpustom za razpravo nerelevantnih delov besedila. 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
kdorkoli karkoli kakršenkoli katerikoli cigarkoli kadarkoli kdajkoli kakorkoli kjerkoli kamorkoli koderkoli  
strukture za izražanje ne­naklonjenostiuresnicitvi de­janja  230  216  396  111  - 32  75  90  38  31  9  
strukture za izražanje pogojaali vprašanja  72  122  86  71  1  47  85  103  37  8  13  
dopolnilapridevnikov vprimerniku indopolnila izrazovza najvecje vred­nosti  58  31  4  74  - 150  538  - 38  2  2  
SKUPAJ  ŠT.  360  369  486  256  1  229  698  193  113  41  24  
%  51,4  52,7  69,4  36,6  9,1  32,7  99,7  27,6  16,1  5,9  5,8  

Tabela 4: Število zgledov rabe oziralnopoljubnostnih zaimkov v navzdol monotonih okoljih 
5.1.1 Strukture za izražanje nenaklonjenosti uresnicitvi dejanja V to skupino okolij sodijo zveze oz. stavki, v katerih se OPZ pojavljajo v 
skladenjsko-pomenskem dosegu:
i. nikalnice 
ii. izraza za odsotnost (preden, brez), zanikanje (zanikati, izkljucevati), dvom (dvomiti, malo verjetno), presenecenje ali neodobravanje (nenavadno, nedopustno), onemogocanje ali preprecevanje (odvracati, proti), izogibanje (v izogib, odklanjati) 
iii. pridevnika v elativni stopnji 
Samostalniška in prislovni OPZ se v preucevanem vzorcu najpogosteje pojavljajo v dosegu nikalnice, pri cemer se negativna proklitika6 pogosteje nahaja v nadrednem stavku, ne v stavku, v katerem je OPZ. V 
6 Negativna proklitika je lahko nikalni clenek ali zanikani pomožnik. 
nasprotju s samostalniškimi in prislovnimi se pridevniški OPZ pogosteje pojavljajo neposredno v zanikanih stavkih, tj. v stavkih z negativno proklitiko.7 Izrazita je tudi pogostost sopojavitev pridevniškega zaimka kakršenkoli s predlogom brez; v vzorcu smo našli kar 106 zgledov takšne rabe. 
OPZ so v zanikanih stavkih zamenljivi z nikalnimi in/ali s poljubnostnimi zaimki (22–23). Ce se OPZ pojavi za prirednim veznikom ali, z nikalnim zaimkom ni zamenljiv. 
(22) 
Nikar ne krivite matere ali kogarkoli (= koga) drugega. 

(23) 
Ni zaupal ne meni ne komurkoli (= komu/nikomur) drugemu. 


Nepopolno zamenljivost OPZ in nikalnih zaimkov pripisujemo razlicnim kvantifikacijskim lastnostim: kot vsi zaimenski NPI se OPZ in poljubnostni 
zaimki v navzdol monotonih okoljih obnašajo kot eksistencialni kvantifikatorji (gl. Huddleston in Pullum 2008), slovenski nikalni zaimki 
pa imajo vecinoma lastnosti univerzalnih kvantifikatorjev (Ilc 2019). Zdi se naravno, da se v locnem priredju pojavljajo (eksistencialni) OPZ oz. poljubnostni zaimki, v vezalnem priredju pa je mogoce rabiti tudi 
(univerzalne) nikalne zaimke. 
V zanikanih stavkih, ki poleg osebne vsebujejo tudi eno ali vec neosebnih glagolskih oblik, zamenjava z nikalnim zaimkom vcasih 
vodi v spremembo pomena izjave, do katere ob zamenjavi OPZ 
s poljubnostnim zaimkom ne pride (24). Razlog za to je zopet 
kvantifikacijska neenakost OPZ in poljubnostnih zaimkov na eni ter nikalnih zaimkov na drugi strani. Eksistencialni kvantifikatorji – za 
razliko od univerzalnih kvantifikatorjev – namrec obstoja neprazne množice ne predpostavljajo. To pojasnjuje pogostost rabe OPZ v 
stavkih v pogojnem naklonu, ki dejanje oz. stanje prikazuje zgolj kot 
hipoteticno. 
(24) Trener res ni imel razloga karkoli spreminjati v ekipi, ki je bila najboljša že lani.= Ni imel razloga {kaj spreminjati/da bi kaj spreminjal}.. Ni imel razloga {nic spreminjati/da ni spremenil nic}. 
7 Podobna ugotovitev je za poljubnostne zaimke predstavljena v magistrski nalogi 
K. Gregorcic (2018). Medtem ko se samostalniški in prislovni poljubnostni zaimki 
le redko pojavijo v neposredno zanikanem stavku, pri pridevniških poljubnostnih zaimkih tovrstnih omejitev ni zaznati. 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
V okoljih, v katerih se negativna proklitika ne nahaja v nadrednem stavku, je OPZ zamenljiv le s poljubnostnim zaimkom. Zanikani stavek 
je v tem primeru najpogosteje neposredno nadrejen stavku z OPZ (25), 
ni pa nujno (26). 
(25) 
Ne morem si predstavljati, da bi pocela karkoli (= kaj) drugega. 

(26) 
Ni clovek, ki bi dopustil, da bi mu kdorkoli (= kdo) kljuboval. 


V okoljih, ki poleg izražanja nenaklonjenosti uresnicitvi dejanja izražajo 
tudi modalnost (poleg navzdol monotonega operatorja vsebujejo 
modalni operator), je vcasih mogocih vec interpretacij OPZ. Zgled (27) tako dovoljuje štiri razlicne interpretacije (a–d), saj lahko prislov težko razumemo na dva nacina: kot navzdol monotoni operator, ki poudarja nenaklonjenost uresnicitvi dejanja, ali kot modalni operator, ki poudarja nezmožnost uresnicitve dejanja in tako nosi modalni pomen, nasproten 
pomenu prislova lahko (težko = ne lahko/verjetno). 
(27) To se dogaja v dneh, ko bodo vodilni možje poskrbeli za to, da jim bo kdorkoli zelo težko karkoli ocital. 
a.
 Težko jim bo kdo kaj ocital.= Ni verjetno, da bi jim kdo kaj ocital. 

b.
 Vsakdo jim bo težko kaj ocital.= Za vsakogar velja, da ni verjetno, da bi jim kaj ocital. 

c.
 Vse jim bo težko kdo ocital.= Za vsako stvar velja, da ni verjetno, da bi jim jo kdo ocital. 

d.
 Vsakdo jim bo vse težko ocital.= Za vsakogar velja, da za vse stvari ni verjetno, da bi mu jih ocital. 


Parafraze, zapisane v zgledih (a–d), kažejo, zakaj se pomenska vrednost OPZ spreminja. Ce OPZ obravnavamo v pomenskem dosegu prislova 
težko, torej v dosegu navzdol monotonega operatorja (kdorkoliv zgledih a in c ter karkoli v zgledih a in b), se zaimek obnaša kot znacilni NPI: ima lastnosti eksistencialnih kvantifikatorjev in pripomore k interpretaciji, 
da razmere uresnicitvi opisanega dejanja niso naklonjene. Ce OPZ 
obravnavamo izven dosega prislova težko (kdorkoli v zgledih b in d ter karkoli v zgledih c in d), zaimek zacne izražati prostost izbire: kaže lastnosti univerzalnih kvantifikatorjev, v govoru pa dobi poudarek.8 
8 To je v skladu z ugotovitvijo, dapoudarek v razlicnih jezikih dobijo prav besede, ki so 
izven pomenskega dosega drugih operatorjev (Giannakidou 1998). 
5.1.2 Strukture za izražanje pogoja ali vprašanja ter dopolnila pridevnikov v primerniku in izrazov za najvecje vrednosti 
Tudi v strukturah za izražanje pogoja (28) ali vprašanja (29) ter v dopolnilih primernikov in izrazov za najvecje vrednosti (30–31) so OPZ zamenljivi s poljubnostnimi zaimki, pri cemer se zdi, da sporocevalec z uporabo OPZ želi ustvariti vtis, da je prijaznejši oz. da v dano množico uvršca tudi tiste predstavnike, ki bi se sicer v obicajnih okolišcinah morda zdeli nepomembni ali nerelevantni.9 V zgledu (28c) govorec na primer k odzivu vabi tudi tiste, ki vedo kaj, kar se jim morda ne zdi relevantno oz. vredno omembe. 
(28) 
a. Rekla sta, da morava domov, ce se nama kjerkoli (= kje) kaj zatakne. 

b. 
Odrekati komurkoli (= komu) zmožnost razprave je primitivno obrekovanje. 

c. 
Vsi, ki karkoli (= kaj) vedo, naj to sporocijo na najbližjo policijsko postajo. 



(29) 
Ali je to kakorkoli (= kako) vplivalo na vaš trg nepremicnin? 

(30) 
Zame je to najlepši avto, kar sem jih kadarkoli (= kdaj) zasnoval. 

(31) 
Svojim custvom sem danes bliže, kot sem bila kdajkoli (= kdaj) prej.10 


= Svojim custvom sem danes najbliže. 
V dopolnilih primernikov in izrazov za najvecje vrednosti najpogosteje 
najdemo prislovne zaimke, zlasti kdajkoli in kadarkoli. Kombinacija pridevnika v primerniku in dopolnila, v katerem je rabljen OPZ, 
pomensko deluje kot pridevniški presežnik. To je razvidno iz parafraze 
zgleda (31). 
9 Ta pomenska lastnost je bila zaznana tudi pri angleškem any (Kadmon in Landman 1993).
10 Zanimivo je, da ima slovenšcina dva OPZ, ki v navzdol monotonih okoljih opisujeta množico casovnih enot oz. obdobij: kadarkoli in kdajkoli. Kljub temu da oba vsebujeta poudarjalni clenek koli, ki je znacilen za OPZ, korpusni podatki kažejo, da je kdajkoli v standardni slovenšcini pretežno rabljen kot NPI. Med 700 nakljucno zbranimi zgledi iz korpusa Gigafida 2.0 je kdajkoli kot NPI rabljen v 698 primerih. Prosto izbiro izraža le v dveh zgledih, v katerih je rabljen nevezniško, pojavlja pa se ob prislovu lahko. Kadarkoli je po znacilnostih rabe veliko bolj podoben ostalim OPZ: v slabi tretjini primerov našega vzorca ima vezniško vlogo (25,6 % primerov), v nevezniški vlogi pa ima lahko lastnosti NPI (32,7 % primerov) ali izraža prosto izbiro (41,9 % primerov). 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 

5.2 Izražanje proste izbire 
5.2.1 Nevezniška raba 
Analiza zgledov je pokazala, da se OPZ lahko pojavljajo tudi v okoljih, ki 
niso navzdol monotona. Zaimki v govoru tedaj dobijo znacilni poudarek in zacnejo izražati prostost izbire (gl. tudi zgled 27). To pomeni, da izražajo možnost, da je vsak predstavnik množice udeleženec dejanja, 
opisanega v stavku oz. izjavi. 
OPZ kažejo lastnosti IPI v okoljih, ki jih lahko glede na pomen 
razdelimo v tri skupine. Spodnja tabela prikazuje število zgledov rabe 
preucevanih OPZ v posameznih okoljih, ki jih natancneje predstavljamo 
v nadaljevanju. 
kdorkoli karkoli kakršenkoli katerikoli cigarkoli kadarkoli kakorkoli kjerkoli kamorkoli koderkoli kolikorkoli  
modalna okolja  159  87  76  239  1  271  3  264  155  241  2  
genericna okolja  30  13  57  91  - 12  - 62  15  13  - 
nemodalna okolja  32  64  41  90  4  10  9  40  78  62  5  
SKUPAJ  ŠT.  221  164  174  420  5  293  12  366  248  316  7  
%  31,6  23,4  24,9  60,0  45,5  41,9  1,7  52,3  35,4  76,3  17,1  

Tabela 5: Število zgledov rabe oziralnopoljubnostnih zaimkov z lastnostmi izrazov proste izbire 
5.2.1.1 Modalna okolja 
Modalna okolja tvorijo izrazi, ki razkrivajo sporocevalcev odnos do povedanega. V preucevanem vzorcu so OPZ najpogosteje rabljeni 
ob naklonskem prislovu lahko. Zamenljivi so s celostnimi zaimki, saj 
ustvarjajo ucinek proste izbire (gl. shematicna prikaza 32a–b). Pri tem 
dobijo lastnosti univerzalnih kvantifikatorjev: v modalnih okoljih se v 
vlogi njihovih levih prilastkov pogosto pojavljajo clenki, kot sta skoraj in prakticno, ki so tipicni modifikatorji univerzalnih kvantifikatorjev. 
(32) Ker program pomni zgodovino, se lahko prakticno kadarkoli vrnemo nazaj.
a..
 a . . b . . c Vrnemo se lahko v trenutku a, v trenutku b in v trenutku c. 

b. 
.x: trenutek(x) . lahko se vrnemo(x)Za vsak trenutek velja, da se lahko vrnemo. 


Pomen OPZ v modalnih okoljih niha skladno s pomensko interakcijo 
med zaimkom in modalnim izrazom. Ce se modalni izraz pojavi v 
dosegu OPZ, se slednji obnaša kot univerzalni kvantifikator, zamenljiv 
pa je s celostnim zaimkom (32). Ce se zaimek pojavi v pomenskem 
dosegu modalnega izraza, s celostnim zaimkom ni zamenljiv (33). 
Ucinka proste izbire ni vec, saj ni izraženo to, da je za izpolnitev dejanja treba uporabiti vse potencialne referente, temvec da lahko sicer res 
prosto izbiramo, vendar moramo na koncu izbrati enega samega 
predstavnika množice. 
(33) Potem se porocite s Francozom ali z Italijanom. Porocite se s komerkoli.
= Porocite se z osebo a ali z osebo b, ne porocite pa se z obema.. Porocite se z osebo a in porocite se z osebo b. 
Med modalnimi okolji, v katerih se pojavljajo OPZ, velja omeniti tudi zanikane izjave. Ker je negativna proklitika ne navzdol monotoni 
operator, bi pricakovali, da se bo OPZ v njenem pomenskem dosegu obnašal kot NPI in s tem dobil lastnosti eksistencialnih kvantifikatorjev. 
Zaradi prisotnosti modalnega operatorja pa se lahko OPZ znajde v pomenskem dosegu navzdol monotonega operatorja in hkrati izven pomenskega dosega modalnega operatorja. To privede do 
rabe, pri kateri OPZ izraža nesprejemljivost proste izbire (angl. anti-indiscriminative use, gl. Horn 2005). Pomen tako rabljenega OPZ je shematicno predstavljen v zgledu (34a). 
(34) Seznam krajev je obsežen, nikakor pa ne moremo faksa poslati kamorkoli. 
a. ¬.x: kraj(x) . mogoce poslati faks(mi)(x)    Ni res, da so vsi kraji taki, da lahko tja pošljemo faks. 
Kljub prisotnosti navzdol monotonega operatorja kombinacija OPZ in 
modalnega operatorja ustvari ucinek proste izbire. OPZ se obnaša kot univerzalni kvantifikator, v govoru pa dobi znacilni poudarek. 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
5.2.1.2. Genericna okolja 
Tudi v genericnih okoljih, tj. opisih navad in splošnih resnic, se OPZ obnašajo kot univerzalni kvantifikatorji. Ustvarjajo ucinek proste izbire, zato jih je mogoce modificirati s skoraj in prakticno: 
(35) Res ste mojstri zlorab in blatenja prakticno cesarkoli in kogarkoli, ki vam je napoti. 
Razlika med celostnimi zaimki in OPZ ni samo v tem, da je univerzalnost oz. konjunktivni pomen pri OPZ le implikatura, pri celostnih zaimkih pa nespremenljiva oz. stalna komponenta pomena. Zdi se, da z rabo 
OPZ sporocevalec poudarja raznolikost oz. raznovrstno sestavo množice potencialnih referentov. To je še posebej jasno razvidno iz 
zgleda (36), v katerem sta celostnimi zaimek in OPZ rabljena drug ob drugem, kar pomeni, da njun pomenski doprinos k izjavi ne more biti 
povsem identicen, sicer bi bila njuna sopojavitev tavtološka. Medtem ko se z rabo celostnega zaimka sporocevalec osredotoca predvsem na kolicinski, se z rabo OPZ osredotoca na kakovostni vidik stvarnosti. 
(36) Kdor napiše vse, kar mu pride na misel, v bistvu napiše karkoli. 

5.2.1.3 Nemodalna okolja 
Raba OPZ je mogoca tudi v nekaterih okoljih, ki niso ne navzdol monotona, ne modalna ali genericna. V takšnih okoljih OPZ 
neizpodbitno poimenujejo enega samega referenta, ki pa ga 
sporocevalec v množici potencialno ustreznih referentov ni sposoben 
ali ni pripravljen identificirati. OPZ v teh primerih torej ne morejo 
ustvariti ucinka proste izbire: nimajo konjunktivnega pomena, zato niso zamenljivi s celostnimi zaimki. Izražajo dejstvo, da lahko pri dejanju sodeluje poljuben posamezni predstavnik množice, ne pa vsi: 
(37) Ultrazvocni pregled, opravljen kadarkoli med 16. in 20. tednom nosecnosti. 
a. = a . b . c
 Pregled, opravljen v trenutku a ali b ali c.
b. . a . b . c Pregled, opravljen v trenutku a in b in c. 
OPZ v nemodalnih okoljih pogosto izražajo sporocevalcevo nezmožnost natancne identifikacije referenta (38) ali brezbrižnost 
do njegove identitete (39). Pogosta je tudi dopolnilna raba OPZ (angl. supplementary use, gl. Horn 2005), ki se v slovenšcini kaže kot souporaba nedolocnega ali poljubnostnega zaimka in OPZ (40). 
(38) Narediti spletni medij, portal, e-casopis ali karkoli že, je brca v temo.
= Narediti spletni medij, portal, e-casopis ali to ali ono spletno obcilo … 
(39) Ce ne veš, kam, greš kamorkoli, samo da nekam prideš.
= Greš {v nakljucni kraj/kar nekam(pog.)}. 
(40) Jaz pa sem se zacel poigravati z mislijo, da bi zacel pisati kratke zgodbe ali kajpodobnega, karkoli. 
a.  
… kratke zgodbe ali kaj podobnega, zagotovo pa ne pesmi. 

b.  
?… kratke zgodbe ali kaj podobnega, karkoli, zagotovo pa ne pesmi. 


V zgledu (40) se OPZ nanaša na enega, poljubno izbranega predstavnika množice. To bi sicer lahko trdili tudi za poljubnostni zaimek, ki stoji pred OPZ, vendar se zdi, da sporocevalec z dopolnilno rabo OPZ poudarja poljubnost oz. prosto izbiro med predstavniki množice, s tem pa izraža 
pripravljenost, da med potencialne referente šteje tudi manj prototipne 
predstavnike množice. Ucinek tako rabljenega OPZ postane še jasnejši, ce poskušamo množico potencialnih referentov zamejiti s kontekstom. Tako zamejevanje je mogoce, ce rabimo le poljubnostni zaimek (40a). Ce poljubnostni zaimek dopolnimo z OPZ, se zamejevanje zdi manj verjetno (40b). Iz zgledov (40a–b) lahko sklepamo, da slovenski OPZ 
zahtevajo popolno variacijo (angl. total variation, gl. Chierchia 2013), torej popolnoma neomejeno izbiro med potencialnimi referenti. 



5.2.2 Vezniška raba 
Do sedaj smo obravnavali nevezniško rabo OPZ, ki je v veliki meri primerljiva z rabo angleških zaimkov z morfemom any-. Za razliko od slednjih imajo OPZ lahko tudi vezniško vlogo, v kateri pripomorejo k 
izražanju prostosti izbire. Tabela 6 prikazuje število primerov vezniške rabe OPZ v našem preucevanem vzorcu. 
kdorkoli karkoli kakršenkoli katerikoli cigarkoli kadarkoli kakorkoli kjerkoli kamorkoli koderkoli kolikorkoli  
Št.  115  160  40  19  5  179  491  217  406  73  34  
%  16,4  22,9  5,7  2,7  45,5  25,6  70,1  31,0  58,0  17,6  82,9  

Tabela 6: Število zgledov vezniško rabljenih oziralnopoljubnostnih zaimkov 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
OPZ uvajajo razlicne vrste odvisnikov. Ce sledimo slovenski tipologiji stavcnoclenskih in nestavcnoclenskih odvisnikov (Gabrovšek in Žele 
2019 ter Gabrovšek 2019), odvisnike z uvajalnimi OPZ lahko uvrstimo v naslednje kategorije: 
1. maticni stavcnoclenski 
i. vezljivi (osebkovi, predmetni, prislovnodolocilni odvisniki kraja ali casa)
ii. družljivi (odvisniki kraja, casa ali nacina)
2. nematicni nestavcnoclenski 
i. vezalno/protivno razmerje
ii. dopustno prislovnodolocilno razmerje Vezljive stavcnoclenske odvisnike v našem vzorcu tipicno uvajajo 
samostalniški in prislovni OPZ. Samostalniška OPZ uvajata osebkove in 
predmetne odvisnike (41–42), prislovni pa prislovnodolocilne odvisnike kraja in casa (43–44). 
(41) Kdorkoli je vdrl, se dobro spozna na tehniko.
= {kdor / tisti, ki} je vdrl 
(42) 
Ima pravico, da na svoj teritorij sprejme, kogarkoli želi.= {kogar / tistega, ki ga / vsakogar, ki ga} želi 

(43) 
Kjerkoli bosta prisotna oba plina, se bo hemoglobin prej vezal z ogljikovim monoksidom. 


= {kjer / tam, kjer / povsod, kjer} bosta prisotna oba plina 
(44) Ce hocete, da proizvajajo zdravila, boste placali, kolikorkoli vam zaracunajo.= {kolikor / toliko, kot} vam zaracunajo 
Tovrstni vezljivi stavcnoclenski odvisniki so zamenljivi z oziralnimi 
odvisniki, ki jih uvajajo oziralni zaimki ali veznik ki, ali z oziralnimi odvisniki, ki imajo v nadrednem stavku kot nanašalni izraz kazalni 
zaimek. Ce poved opisuje stanje ali dejanje, ki se lahko uresnici veckrat, je vezljivi stavcnoclenski odvisnik z uvajalnim OPZ mogoce zamenjati 
z oziralnim odvisnikom, ki ima v nadrednem stavku kot nanašalni izraz celostni zaimek; v tem primeru je dejanje v glavnem stavku opisano kot 
brezcasno oz. ponavljajoce se (42–43). Ce takšna zamenjava ni mogoca, OPZ razkriva sporocevalcevo nepoznavanje identitete ali brezbrižnost glede identitete referenta, ki ga opisuje odvisnik (41, 44). 
Maticni stavcnoclenski odvisniki z uvajalnimi OPZ so dolocni opisni izrazi (gl. Dayal 1997), s katerimi sporocevalec opiše lastnost, ki jo mora 
imeti potencialni referent – udeleženec dejanja, opisanega v glavnem 
stavku. Od širšega konteksta izjave je odvisno, ali bo odvisnik dobil pomenske lastnosti univerzalnega ali eksistencialnega kvantifikatorja. 
V vsakem primeru mora opis referenta, podan v odvisniku, dopušcati možnost obstoja vsaj dveh potencialnih referentov. Poved (41) bi bila na primer zelo nenavadna, ce bi sporocevalec in njegovi naslovniki vedeli, kdo je vlomilec. Ce sta osumljenca vsaj dva, raba povedi postane 
smiselna. 
Prislovni OPZ lahko uvajajo tudi družljive odvisnike, torej odvisnike v stavcni vlogi neobveznih prislovnih dolocil casa, kraja ali nacina. Tovrstne odvisnike je zelo pogosto mogoce interpretirati na dva nacina, kot kaže zgled (45). 
(45) Srbska glasbena zvezda dvigne na noge publiko, kjerkoli se pojavi. 
a.
 = {povsod, kjer / tam, kjer / kjer} se pojavi

b.
 = ne glede na to, kje se pojavi

c.
 = in vseeno je, kje se pojavi 


Odvisnik kjerkoli se pojavi lahko interpretiramo kot restriktivni stavcni clen, ki dejanje glavnega stavka natancneje umešca v prostor (a), ali pa kot univerzalni pogojno-dopustni odvisnik, torej kot nestavcnoclenski in s tem nerestriktivni odvisnik, s katerim govorec sporoca, da se bo 
dejanje, opisano v glavnem stavku, zgodilo ne glede na to, v katero 
okolje bo umešceno. V slednjem primeru je vezniško rabljeni OPZ mogoce nadomestiti z zvezo ne glede na to, ki ji sledi vprašalni zaimek (b); zgled lahko pretvorimo tudi v priredno zloženo poved (c). Kot stavcnoclenski odvisnik ima odvisni stavek v zgledu (45) konjunktivni 
pomen (na kraju a in b in c) oz. lastnosti univerzalnih kvantifikatorjev. 
Kot nestavcnoclenski odvisnik ima isti odvisni stavek disjunktivni 
pomen (ce se pojavi na kraju a ali b ali c) oz. lastnosti eksistencialnih kvantifikatorjev. 
Da se univerzalni pogojno-dopustni odvisniki obnašajo kot 
eksistencialni kvantifikatorji, je mogoce trditi tudi, ker se nanje lahko navezujejo zaimki v glavnem stavku (46). Skladenjsko nadrejeni zaimki se namrec lahko nanašajo le na eksistencialne, ne pa tudi na univerzalne 
kvantifikatorje (Heim 1990). 
(46) {Kakršenkoli odnos že imaš do mesta,}i ti gai mesto vraca. 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
Zgornji univerzalni pogojno-dopustni odvisnik opisuje množico situacij, izmed katerih nobena ne bo vplivala na uresnicitev dejanja, opisanega v glavnem stavku. V nekaterih primerih pa je vloga tovrstnih odvisnikov bolj ali zgolj metalingvisticna, saj odvisnik razkriva sporocevalcevo nepoznavanje referenta ali brezbrižnost do njegove identitete. 
Pogojno-dopustno razmerje ni vzpostavljeno na ravni med vsebinama 
glavnega in odvisnega stavka, temvec med v glavnem stavku rabljeno besedno zvezo in potencialnimi referenti, ki bi jih po sporocevalcevem 
mnenju izbrana besedna zveza lahko poimenovala: 
(47) Najbolj mi je pomembno, da sem na tej poti, kamorkoli me pac že pelje, 
svoboden. 
= {Ne vem / vseeno mi je}, kam me ta pot pelje. 
(48) Gremo naprej – kakorkoli to že razumemo.= Vseeno je, kako to razumemo. 
Odvisnik z uvajalnim OPZ v zgledu (47) se nanaša na samostalniško zvezo, ki omogoca popolno identifikacijo referenta, saj jo uvaja kazalni zaimek (tej poti). Odvisnik v zgledu (48) se nanaša na nadredni stavek (Gremo naprej): v tem primeru ima sporocevalec referenta (vsaj v metaforicnem smislu) pred seboj. Odvisnika v zgledih (47–48) torej poudarjata, da sporocevalec referentov ne pozna dobro. Ker imata predvsem metalingvisticno vlogo in ker razkrivata sporocevalcev odnos 
do povedanega, bi ju bilo smiselno umestiti med ozirne odvisnike, 
torej nestavcnoclenske odvisnike, ki z glavnim stavkom vzpostavljajo vezalno, protivno ali dopustno razmerje (gl. Gabrovšek in Žele 2019). 
OPZ kakorkoli uvaja tudi ozirne odvisnike, s katerimi se sporocevalec nanaša na daljši del predhodnega besedila, ne le na besedno zvezo. 
Odvisnik v zgledu (49) izpostavlja dejstvo, da do tedaj opisane okolišcine 
nimajo vpliva na dogodke, opisane v besedilu, ki sledi. Obenem ima 
vlogo diskurznega oznacevalca: oznacuje prehod na novo temo oz. prehod z zastranitve na temo besedila. Glavno sporocilo besedila se namrec nahaja za odvisnikom kakorkoli že bo, besedilo, ki stoji pred odvisnikom, pa deluje kot zastranitev. 
(49) Danes se bodo »spopadli« s kar obsežnim dnevnim redom, vendar na njem ni obravnave proracuna. Mogoce pa je, da ga bodo vseeno dobili na mizo. Ali se bo to zgodilo, se bo vedelo tik pred sejo. Kakorkoli že bo, dejstvo je, da ima župan nekaj težav s polnjenjem prihodkovne strani proracuna. 
6 Zakljucek 
V prispevku smo analizirali oziralnopoljubnostne zaimke, katerih pomenske lastnosti in znacilnosti rabe še niso bile predmet podrobnejših raziskav. Pregled vecjega vzorca zgledov rabe iz korpusa Gigafida 2.0 
je pokazal, da so oziralnopoljubnostni zaimki prvenstveno k negativni 
polarnosti usmerjeni izrazi in izrazi proste izbire. Njihova osrednja znacilnost je pomenska odvisnost od okolja, v katerem se pojavljajo. V navzdol monotonih okoljih imajo tako lastnosti eksistencialnih 
kvantifikatorjev, v drugih okoljih pa se njihove kvantifikacijske 
znacilnosti spreminjajo v odvisnosti od konteksta. Podobno velja za vezniško rabljene zaimke: odvisniki, ki jih uvajajo, lahko oznacujejo enega ali vec potencialnih referentov hkrati. Kvantifikacijske znacilnosti 
odvisnikov so pogojene z vrsto dejanja oz. stanja, opisanega v glavnem in/ali odvisnem stavku. 
Vir Gigafida 2.0 v orodju Sketch Engine. Na spletu: https://app.sketchengine.eu (1.–24. 7. 
2020). 
Literatura 
Bajec, Anton, Kolaric, Rudolf, Rupel, Mirko, Šolar, Jakob. 1973. Slovenska slovnica. Ljub­ljana: DZS.
Breznik, Anton. 1934. Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec: Družba sv. Mohorja. Cazinkic, Robert. 2000. Oziralni prilastkovi odvisniki. Jezik in slovstvo 46/1–2: 29–40. Chierchia, Gennaro. 2013. Logic in Grammar: Polarity, Free Choice, and Intervention. 
Oxford: OUP. 
Dayal, Veneeta. 1997. Free Relatives and »Ever«: Identity and Free Choice Readings. V: 
A. Lawson (ur.). Proceedings of SALT 7. Ithaca, NY: Cornell University. 99–116.
Đukanovic, Maja. 2007. Termin nedolocni zaimki v slovenšcini in srbšcini. V: I. Orel (ur.). Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. 445–456.
Gabrovšek, Dejan, Žele, Andreja. 2019. Tipologija stavcnoclenskih odvisnikov v slovenšcini. Slavisticna revija 67/3: 487–507.Gabrovšek, Dejan. 2019. Tipologija nestavcnoclenskih nematicnih dopolnil v slovenšcini.Jezikoslovni zapiski 25/2: 83–86. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.25.2.5Giannakidou, Anastasia. 1998. Polarity Sensitivity as (Non)Veridical Dependency. 
Amsterdam: John Benjamins.Gregorcic, Kristina. 2018. Affective polarity items in Slovene. Magistrska naloga. Ljub­ljana.Heim, Irene. 1990. E-Type Pronouns and Donkey Anaphora. Linguistics and Philosophy 
13/2: 137–177. 
K. Gregorcic, Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljubnostnih ... 
Horn, Laurence R. 2005. Airport ‘86 Revisited: Toward a unified indefinite any. V: G. 
N. Carlson, F. J. Pelletier (ur.). Reference and Quantification: The Partee Effect. Stanford: CSLI Publications. 179–205. Huddleston, Rodney D., Pullum, Geoffrey K. 2008. The Cambridge Grammar of the 
English Language. Cambridge, NY: CUP. Ilc, Gašper. 2019. Aspects of Negation in English and Slovenian. Ljubljana: Znanstvena 
založba FF. Janežic, Anton. 1863. Slovenska slovnica za domaco in šolsko rabo. Celovec: [Janez 
Leon].Kadmon, Nirit, Landman, Fred. 1993. Any. Linguistics and Philosophy 16/4: 353–422. Ladusaw, William A. 1980. Polarity Sensitivity as Inherent Scope Relations. New York: 
Garland Publications. 
Quirk, Randolph, Greenbaum, Sidney, Leech, Geoffrey, Svartvik, Jan. 1994. A Comprehensive Grammar of the English Language. New York: Longman. Toporišic, Jože. 2000. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. 
Prispelo februarja 2021, sprejeto aprila 2021.Received February 2021, accepted April 2021. 
Zahvale 
Raziskovalno delo, predstavljeno v prispevku, je bilo opravljeno s pomocjo sredstev Univerzitetne ustanove ing. Lenarcic Milana. 
Povzetek 
Pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskih oziralnopoljub­nostnih zaimkov Prispevek predstavlja osrednje pomenske lastnosti in znacilnosti rabe slovenskihoziralnopoljubnostnih zaimkov (OPZ). Analiza vzorca iz korpusa Gigafida 2.0 je pokazala,da so OPZ k negativni polarnosti usmerjeni izrazi (NPI) in izrazi proste izbire (IPI). 
Znacilnosti NPI in s tem lastnosti eksistencialnih kvantifikatorjev OPZ dobijo v pomenskem dosegu navzdol monotonih operatorjev. V okoljih, ki niso navzdol monotona, ti zaimki dobijo lastnosti IPI. Ce se OPZ nahajajo izven dosega modalnih operatorjev, privzamejo lastnosti univerzalnih kvantifikatorjev in ustvarjajo ucinek proste izbire. V dosegu modalnih operatorjev in v nemodalnih okoljih pa se obnašajo kot eksistencialni kvantifikatorji in izražajo dejstvo, da govorec referenta ne pozna ali 
se mu njegova identiteta ne zdi pomembna. 
OPZ lahko uvajajo tudi proste oziralne odvisnike – dolocne izraze, ki opisujejo množice posameznikov ali situacij. Raba tovrstnih odvisnikov je sprejemljiva le, ce obstajata 
najmanj dva potencialna referenta, ki ustrezata opisu v odvisniku. 
Semantic and distributional features of Slovene koli-pronouns 
The paper outlines the core semantic and distributional characteristics of the Slovene 
koli-pronouns. The analysis of a sample from the reference corpus Gigafida 2.0 shows that koli-pronouns are both negative polarity items (NPIs) and free choice items (FCIs). 
In the scope of downward entailing operators, koli-pronouns adopt characteristics 
of NPIs and existential quantifiers. In non-downward-entailing environments, these 
pronouns behave as FCIs. If they outscope modal operators, they adopt features of 
universal quantifiers, creating the free choice effect. In the scope of modal operators or in non-modal contexts, they adopt features of existential quantifiers, highlighting the fact that the speaker is either oblivious or indifferent to the identity of the referent. 
Koli-pronouns can also introduce free relative clauses that function as definite 
descriptions of sets of individuals or situations. The usage of free relative clauses with an introductory koli-pronoun requires contexts that allow for the existence of at least two potential referents matching the description in the relative clause. 
Nataša Logar
Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Slovenia 
DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.05 



Writing in academic Slovene: state and origins of students’ knowledge and skills 
By using a survey and semi-structured interviewing our study showed that the majority
of Slovene PhD students are satisfied with their Slovene academic writing skills, but
admitted they could improve, for example, with regard to their use of typical academicvocabulary in its usual context; writing concisely and accurately; and producing
characteristic sentences and phrases in accordance with specific sections of text. As forthe origins of the skills in question, in students’ opinion the most important way of
learning how to write academic Slovene is by reading academic text during the entirecourse of study, as well as by writing term papers and similar assignments. Here – in
PhD students’ and supervisors’ opinion – the role of teachers is very important, i.e. allteachers, not just linguists, should contribute to the excellence of students’ knowledge
of academic Slovene. 
Keywords: academic writing, PhD students, supervisors, survey, interview 
Z anketiranjem in intervjuji smo ugotovili, da je vecina slovenskih doktorskih študentovzadovoljna s svojim znanjem ter vešcinami, povezanimi s pisanjem strokovno-znanstvenihbesedil v slovenšcini, ceprav so hkrati priznali, da bi tovrstno znanje in vešcine lahkoše izboljšali. In sicer pri: tipicnem znanstvenem besedišcu in njegovi okolici; jedrnatemin natancnem ubesedovanju; tipicnih stavcnih frazah v posameznih delih besedil ipd.Pri izvoru znanja in vešcin, potrebnih za strokovno-znanstveno pisanje, se je pokazalo,da je po mnenju študentov najpomembnejši nacin, na katerega jih pridobijo, branje tezvrsti v casu celotnega študija, prav tako pa tudi pisanje sámo, npr. pisanje seminarskih in
podobnih nalog. Pri tem – in tu so bili enotnega mnenja tako študenti kot mentorji – je zelo
pomembna vloga uciteljev, in to vseh uciteljev, ne le jezikoslovcev: vsi bi morali prispevatik odlicnemu znanju adakemske slovenšcine pri študentih. 
Kljucne besede: strokovno-znanstveno pisanje, doktorski študenti, mentorji, anketa, intervju 
1 Introduction 
Aspirations for the establishment of Slovene as a language of Academia are well described (e.g. Slovenski jezik v znanosti 1 1986; Slovenski jezik 
v znanosti 2 1989; Orel 2007; Žigon, Almasy and Lovšin 2017). Starting 
with legal lexical items recorded in the Freising Manuscripts in the 10th century (Škrubej 2007) and reaching its peak with the foundation of the University of Ljubljana in 1919 (Pirih Svetina 2019), academic Slovene grew into a fully functional means of communication, enabling its speakers to scientifically deliberate on all matters of spiritual and 
material culture (Pogorelec 1988/2011: 392). Since then, as Vidovic Muha (2007a: 10) pointed out, it has “born witness to the (global) equality and excellence of scientific thoughts expressed in Slovene”. 
Nonetheless, in the aftermath of the Bologna reform of 1999, and at
a time of English language dominance in the global science domain(Ammon 2011), an important issue arose, i.e. the Slovene language
being an obstacle to further internationalisation of Slovenia’s highereducation system (Kalin Golob et al. 2014). Apart from linguistsdebating the matter (e.g. Vidovic Muha 2007b; Kalin Golob, Stabej2007; Humar and Žagar Karer 2010; Kalin Golob 2012; Stabej 2013),
the issue was also addressed in two Action Plans signed by the
Government of the Republic of Slovenia in 2015 (Akcijski nacrt za jezikovno izobraževanje; Akcijski nacrt za jezikovno opremljenost). Both documents emphasized that communicative competence inacademic Slovene needed special attention, and that all participantsof the Slovene higher education system, especially students should
acquire the high level of Slovene used in professional settings. 
It is self-evident that linguists should pay considerable attention to the proficient use of academic language by their students, as well as their own use of course, and that of their colleagues. Yet, not much is known about the attitudes towards academic Slovene held by teachers and students from other fields of science. Generally speaking, the number 
of present-day studies that are taking a closer look at students’ and teachers’ attitudes towards different aspects of education is 
comprehensive (cf. Dweck 2002; Lavelle and Bushrow 2008; Sanders-
Reio et al. 2014, etc.). In fact, one of the earliest attempts to asses students’ beliefs was made already at the end of the 1980s by Benson et al. (1993). Benson and his colleagues were interested in students’ 
experience of learning to write in the academic community, in relation 
to their previous uses of writing. One of the scholars’ findings was that students participating in the study “had a strong sense of writing essays at university as another ‘world of literacy’ into which with some 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
difficulty and less than optimum support they had had to initiate 
themselves” (Benson et al. 1993: 52–53). As for the teachers: the relationship between teachers’ beliefs and
practices has been researched for decades as well (Fang 1996; Five and
Gill 2015: 2). Results of such studies show that “tacit, often unconsciouslyheld assumptions [of individual teachers] about students, classrooms,and the academic material to be taught” (Kagan 2010: 65) play animportant role in every educator’s work (Ernest 2006; Biesta, Priestleyand Robinson 2015; etc.). Also, extensive literature on language teacher
cognition (for example Borg 2003; Barnard and Burns 2012) provides
us with detailed “insights into [language] teachers’ mental lives andinto the complex ways in which these relate to teachers’ classroompractices” (Borg 2009: 163). In Borg’s summary of studies on teacher
cognition in academic writing, two notions (Borg 2006: First languagewriting instructions) stand out: (a) positive reinforcement and positive
feedback of teachers greatly contribute to students’ self-perception onthe subject; and (b) teachers’ beliefs about writing (i.e. about accuracy,
vocabulary, style, etc.) have a considerable impact on the way writing isperceived by learners. Additionally, the idea of teachers non-linguistsbeing in part language teachers was very closely monitored with regard
to immersion teaching. As Cammarata and Tedick (2012: 251, 253–255)
summarise, such studies consistently show that content instructors tendto focus on subject matter, clearly at the expense of language teaching. 
Since I agree that “most academic contexts are dominated by written work, so knowledge use requires an ability to write” (Eraut 1982: 
10), I focused my research here on academic writing competence in Slovene. I conducted a study of academic writing in Slovene with the aim of establishing perceptions and attitudes of two specific groups: 
(a) PhD students, and (b) PhD supervisors. My motive for the study was therefore to gain a clearer perspective on how the Slovene higher education system could be fine-tuned for this particular, yet 
academically ubiquitous task. 
2 Methodology 
To collect data, I used two research methods: a survey and semi-structured
interviewing (Bryman 2012: 197–230, 465–499; Flick 2009: 147–172). This
mixed method approach (triangulation) allowed me to gain different 
perspectives on the subject of the study – in other words, to “produceknowledge on different levels” (Flick 2009: 445) and consequently increaseunderstanding of the problem (Creswell 2009: 203–205). 
I deliberately kept the online survey short and focused on getting a 
quick, yet broad (the number of participants wise) insight into the subject at hand. With the interviews, on the other hand, my main goal 
was to establish the reasons for the state of affairs as it presented itself in the survey, and to further explore solutions and good practices of learning and teaching academic writing in Slovene. 
The research questions were as follows: 
1. 
What is the PhD students’ state of knowledge and skills needed for academic writing in Slovene?

2. 
When and how do PhD students gain the knowledge and skills needed for academic writing in Slovene? 


2.1 Survey: design and sample 
The on-line questionnaire consisted of 13 questions/items.1 The questionnaire was active from 9th February 2017 to 30th March 2017. I 
sent an invitation to participate in the survey by e-mail to all Slovene speaking PhD students of four universities in Slovenia. During the 
seven-week period, 464 students responded to the questionnaire: 397 fully and 67 partially, which is a 25% response.2 It took on average 5 min 35 sec for participants to conclude the survey. 
As Figure 1 shows, 39% of respondents in the survey came from social sciences, followed by 24% of students from natural sciences 
1 Among all topics, due to extent restrictions of the paper three will not be presented here (possibilities for further improvements of the knowledge; terminology issues; students’ willingness to share their knowledge with younger colleagues). The qu­estonnaire is available in Appendix 1. 
2 The number of PhD students with Slovene as L1 enrolled in the year 2016/17 is 
an estimate, since the information about the number of students at the University 
of Nova Gorica, which is the smallest university of all four, was not forthcoming. A professor from this university couldn’t give the exact number of students enrolled, but explained that 60% of their postgraduate students came from abroad and therefore 
write their academic texts in English, as do the majority of their Slovene students. For other universities, the number of PhD students was as follows (the number of foreign 
students was subtracted): University of Ljubljana 1,279; University of Primorska 249; University of Maribor 374. This gives a total of 1,902 PhD students. 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
and mathematics, and 21% from humanities. A smaller 9% share of respondents came from technological sciences and the smallest 6% 
share came from (bio)medical sciences.3 
social sciences 
natural sciences and mathematics 
humanities 
technological sciences 
(bio)medical sciences 

Figure 1: Survey sample: percentage of PhD students according to their field of study (N = 440)4 
Respondents who chose the field of humanities were further asked 
if their field of study was linguistics and 22% of them responded positively, which is a 5% share in the whole sample. 

2.2 Interviews: design and sample 
I conducted 15 interviews: 5 with supervisors and 10 with students. A number seem low, nevertheless according to Creswell (2014: 239), 
who reports that phenomenology studies typically include from 3 to 10 interviewed individuals, I felt confident in drawing some initial conclusions based on such a sample. 
All interviewees were from the University of Ljubljana. As Table 1 shows,they came from five fields of study. To avoid expertise bias none of theinterviewees was a linguist, a PhD student of linguistics or a former 
3 Cf. CERIF classification, https://www.arrs.gov.si/en/gradivo/sifranti/inc/CERIF.pdf. 
4Since all 464 participants did not answer all of the questions/items in the survey, figures will be presented with the number of responding participants (N). 
student of linguistics. All the interviewed students participated in theYoung Researchers Programme funded by the Republic of Slovenia,5 and were at the time of the research in the final year of their PhD study,which meant they had experience in writing a PhD thesis, as well as inpublishing their first scientific articles. All interviews were conducted bythe same person (the author of this paper). 
Field of study  No. of PhD students  No. of PhD supervisors  
social sciences  2  1  
natural sciences and mathematics  1  1  
humanities  2  1  
technological sciences  3  1  
(bio)medical sciences  2  1  
Total  10  5  

Table 1: Interviews sample: number of interviewees according to their field of study 
The initially prepared interview questionnaire for students consisted of 12 open-ended questions/items and 6 open-ended questions/
items for supervisors, but the method of semi-structured interviewing allowed for flexibility.6 All 15 interviews were conducted face-to-face in the period between 19th September 2017 and 20th April 2018. The average length of the interviews was 39 min 49 sec (students) and 28 
min 32 sec (supervisors). 
3 Results 
The results of the survey and interviews will be presented together, for they are complementary. 
5For the aims and objectives of this programme, see https://www.arrs.gov.si/en/mr/. 
6 Both questionnaires are available in Appendix 2. Again among all topics included 
in interviews, four will not be presented in this paper (co-existence of Slovene and English language; terminology; language revision; and in the case of student intervi­ews possible advice to younger colleagues). 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
3.1 State of knowledge and skills: students’ self-evaluation 
3.1.1 After two questions regarding the sample (the field of study and 
the year of enrolment), students were first asked to evaluate their own academic writing proficiency. They were presented with four statements all beginning with: In general, the writing of academic texts in Slovene … 
The endings of the statements are presented in Figure 2. Only one ending could be chosen. 

Figure 2: PhD students’ evaluation of their knowledge and skills: In general, the writing of academic texts in Slovene … (N = 457) 
If we disregard those who could not evaluate their own knowledge in
general (16% of respondents), we can see that half of the students in the
sample evaluated their knowledge as good or solid. They acknowledgedsome problems, but managed to find solutions to them. A further
quarter of the students (26%) evaluated their knowledge as very good
or even excellent. They encounter no, or almost no difficulties whenwriting academic Slovene and seem very satisfied with the level of
their proficiency. Only 8% of students admitted they had quite a lot of
difficulties writing academic texts in Slovene and acknowledged theystruggled to resolve them. Among the latter, there is a slight deviation
from the sample structure in three categories; namely 36% of those whochose the ‘I have a lot of difficulties’ option came from the field of naturalsciences and mathematics (while their sample share was 24%), and 39%
of them came from the field of social sciences (while their sample share
was 28%). On the other hand, in the field of humanities this ratio wasreversed: it showed 14% of respondents with difficulties vs 21% sample
share. Therefore, it was more likely for PhD students from the first twofields of science to struggle with academic writing in Slovene, and lesslikely for students of humanities. 

3.1.2 The next survey question was the most comprehensive one.
Respondents were asked to complete the following statement by selectingone or more of the below listed topics: With regard to academic writingin Slovene, it would be useful for me if I improved my knowledge and skillsrelating to: (1) summarising (2) titling of chapters and subchapters […] 
13 more topics followed (all are listed in Figure 3),7 but students could 
also choose an answer (16) [...] I do not feel the need to improve my knowledge and skills, or they could append their own thoughts on thesubject by responding to the last item on the list, an open-ended item
(17) Other topics. 
The top part of Figure 3 shows topics chosen by most students 
(30%-40% of them) and at the bottom there are topics that the respondents (10% or less of them) felt most confident about. Among the latter, with an 8% share, there are also students who are completely 
satisfied with their academic writing proficiency in Slovene and do not feel the need for any improvement. 
Upon closer inspection, the following observations can be established. 
Among 15 topics listed in this survey item, none was recognized as challenging by more than 50% of respondents. Yet, there are issues causing problems for the 30% of the students participating, or even more. To be exact, between 30% and 42% of students admitted a gap 
in their knowledge on the following topics: using appropriate academic vocabulary together with collocations; writing in concise style; producing phrases characteristic of specific academic text sections; using specific grammar categories; forming efficient and persuasive statements; and establishing firm coherence. 
If we set an arbitrary boundary-line further down the chart values at, for
instance, the elements chosen by 20% of respondents, we could name
six academic writing characteristics which still cause difficulty. The topics
chosen by 20% and up to 29% of PhD students in the survey were: neutral
style, orthography rules, footnotes, intertextuality and summarising,
but also explaining and arguing. Below the value of 20% and downto 10% there is a gap in the results and the only three topics chosenby 10% of students or less are the following: titling of (sub)chapters; 
7In Figure 3 (as well as in Figures 4, 5 and 6 below), the numbers in brackets indicate the succession of topics as they appeared in the survey questionnaire. 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
(8) using typical academic vocabulary and its usual context 
(12)
 writing in concise style and with accuracy 

(7)
 producing characteristic sentences and phrases in accordance with specific text sections 

(9)
 using specific grammar that are characteristic of academic writing 

(13)
 forming efficient and persuasive statements 

(10)
 establishing firm coherence, fluency of the text and logical sequence of paragraphs 

(11) explaining and arguing 
(1) summarising 
(4) deciding when to write a footnote and what its content should be 

(5)
 referring to other sources of information and properly using citation styles 

(15)
 following orthography rules 

(14)
 using neutral, informative style 


(2)
 titling of chapters and subchapters 

(6) compiling of bibliography lists 

(3)
 titling of tables, figures, charts, etc. 



(16)
 With regard to academic writing in Slovene, 


I do not feel the need to improve my knowledge and skills. 
(17) Other topics: ___ 
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 
Figure 3: PhD students’ opinion on the knowledge and skills they find it would be 
useful to improve: With regard to academic writing in Slovene, it would be useful for me, if I improved my knowledge and skills relating to … (N = 423)8 
8 Three of the listed topics had an additional explanation or examples quoted (here un­derlined): (8) using typical academic lexicon and its usual context (which word is often 
titling of tables, figures and charts; and compiling of bibliography lists. Those topics almost entirely address the formatting side of academic writing and are characteristic of the lowest and easiest to comprehend level of academic writing proficiency. 
Following the survey, the content of this survey item was also included in interviews. Student and supervisor interviewees were presented with Figure 3, with a brief explanation of what it showed and how the data was obtained, and then paused for about half a minute in order to 
allow each interviewee to process it. Afterwards the following question 
was asked: In your opinion, what are the reasons for the knowledge deficiencies PhD students acknowledged? 
Half of the students responded in the ‘practice makes perfect’ sense. 
They estimated that their peers – and themselves – have language difficulties, if (or where) during their entire university enrolment, the practice of writing in academic Slovene is almost non-existent. Other answers varied: one student mentioned the lack of language consciousness, one a prevailing focus on content, and one the fact that 
a great deal of writing-specific knowledge acquired in high schools 
(grammar, orthography) had been lost by the time a student graduated 
at university. Two others ‘blamed’ the predominant use of English or at 
least extensive academic contact with it. 
The answers from supervisors, on the other hand, were twofold. Threeof them were critical: (a) the knowledge of standard Slovene language
obtained in high schools is poor and inadequate for the requirements of
good academic writing; (b) where students have to produce a lot of texts,
they use copy–paste technique, this practice is known to them already
before they enrol – hence, the language learning process is truncatedover the years; and (c) students do not read enough (regardless of thetext type). The remaining two supervisors also stressed the importanceof high school Slovene courses, but added that academic languageup-grading, particularly in terminology and style, was in the hands of
university teachers. One of the two emphasized: “I repeatedly remindstudents that academic writing is neither easy nor expeditious.” 
accompanied by another specificword, which prepositions follow, etc.); (7) producing chara­cteristic sentences and phrases in accordance with specific text sections (introduction,sample description, definitions of concepts, discussion, conclusions, etc.); (9) using specific grammar categories that are characteristic of academic writing (passive, plural of the sentence subject, 
etc.). By giving some examples, the possibility of lack of comprehension was reduced. These examples were deleted from Figure 3 in order to keep the figure smaller. 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 


3.2 Origins of knowledge and skills; supervisory guidance 
3.2.1 The aim of the next survey question was to find out where, in PhD students’ opinion, their academic writing knowledge and skills 
originate from. Participants were, again, presented with the beginning of a statement and instructed to choose a conclusion to it. The beginning of the statement read: With regard to academic writing in Slovene, I have so far acquired knowledge and skills … 
The possible conclusions, as well as the distribution of respondents’ replies, are shown in Figure 4. 

Figure 4: Origins of PhD students’ knowledge and skills: With regard to academic writing in Slovene, I have so far acquired knowledge and skills … (N = 438) 
As we can see, 85% of students confirmed that the most obvious way 
of learning academic writing (in Slovene) is by reading and writing the genre itself, during the entire course of study. The second most 
influential factor chosen by 67% of respondents is continuous teacher supervision. A considerable 42% share of students also acknowledged 
the fact that they learned how to write academic Slovene by learning academic English, hence English being a mediating language in this 
process. A further 36% response shows the importance of language-
related comments and corrections made by paper reviewers. Other listed topics were chosen less often. 
3.2.2 The next survey question associated with the origins of students’knowledge and skills focused on the role of supervisors. The question
was explicitly related to the role of all the supervisors students had encountered during all the years of their enrolment at university, including
PhD supervisors. Three possible answers were offered and as Figure 5shows, one prevailed (see the full question in the Figure 5 title). 

Figure 5: PhD students’ opinion on the role of supervisors: In your opinion, what is the role of supervisors with regard to guiding students towards excellent academic writing in Slovene? (N = 398) 
Almost 80% of PhD students in the survey who answered this question 
evaluated the language-related role of supervisors as very important, 
i.e. as important as the supervisors’ guidance and assistance with the research topic and methodology. Only 5% of them chose the last, ‘unimportant’ statement. Yet, a closer look revealed a significant 
deviation from the sample structure in the category of technological 
sciences, namely 25% of those who chose the ‘unimportant’ option 
came from the field of technological studies, while their sample share 
was only 9%. It was thus more likely for a PhD student of technology 
to see the language supervision role as unimportant, than it was for 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
other students. In the case of the second statement (no. (2) in Figure 
5), such deviation occurred with students of natural sciences, but not to such an extent. While in the sample they were represented by a 24% share, they ‘achieved’ a 37% share among respondents who chose the ‘neither important or unimportant’ statement. 
Of course, supervisors’ opinions on this matter were also of our interest, so all five interviewed teachers were presented with the same question and answers. The survey question was printed and interviewees were 
given approximately half a minute to consider options on paper. Then they were asked to comment on the statement they most inclined towards. Three of them chose the first statement; one interviewee chose the second statement, and one placed his position between (1) and 
(2). In their comments, one interviewee stressed that the supervisors’ 
role regarding language was in teaching students to take responsibility for the language part of their academic work in the same way they stand by its content; two interviewees pointed out that even though 
this role was time consuming, it was simply a part of supervisors’ ‘job description’. Additional elaborations on the subject by two supervisors 
from the fields of natural and technological sciences suggested that the language part of academic texts, especially scientific ones, was not as important as know-how breakthroughs, i.e. the content having a clear priority. Three teachers also mentioned hindrances regarding their own Slovene language competence, in the sense of lacking linguistic expertise. 
After comments were made, Figure 5 was shown to supervisors. As 
expected, none was surprised to see the survey results, though the 
80% share of students agreeing with the first statement was revealing 
to supervisors, since they had never thought about their language guidance being so clearly expected of them (after all, none of our 
interviewees was a linguist). At the end, one teacher summarized: “That is clearly what we are here for, too.” 
4 Discussion 
The decision to use two research methods was to the study’s advantage. A combination of a quantitative and qualitative approach facilitated more complete answers to both research questions designed at the beginning of the study. Nevertheless, the number of interviewees was 
not ideal. Though with some topics almost unanimous replies were given, but other topics were commented upon more disparately, each revealing different perspectives on the issue. For the same reason, no 
conclusions could be drawn with regard to the interviewees’ fields of 
study. 
As for the first research question, the high value with which survey 
respondents graded their language knowledge about writing in Slovene is not unexpected, given that the respondents were PhD students. Even so, they later showed self-criticism by choosing several areas where 
they could still improve. When presented with Figure 3, which showed students’ opinion on the knowledge and skills they find it would be 
useful to improve, one student interviewee insightfully remarked: 
“Well, everything can be improved.” Nevertheless, the numerical data in Figure 3 is mainly continuously distributed (with a gap between 10% and 20%) and shows roughly three sets of academic writing proficiency 
areas students and supervisors believe could be improved. Again, 
we should emphasize that the results present students’ perception 
and attitudes based on their own experience with academic writing in Slovene, and that the central point of this part of our study were challenges in the writing process. 
The focus of the next research question was the origins of PhD students’ 
knowledge and skills needed for academic writing in Slovene. This issue was approached with a presumption that a high proficiency in standard Slovene is already achieved in high school, so only learning 
possibilities specific for academic environment were listed (Figure 4). 
From the results, we can conclude that two inter-connected factors play a crucial role: (1) the extent of essays, term papers, reports, etc. students are obliged to write, and (2) the feedback on all such texts (in this case, of course, language-related feedback) offered by teachers, reviewers, and peers. This is in consistence with the point Lonka et al. 
(2014: 266) and Borg (2006) made: constructive feedback strategies 
foster the development of literate expertise and reflective thinking in all students, not just post-graduates. 
Further down the survey, more than 300 respondents (78%) from different fields of study said they regarded supervisors’ language 
guidance as important as the guidance on research topic and methodology. This is a very high share. Along with concurring 
interviewees’ opinions, this demonstrates how our respondents believe 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
that learning from suggested improvements is the most effective way of becoming academic writing proficient in Slovene. Though the 
process of teaching students how to “write with clarity”, “use proper structure”, “articulate in an academic style”, etc. is extensive and time 
consuming, interviewed supervisors, all non-linguists, a bit reluctantly (cf. Cammarata and Tedick 2012) agreed the role of language guidance 
was a sine qua non of their profession. One finding, though, needs to be further researched: more than 40% 
of survey respondents said they had learned how to write academic Slovene by learning how to write academic English. By itself, this is not something to be concerned about: after all, in academic world English and other languages inevitably meet as languages in contact. So, in general and in isolation, this survey statement reads positively; but, again, it certainly lays foundations for additional (contrastive) studies. 
5 Conclusions 
Academic writing characteristics have important educational implications, and once mastered, firmly interconnect with the clear and concise sharing of academic ideas and findings. The focus of this study was academic writing competence in Slovene. On the whole, the analysis of different angles of the subject led to the same conclusion: the most important way of achieving a high degree in academic writing proficiency is by writing the genre itself and learning from constructive feedback offered by teachers. It is therefore evident that all teachers, not just linguists, shoulder the burden of developing this competence expected of university graduates, regardless of their field of study. 
The central point of our interest here were students’ beliefs and self-perceptions. We did not in any way measure difficulties in the writing process, or in fact measure how accurate students’ perceptions were. Nevertheless, according to the data obtained, a synergy of a few factors would encourage a positive outcome in terms of students’ and teachers’ appreciation of academic writing: (a) a solid knowledge of standard Slovene language acquired during pre-university schooling; 
(b) 
a special subject discussing academic writing topics included in the undergraduate study curriculum at faculties of all fields of study; 

(c) 
extensive reading and writing of academic texts during the entire enrolment; and (d) informative and positive feedback on the language 


used in essays, term papers, reports, etc. from all university teachers. If this process were fine-tuned, Slovene higher education graduates would feel more confident and sovereign when using Slovene in their professional environment, and would do so without considering a recourse to English. 
References 
Akcijski nacrt za jezikovno izobraževanje. 2015. Available at: www.gov.si (7. 2. 2021). Akcijski nacrt za jezikovno opremljenost. 2015. Available at: www.gov.si (7. 2. 2021). Ammon, Ulrich (ed.). 2011. The Dominance of English as a Language of Science. Berlin, 
New York: Mouton de Gruyter. 
Barnard, Roger, Burns, Anne (eds.). 2012. Researching Language Teacher Cognition and Practice: International Case Studies. Bristol: Multilingual Matters. 
Benson, Nikola, Gurney, Sarah, Harrison, Judith, Rimmershaw, Rachel. 1993. The Place ofAcademic Writing in Whole Life Writing. In: M. Hamilton, D. Barton, R. Ivanic (eds.).Worlds of Literacy. Toronto: Ontario Institute for Studies in Education. 52–72. 
Biesta, Gert, Priestley, Mark, Robinson, Sarah. 2015. The Role of Beliefs in Teacher Agency. Teachers and Teaching 21/6: 624–640.
Borg, Simon. 2003. Teacher Cognition in Language Teaching: A Review of Research on what Language Teachers Think, Know, Believe, and Do. Language Teaching 36/2: 81–109. 
Borg, Simon. 2006. Teacher Cognition and Language Education: Research and Practice. London: Continuum. 
Borg, Simon. 2009. Language Teacher Cognition. In: A. Burns, J. C. Richards (eds.). The Cambridge Guide to Second Language Teacher Education. Cambridge: Cambridge 
University Press. 163–171.
Bryman, Alan. 2012. Social Research Methods. Oxford: Oxford University Press.
Cammarata, Laurent, Tedick, Diane J. 2012. Balancing Content and Language in 
Instruction: The Experience of Immersion Teachers. The Modern Language Journal 
96/2: 251–269. Creswell, John W. 2009. Research Design: Qualitative and Quantitative Approaches. Thousand Oaks, California: Sage.
Creswell, John W. 2014. Research Design: Qualitative, Quantitative, and Mixed Methods 
Approaches. Los Angeles, etc.: Sage. 
Dweck, Carol S. 2002. Chapter 3 – Messages that Motivate: How Praise Molds Students’ Beliefs, Motivation, and Performance (in Surprising Ways). In: J. Aronson (ed.). 
Improving Academic Achievement: Impact of Psychological Factors on Education. 
New York: Academic Press. 37–60. Eraut, Michael. 1982. What is Learned in In-Service Education and How? A Knowledge Use Perspective. Journal of In-Service Education 9/1: 6–14. Ernest, Paul. 2006. The Knowledge, Beliefs and Attitudes of the Mathematics Teacher: a Model. Journal of Education for Teching 15/1: 13–33.Fang, Zhihui. 1996. A Review of Research on Teacher Beliefs and Practices. Educational 
Research 38/1: 47–65. 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
Five, Helenrose, Gill, Michele Gregoire (eds.). 2015. International Handbook of Research on Teachers’ Beliefs. New York, London: Routledge. 
Flick, Uwe. 1999. An Introduction to Qualitative Research. Los Angeles: Sage. 
Humar, Marjeta, Žagar Karer, Mojca (ed.). 2010. Nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Ljubljana: Založba ZRC.
Kagan, Dona M. 2010. Implication of Research on Teacher Belief. Educational Psychologist 27/1: 65–90.
Kalin Golob, Monika, Stabej, Marko. 2007. Sporazumevanje v znanosti in na univerzi: uboga slovenšcina ali uboga jezikovna politika? Jezik in slovstvo 52/5: 87–91.
Kalin Golob, Monika, Stabej, Marko, Stritar Kucuk, Mojca, Cerv, Gaja, Kropivnik, Samo. 2014. Jezikovna politika in jeziki visokega šolstva v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 
Kalin Golob, Monika. 2012. Jezik slovenskega visokega šolstva: med zakonodajo, strategijo in vizijo. In: V. Gorjanc (ed.). Slovanski jeziki: Iz preteklosti v prihodnost. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 95–109.
Lavelle, Ellen, Bushrow, Kathy. 2007. Writing Approaches of Graduate Students. Educational Psychology 27/6: 807–822.
Lonka, Kirsti, Chow, Andela, Keskinen, Jenni, Hakkarainen, Kai, Sandström, Niclas, Pyhältö, Kirsi. 2014. How to Measure PhD Students’ Conceptions of Academic Writing? Journal of Writing Research 5/3: 245–269. 
Orel, Irena (ed.). 2007. Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 
Pirih Svetina, Nataša. 2019. (Ne)samoumevnost slovenšcine na Univerzi v Ljubljani. In: 
H. Tivadar (ed.). Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ljubljana: 
Znanstvena založba Filozofske fakultete. 423–429. 
Pogorelec, Breda. 1988. Konstituiranje slovenskega knjižnega jezika z jezikom znanosti in umetnosti. In: K. Ahacic (ed.). 2011. Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: Jezikoslovni spisi I. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 383–394.
Sanders-Reio, Joanne, Alexander, Patricia A., Reio Jr., Thomas G., Newman, Isadore. 2014. Do Students’ Beliefs about Writing Relate to their Writing Self-efficacy, Apprehension, and Performance? Learning and Instruction 33: 1–11. 
Škrubej, Katja. 2007. Diahrona pomenska stabilnost nekaterih najstarejših slovenskih 
pravnih izrazov in performativ. In: I. Orel (ed.). Razvoj slovenskega strokovnega 
jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 247–261.
Slovenski jezik v znanosti 1. 1986. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.Slovenski jezik v znanosti 2. 1989. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Stabej, Marko. 2013. Krci slovenske vecjezicnosti. In: R. Dapit, M. Bidovec Sinkovic (eds.). Vecjezicnost in izobraževanje: izkušnje, rezultati in izzivi v prostoru med Italijo in Slovenijo. Videm: Univerza, Mednarodni center za vecjezicnost. 32–61.
Vidovic Muha, Ada. 2007a. Aktualna vprašanja slovenske univerze in znanstvene razprave v slovenšcini. In: I. Orel (ed.). Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 3–11.
Vidovic Muha, Ada. 2007b. Slovenšcina kot jezik znanosti in univerze – da ali ne. Jezik in slovstvo 52/5: 91–92. 
Žigon, Tanja, Almasy, Karin, Lovšin, Andrej. 2017. Vloga in pomen prevajanja ucbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Ljubljana: Znanstvena založba 
Filozofske fakultete. 
Received June 2020, accepted January 2021.
Prispelo junija 2020, sprejeto januarja 2021. 
Acknowledgments 
The research was conducted as part of the project Slovene Scientific Texts: 
Resources and Description (J6-7094), funded by Slovenian Research Agency, 
and within the national research programme Slovene Language – Basic, 
Contrastive, and Applied Studies (P6-0215), also funded by the Slovenian 
Research Agency. 
Summary 
Writing in academic Slovene: state and origins of students’ knowl­edge and skills 
In the article, a study on academic Slovene is presented. By using two research methods, i.e. a survey and semi-structured interviewing, two topics were considered: 
(a) the kind of knowledge and skills needed for academic writing in Slovene among 
PhD students in different fields of study; and (b) the origins of such knowledge. The survey was responded to by 464 Slovene PhD students and interviews were conducted with 15 interviewees (10 PhD students and 5 supervisors, all from the University of 
Ljubljana). The results show that the majority of PhD students regard their academic writing skills in Slovene as very good or excellent, but at the same time believe they could improve, for example with regard to academic vocabulary and collocations. As 
for the origins of the skills in question, one answer stood out: the most important way 
of learning how to write academic Slovene is by reading and writing the genre itself. 
Here, a crucial role is played by supervisors’ feedback. 
Strokovno-znanstveno pisanje v slovenšcini: stanje ter izvor znan­ja in vešcin pri študentih 
Prispevek obravnava dve vprašanji, povezani s pisanjem strokovno-znanstvenih 
besedil v slovenšcini: (a) katera znanja in vešcine so potrebni za táko pisanje ter (b) 
kje in kako so usvojeni. Odgovore smo pridobili z anketo, izvedeno med slovenskimi 
doktorskimi študenti razlicnih znanstvenih podrocij (odzvalo se je 464 anketirancev), in 15 polstrukturiranimi intervjuji (10 z doktorskimi študenti in 5 z mentorji; vsi z Univerze v Ljubljani). Rezultati so pokazali, da vecina doktorskih študentov svoje znanstveno pisanje v slovenšcini ocenjuje kot zelo dobro ali odlicno, hkrati pa menijo, da bi svoje znanje lahko še izboljšali, npr. pri splošnem akademskem besedišcu in kolokacijskih zvezah. Najpomembnejši nacin pridobitve omenjenih znanj in vešcin je branje ter pisanje te zvrsti besedil, in to v cim vecji kolicini, pri cemer imajo kljucno vlogo povratne 
informacije mentorjev. 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
Appendix 1 On-line questionnaire (with the omission of three topics that are not presented 
in the paper)9 
1. 
Sem doktorski študent/-ka na podrocju: (a) naravoslovja, (b) tehnike, (c) medicine, (c) biotehnike, (d) družboslovja, (e) humanistike (+ podvprašanje: Ali je vaš študij jezikoslovni? – (e1) da, (e2) ne), (f) interdisciplinarnih raziskav. 

2. 
Vpisan/-a sem v: (a) prvi letnik, (b) drugi letnik, (c) tretji letnik, (c) sem absolvent/-ka, (d) nisem vpisan/-a v noben letnik, le še dokoncati oz. zagovarjati 


moram disertacijo. 
3. 
Ocenite: Na splošno s pisanjem znanstvenih besedil v slovenšcini ... (a) nimam nobenih oz. skoraj nobenih težav, (b) imam sicer težave, a jih sproti uspešno rešujem, (c) imam kar veliko težav, za rešitev katerih je potreben vecji napor, (c) težko ocenim na splošno. 

4. 
Znanje in vešcine, ki so potrebne pri pisanju znanstvenih besedil v slovenšcini, sem do sedaj pridobil/-a ... /možnih je vec izbir/ (a) pri posebej temu namenjenem predmetu ali predmetih v casu celotnega študija, (b) pri posameznih, posebej 


organiziranih krajših predavanjih ali delavnicah na fakulteti, (c) na predavanjih, 
delavnicah ali tecajih izven fakultete, (c) s siceršnjim branjem znanstvenih besedil v casu študija ters pisanjem seminarskih nalog, diplome ipd., (d) prek mentorjevih 
navodil in popravkov, (e) prek komentarjev, popravkov in predlogov recenzentov prispevkov, ki sem jih poslal/-a v objavo, (f) prek komentarjev, popravkov in 
predlogov študijskih kolegov in drugih vrstnikov, (g) s samostojnim ucenjem po jezikovnih prirocnikih za slovenšcino, (h) posredno prek spoznavanja, kako se taka besedila pišejo v anglešcini, (i) pri sodelovanju z lektorjem, (j) drugo /dodajte/: __. 
5. Pri pisanju znanstvenih besedil v slovenšcini bi bilo koristno, da bi še izboljšal/-a svoje jezikovno znanje in vešcine pri ... /možnih je vec izbir/ (a) 
povzemanju, (b) naslavljanju poglavij in podpoglavij, (c) naslavljanju tabel, slik, 
grafov ipd., (c) odlocitvah, kdaj napisati opombo in kaj vanjo sodi, (d) sklicevanju na druge vire in nacinih vkljucevanja informacij od drugod, (e) seznamu virov in literature na koncu naloge, (f) tipicnih stavcnih frazah v posameznih delih besedil (npr. v uvodu, opisu vzorca, definiranju pojmov, razpravljanju, zakljucku), 
(g) 
tipicnem znanstvenem besedišcu in njegovi okolici (npr. s katero besedo se neka beseda pogosto pojavlja skupaj, kateri predlog ji sledi), (h) slovnicnih oblikah, pogostih v znanstvenih besedilih (npr. raba trpnika, množinski osebek), 

(i) 
trdnejši povezanosti in tekocosti besedila ter smiselnem zaporedju odstavkov, 

(j) 
razlaganju in utemeljevanju, (k) jedrnatem in natancnem ubesedovanju, (l) ucinkovitem in prepricljivem ubesedovanju, (m) nevtralnem, informativnem stilu, 

(n) 
pravopisni pravilnosti, (o) ne vidim potrebe po tem, da bi svoje jezikovno 


znanje in vešcine, potrebne za pisanje znanstvenih besedil v slovenšcini, kakorkoli 
izboljševal/-a, (p) drugo /dodajte/: __. 
[...] 
9 The on-line survey questionnaire and interview questionnaire are both in Slovene, since 
the items of both are fully presented or summarised in English throughout the paper. 
9. Kakšno vlogo imajo po vašem mnenju pri usmerjanju h kakovostnemu pisanju 
znanstvenih besedil v slovenšcini mentorji (tj. vsi mentorji: tisti, ki usmerjajo delo pri posameznih izdelkih v casu celotnega študija, kot tudi mentor pri disertaciji)? 
(a) Zelo veliko vlogo. Ne bi je smeli zanemarjati, je enako pomembna kot vsebinsko 
in metodološko vodenje.; (b) Ta vloga ni niti pomembna niti nepomembna. Prav 
je, da ji mentorji posvecajo nekaj pozornosti, ni pa je treba posebej poudarjati.; (c) Ta vloga ni pomembna. Veliko bolj pomembno je, da mentorji kandidata vodijo 
vsebinsko in metodološko. 
Appendix 2 Interview questionnaires (with the omission of four topics that are not presented 
in the paper) 
A. Students 
1. Svoj študij na prvi stopnji ste zakljucili z diplomskim delom, nato pa ste napisali 
še znanstveni magisterij. Kakšne so za vas razlike med enim in drugim delo (ne 
mislim toliko na jezikovne)? 
2. Kakšni so vaši spomini na celoten proces nastajanja magistrskega dela, pa tudi 
na zagovor in podelitev listine? 
3. 
Sicer ste v zadnjih 4 letih pridobili že tudi izkušnje z znanstvenim objavljanjem. Ste (so)avtor/avtorica /xxx/ del. V cem je pisanje takih prispevkov drugacno od pisanja zakljucnih študijskih del, kakršen je bil magisterij? 

4. 
Kako ste ob pisanju prvega prispevka za objavo v slovenšcini vedeli, kakšno jezikovno podobo mora imeti, z drugimi besedami: kje ste se naucili, kako ga ubesediti? 

5. 
Ce zdaj pomislite na obdobje zadnjih 6 mesecev. Katera strokovna in znanstvena besedila ste v tem casu (še) (na)pisali? 

6. 
V kateri fazi nastajanja je vaša disertacija? Kakšen je (bil) za vas proces nastajanja disertacije? Kateri del tega procesa je (bil) najlažji in kateri najtežji? Kaj trenutno (v zadnjem tednu) najbolj “zaseda” vaše misli v zvezi z disertacijo? 

7. 
Katera so po vašem mnenju osnovna jezikovna znanja, ki so potrebna za kakršnokoli javnosti namenjeno pisanje, ne samo znanstveno? Kdaj v okviru celotnega šolanja se ta znanja usvojijo (ali bi se morala usvojiti) in kako? Kakšna 


je bila vaša izkušnja v zvezi s tem: gledano nazaj – kaj bi pohvalili, kaj je bilo 
pomanjkljivo? 
8. Februarja in marca letos smo med doktorskimi študenti štirih slovenskih 
univerz izvedli anketo o znanstvenem pisanju v slovenšcini. Anketo je izpolnilo vec kot 450 študentov. Okvirno lahko povzamem, da so anketirani na splošno precej zadovoljni s svojim pisanjem znanstvenih besedil v slovenšcini, obenem pa so ocenili, da bi bilo koristno, ce bi svoje jezikovno znanje še izboljšali, in to, kot lahko vidite, pri marsicem. /Intervjuvanec/-ka dobi rezultate 5. anketnega 
vprašanja v obliki slike./ 
N. Logar, Writing in academic Slovene ... 
Kateri mislite, da so razlogi za to, da so ta znanja pri vecini anketiranih - ce obrnem - pomanjkljiva? [...] 
B. Supervisors 
1. Kakšno vlogo imamo mentorji pri usmerjanju h kakovostnemu pisanju 
znanstvenih besedil v slovenšcini? To je: pri mentoriranju vseh študijskih izdelkov, ne le zakljucnih del. 
Lahko izbirate med naslednjimi odgovori /odgovore intervjuvanec/-ka dobi napisane na listu, vas pa vabim, da jih še dodatno utemeljite ali komentirate: 
(a) Zelo veliko vlogo. Ne bi je smeli zanemarjati, je enako pomembna kot 
vsebinsko in metodološko vodenje. 
(b) Ta vloga ni niti pomembna niti nepomembna. Prav je, da ji mentorji posvecajo 
nekaj pozornosti, ni pa je treba posebej poudarjati. 
(c) Ta vloga ni pomembna. Veliko bolj pomembno je, da mentorji kandidata vodijo 
vsebinsko in metodološko. 
2. Vprašanje, na katerega ste odgovorili, smo v anketi, ki smo jo izvedli februarja 
in marca lani, zastavili tudi doktorskim študentom štirih slovenskih univerz. Tema 
ankete je bila znanstveno pisanje v slovenšcini, izpolnilo pa jo je vec kot 450 
študentov. Odgovori, ki smo jih dobili na omenjeno vprašanje, so se razporedili 
takole /intervjuvanec/-ka dobi rezultate 9. anketnega vprašanja v obliki slike/: [...] Ali vas ti rezultati kakorkoli presenecajo? 
3. Ce zdaj pomislite samo na doktorske disertacije in prve znanstvene clanke, ki jih študenti pišejo v casu doktorskega študija ali v krajšem obdobju po zagovoru. 
Koliko je po vaši oceni in izkušnjah še potrebnega popravljanja in usmerjanja, 
povezanega z jezikovno podobo teh del? S tem mislim tako na popravljanje pravopisnih in slovnicnih pomanjkljivosti ter tehnicnih napak v seznamih virov na 
eni strani kot tudi – na drugi strani – na popravljanje ubeseditev, ki niso ustrezne 
žanru (npr. subjektivni stil, gostobesednost, nenatancno naslavljanje ipd.). 
Se pravi: jezikovna podoba prvih znanstvenih del študentov - koliko popravljate 
ali komentirate, da je treba popraviti? /Lahko se pogovarjava tako o pisanju v slovenšcini kot v anglešcini./ 
4. Naj se navežem še na eno tocko ankete. Pokazalo se je, da so anketirani 
študenti na splošno precej zadovoljni s svojim pisanjem znanstvenih besedil v 
slovenšcini, obenem pa so ocenili, da bi bilo koristno, ce bi svoje jezikovno znanje še izboljšali, in to, kot lahko vidite, pri marsicem. /Intervjuvanec/-ka dobi rezultate 
5. anketnega vprašanja v obliki slike./ Kaj je razlog, da so ta znanja pomanjkljiva? Katere so poleg mentorskega spremljanja še možne rešitve, da bi se ta znanja 
izboljšala? Poznate morda še druge dobre prakse iz tujine, na vaši fakulteti? [...] 


Tina Lengar Verovnik
University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Slovenia ZRC SAZU, Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, Slovenia DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.06 


Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia and the Speech Practices of Young Members of the Minority 
This article presents an overview of findings on the varieties of spoken Slovenian in 
Austrian Carinthia, focusing in particular on the changes perceived by researchers in the last two decades and on contemporary speech practices. Findings by other researchers are built upon with the results of biographical interviews conducted with seven students of Slovenian at the University of Klagenfurt. Three topics are at the forefront: the attitude toward the local dialect, the use of standard Slovenian variety, and speech accommodation in groups. 
Keywords: Austrian Carinthia, Slovenian, standard language variety, dialect, speech accommodation 
Prispevek prinaša pregled dognanj o razlicicah govorjene slovenšcine na avstrijskem Koroškem, zlasti se osredotoca na spremembe, ki jih raziskovalci zaznavajo v 
zadnjih dveh desetletjih, in na sodobne govorne prakse. Ugotovitve drugih avtorjev so nadgrajene z izsledki iz biografskih intervjujev, opravljenih s sedmimi študenti 
slovenšcine na Univerzi v Celovcu. V ospredju so tri tematike: razmerje do lokalnega narecja, raba knjižnega jezika, govorno prilagajanje v skupinah. 
Kljucne besede: avstrijska Koroška, slovenšcina, knjižni jezik, narecje, govorno 
prilagajanje 
1 Introduction Visible changes have taken place in bilingual Austrian Carinthia in 
recent decades. Official statistics show a steady increase in applications 
for bilingual programs in primary schools (e.g., Doleschal 2009: 97), 
and the Slovenian ethnic community once again includes people in areas where it previously barely had any declared members (e.g., in 
Klagenfurt and Villach). This is partly due to the migration of members 
of the minority within the province of Carinthia (Steinicke 2001: 255) 
and partly due to a more open affiliation with the Slovenian ethnic community. The changes are certainly also related to improvement 
of the minority’s educational structure, which exceeds the national 
average (an important role is played by the Slovenian high school and other educational institutions at the secondary and tertiary levels), and 
to the strengthening of its cultural and economic capital (Zupancic 2007: 143, 146). 
However, researchers also point out that the number of native speakers of Slovenian, especially speakers of Slovenian dialects, is nevertheless 
declining (for numerical data and estimates, see Zupancic 2007; 
Steinicke 2001). At most, there is an increase in the number of individuals 
that become acquainted with Slovenian for various reasons later (in 
primary school or in language courses), but often this is limited and only involves the standard variety. Interest in Slovenian increased when 
Slovenian became a national language with Slovenia’s independence 
in 1991 (and with the simultaneous collapse of communism), and even 
more so after Slovenia joined the European Union (Busch 2010: 179). 
Many people in Austrian Carinthia learn Slovenian not because it is the language of a minority there, but because it is economically or culturally interesting to them, and they view it as the language of a neighbouring country (Doleschal 2009: 98). Still others are aware of 
the language’s presence in Carinthia and learn it as a second language 
of the province; some socialize their children in it to revive a family 
tradition (Busch 2008: 58). Among the reasons for increased interest 
in learning Slovenian and enrolling children in bilingual programs are also more recent motivations associated with a strong appreciation 
of the ethnic dimension of regional identity (Steinicke 2001: 255) and multilingualism (Kern 2009: 79). 
In addition to the general research findings, insight into (linguistic) life and experiencing changes at the individual level is also important. Many recent works are based on the personal accounts of members of the minority as well as other Slovenian speakers in this area (e.g., 
Vavti 2012; Busch 2008). Their testimonies reveal the great complexity of today’s sociolinguistic situation, which is often conditioned by the traumas of previous generations (Vavti 2012: 98; Piko - Rustia 2019: 
122); at the same time, some shared features of especially younger 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
interviewees, who often engage in bilingualism with less of a burden, 
are presented (Prilasnig 2013: 88). An effective method is “linguistic biography” which covers different life stages of respondents (e.g., 
childhood, professional activity, and creating a family) and is a form 
of report on an individual’s life in a certain social environment with a thematic emphasis on linguistic aspects (Wildgen 2003: 203). This 
article presents some findings from biographical interviews with seven respondents conducted in February 2020.1 These are students 
(four female and three male) in the University of Klagenfurt’s teacher 
education program for Slovenian, all members of the Slovenian minority 
(hereinafter referred to as R1 to R7, regardless of sex). This group 
was addressed for two reasons. First, they had chosen an academic program in which they can develop their Slovenian language skills to the highest level possible in their regional environment. Second, in the interviews I was mainly interested in the varieties of Slovenian that they spoke (or still speak),2 and for this group I could reasonably assume that they possessed the necessary metalinguistic knowledge for such a conversation. Below, I present three topics that were at the forefront in all the interviews: the attitude toward the local dialect, the use of standard Slovenian at the individual and community levels, and speech accommodation in groups. 
1 The interviews were completed as part of my three-month study stay at the Uni­
versity of Klagenfurt’s Slavic Studies Institute. They are between 35 and 60 minutes 
long, and the recordings are kept in my personal archive. 
2 When the students agreed to speak to me, I sent them the following text in advance 
(which turned out to be good because they were able to think things through in 
advance, and some even discussed them with their parents at home): “All individuals 
are involved in constantly changing daily or long-term situations to which they also accommodate verbally. Our language behavior is always determined by our earliest familiarization with a language (or languages) as well as all later socialization. I am interested in your language path: through a conversation I would like to find out how your spoken Slovenian has changed and been accommodated from the earliest years onwards. I am especially interested in what happened at different turning points in 
your lives: when you entered preschool and/or primary school and all subsequent 
new environments (including outside school: perhaps in a social club, music school, sports, etc.). I am also interested in how you accommodate your speech today; for example, when you talk to your family, when you hang out with friends or peers, 
when you talk to professors, when you speak (or if you speak) in public, and so on.” 
2 Dialect as a native language – or not 
Lundberg (2015) found that speakers of Carinthian Slovenian dialects3 in Austria have a very positive attitude toward these dialects and perceive them as an important element of their own identity,4 but more than half of his respondents were convinced that younger generations no longer speak predominantly in Slovenian. Priestly (2003: 110) argues that the language attitude toward Slovenian is developing more positively than in previous times, especially among younger members of the ethnic community; however, a process of levelling specifically dialect features toward a regional or even standard variety,5 common across Europe, is apparently also taking place in Austrian Carinthia 
(Lundberg 2010: 45). The linguistic character of the region is changing 
under the influence of various processes, including migration within the region (in recent decades, especially from rural to urban and suburban areas), socioeconomic and educational changes within the minority, immigration, and commuting by Slovenians from Slovenia, 
as well as the emergence of “Slovenian with an accent” (Busch 2008), 
which is spoken by immigrants from other former Yugoslav republics. 
Researchers have found that especially highly educated parents in younger families or in a more urban environment no longer speak with their children in dialect, but in a form of Slovenian that is close 
to the standard language (Reiterer et al. 2000: 15; Busch 2008: 62). Vavti (2012: 99, 106) writes that such young people understand the 
lack of dialect as a loss and a deficit, or even a barrier to contact with others or affiliate with a community. Among my respondents, two were initially linguistically socialized in such a variety of Slovenian for various reasons. R6 says that his parents were afraid that he would not learn 
“real” Slovenian, and so they only spoke to him in standard Slovenian 
3 These are three dialects corresponding to three Carinthian valleys: Jaun, Ros, and Gail (in Slovenian: Podjuna, Rož and Zilja). The dialect diversity is in fact even greater 
because all three of these dialects are further divided into many local varieties. 4The fact that dialect is really at the centre of Carinthian Slovenian identity is shown by a statement by an employee of Radio Agora, who said that some members of the minority do not like producing material only in standard Slovenian because for them 
“the dialect is the native and true language” (Lengar Verovnik 2020: 47). Similarly, Busch (2008: 60) reports that the motif of the dialect as “real” Slovenian, which dis­tinguishes “real” Slovenians from others, also comes up repeatedly in her interviews. 
5For more on the categorization of varieties of Slovenian speech see Lundberg (2010: 
43–45). 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
at home (in an urban environment). However, other relatives (in the countryside) spoke to him in dialect, and so over time he learned their dialect himself and no longer replied to them in standard Slovenian. This early experience obviously also served him well later because he learned another dialect, spoken by his best friend and those he hung out with the most in primary school. R1 also relates that she had classmates that came from Klagenfurt and did not speak a dialect at home,6 but apparently accommodated to dialect speakers and 
learned some of it themselves. The story of R5 is different because 
she learned Slovenian in early childhood from her grandmother, who came from Upper Carniola in Slovenia and married a Carinthian. She spoke to her in “beautiful”7 Slovenian, not in dialect. Her grandmother babysat her until she entered preschool, and it was only there that she encountered the local dialect and started learning it (although at home they apparently did not like hearing her speak even a word in dialect). The fact that she still visits friends in the local environment and tries to speak in their dialect shows how important it was for her to also learn this variety. She is still learning it, and her friends are in favour of this. Sometimes they correct her and tell her how to say something in their dialect. 
Another dialect is difficult to learn later in life, according to R3; he knows someone that speaks two dialects and switches between them like switching between two languages, but this is because his mother 
is from the Jaun (Podjuna) Valley and his father is from the Ros (Rož) Valley. A similar albeit slightly less pronounced “dialect bilingualism” is reported by R1 and R4; both have parents from different parts of 
Carinthia, and one also moved during childhood. For R1, this experience probably provided early insight into the diversity of varieties of spoken Slovenian, as illustrated by the following anecdote. Her mother told her that once she came back from preschool where she had been speaking standard Slovenian with the teachers, and she also started speaking to her mother in standard Slovenian. Suddenly, however, she 
stopped and said, “Wait, you don’t understand me,” and continued in 
6 In addition to the fact that her classmates’ parents probably spoke standard Slovenian 
with them, R1 also points out that in Klagenfurt it is not possible to hear indigenous Slovenian dialects because the city lies beyond the borders of the Slovenian dialects. 
Nevertheless, it is an important cultural, media, educational, economic, and political 
center for the Slovenian minority. 
7“Beautiful” in this context really means “proper”, “standard”. 
dialect – she realized that this was a different linguistic code that she had never heard from her mother, and that she did not know from her environment or from the media (the media are mostly German; there is only one weekly television show in Slovenian, and the all-day radio program in Slovenian was only launched in 2011). 
In the accounts of all the respondents, dialect as the language of their primary or at least very early socialization is seen to be a strong identifying and emotional factor. The story of R2 confirms the conclusion that 
dialect has a limited scope of use and that “the existence of a standard 
variety and a more or less uniform standard speech is crucial for the 
preservation of the minority language” (Bogataj 2008: 209). R2 comes 
from a family in which they spoke their Slovenian dialect a lot and sang in it, and she mainly learned German from children that vacationed in the village. However, in primary school she was the only child taking extra Slovenian lessons, and she remembers that she and her teacher only read sports news most of the time. Her Slovenian did not progress as well as her German; she had lexical deficiencies because she did 
not have certain words in her dialect. Consequently, at age fifteen 
she found herself in a difficult situation and, after some deliberation, 
decided on her own to think about “hard things” in German. This is 
still her main language today. It is only while studying Slovenian that she gradually manages to think again about more complex topics in Slovenian, especially during creative writing. 
At this point, it should be mentioned what seems crucial to her story. 
Namely, R2 also relates negative experiences in her youth, which were 
not directly connected with her dialect, but with the presence of the Slovenian language as such. Personal experiences repeatedly let her know that Slovenian was not desired; this included insults, such as being called Tschuschenkind ‘southern brat’,8 and hatred for Slovenian people that she felt at the primary school in a nearby larger town. 
R6 and R7 also report similar negative experiences. R6 experienced 
them at sports matches, when the fans shouted insults at the Slovenian team; they were also hassled by a referee that wanted to ban the use 
of Slovenian during the match. R7 recalls opposition from villagers and 
problems that his parents encountered when they demanded bilingual 
8 According to Wikipedia, Tschusch [t.u: .] is a derogatory term for a member of any of the peoples of southeast Europe or the Middle East. A Tschuschenkind is therefore the child of such a person. 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
classes for him at a school that had not had bilingual students for thirty years. However, these experiences did not impact these two respondents as strongly as R2. The monolingualism or bilingualism 
of one’s parents does not seem to be decisive either because R5, for 
example, speaks a German dialect all the time with her mother, who is not a member of the Slovenian minority, but she says that she finds German more difficult, and that even when she considers how to say something in (standard) German she thinks about it first in Slovenian. It is thus confirmed that (un)confident use of Slovenian in this area is 
influenced by a mix of “causes and effects of psychological, sociological, and linguistic factors at the individual and social levels” (Zorcic 2019: 527), which I could not gain insight into through interviews alone. 
3 The standard language of the environment 
The respondents encountered standard Slovenian or a variety very 
close to it either at home (R5 and R6) or at least from preschool or 
primary school onward. Regarding preschool, some also report that the teachers spoke more in dialect, but from primary school onward they consistently say that the teachers spoke to them mainly in standard 
Slovenian. Only R5, who speaks standard Slovenian herself, noticed in high school that the teachers occasionally switched into the Jaun 
(Podjuna) dialect, which was also spoken by most of her Carinthian classmates. This bothered her because she did not understand this dialect as well and she thought to herself that the teachers should make a better effort. Regarding themselves, the respondents say that before going to college they mainly used standard Slovenian in school communication with teachers and in public performances they might have had (and also in social clubs; e.g., in theatre groups). R6 says that they also relied on this language variety when talking to classmates that came from Slovenia (there are many of these, especially at the secondary level). I did not check with the respondents what exactly they understand by the term standard language, nor did I ask them about how well they felt they knew this variety before starting college. 
Very informative is the testimony by R4, who lived in Ljubljana for 
some time after high school and, when he arrived there, he found that it was very difficult for others to understand him, even though he was convinced that he spoke in standard Slovenian. It was only there that 
he noticed how much vocabulary he was lacking. When he could not 
find a word, he would simply say it in German, but did not realize this at all until others pointed it out to him. Code-switching into German is an automatic strategy in a bilingual environment; the respondents themselves say they usually do not think about it at all, and that they mainly use it due to the pragmatic circumstances of communication. 
After examining written texts related to minority education in Slovenian, Pirih Svetina (2013) concluded that writers use a variety of standard Slovenian in them that is established in this environment and that differs in many respects from what is used in central Slovenia. Her thesis is that users are not and cannot be relaxed or confident when faced with the central Slovenian standard, and so there are other standard language varieties on the margins of Slovenian ethnic territory that 
should be investigated and recognized as equally valid. The specific 
features of standard Slovenian in Carinthia were already discussed by 
Anton Schellander (1988: 265), who pointed out that the issue of formal speech in particular should not be resolved “by arbitrarily moving the 
formal norm toward the dialect of the central region, which only part of 
the Slovenian speakers adhere to.” For the Carinthian area, he describes 
a special Carinthian standard spoken variety that was developed or 
preserved among the “alternative public” within minority societies, 
churches, and institutions. It is said to differ mainly in terms of its vowels and accentuation, and lexically and morphologically it is based on standard elements that are considered obsolete in central Slovenia 
today. Tanja Schellander (2018: 43) explains the use of obsolete words in modern Carinthian print media by “remoteness from the modern 
Slovenian language in Slovenia, which often adds new words to its vocabulary that do not make their way into the language of Slovenian media in Carinthia and thus not into the everyday language of the 
Carinthian Slovenians.” 
Busch (2008: 62) reports that the existence of a Carinthian variety of standard Slovenian was confirmed to her by a long-term Slovenian instructor at the University of Klagenfurt. In a conversation she had with 
her, the instructor “listed a number of special Carinthian features that 
she does not correct in language courses to conform to the norm of the central Slovenian area. These include deviations in pronunciation, 
prosody, vocabulary, and syntax”. Among the respondents, only R4 
mentioned an example of such a special feature; namely, the verb cuti ‘to hear’, which has the unmarked synonym slišati in the modern 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
central standard. Otherwise, everyone answered the explicit question 
about a possible difference in the Carinthian standard language in a similar way. On the Austrian Broadcasting Corporation (ORF) radio program, which is created by members of the minority, they notice that not exactly the same standard language is spoken as can be heard on the radio in Slovenia. They perceive differences mainly at the level of pronunciation, stress, and intonation; it is similar to how Austrian German sounds different from German German, R3 explains. According 
to R5, the speakers simply cannot hide they are from Carinthia, but, 
according to R6, the differences are not extreme. In this, he draws on his own early experience and says that the differences are certainly smaller than those between the standard variety and dialects, as he felt them as a child when he was initially linguistically socialized into a 
standard language variety. There is still no qualitative research to show 
the alleged special features of written and spoken material or to even confirm the existence of a Carinthian standard language variety. 
4 Is there also a regional colloquial variety? 
Ever since the 1980s, there have been occasional suggestions in the 
literature about a regional colloquial variety of Slovenian in Austrian 
Carinthia. Domej (1980: 102) wrote about its absence, which he saw 
as a shortcoming because “for many centuries German encroached 
upon communication spaces reserved for non-dialect varieties, thus 
disturbing the balanced development of Slovenian language varieties.” In contrast, Anton Schellander (1984: 261) argued that the mode of 
communication that moves between standard and dialect is becoming 
“increasingly current and used by increasingly more speakers, even 
though everyone in a concrete conversation somehow realizes it in his own way based on his own idiolect. It could be concluded that this is a 
process of the organic formation of the Carinthian colloquial language.” 
The author defined indigenous Carinthian Slovenian elements, the influence of the standard language, and the phenomenon of inter-
dialectal equalization as the factors that shape this regional variety. Busch (2008: 61) writes thatthe slow emergence of this colloquial variety 
became more dynamic only in the new millennium; her interviewees 
reported that it replaces local dialects in some colloquial situations, and she herself perceived it in Radio Agora’s contact broadcasts in its 
first years of broadcasting (before the media decided on a different language policy; namely, consistent standard language). The author 
connects the appearance of a regional colloquial variety with the 
gradual abandonment of the sharp polarization between dialects and the standard language, which has its roots in political factors: Slovenians loyal to their homeland (Austria) identified only with the 
dialect, whereas “nationally oriented” Slovenians also identified with 
the standard language. This is said to be the cause of 
great uncertainty as to which variety of Slovenian each conversational partner will consider appropriate in a given situation, so that speakers often switched to 
German. […] There was a fairly widespread rule that you did not speak Slovenian 
at all with people you did not know because of a certain fear of revealing how well or how poorly you knew Slovenian (Busch 2008: 60). 
The respondents only indirectly confirm the existence of a common
colloquial variety of Slovenian. R7 says that regional Slovenian is at
most a matter of smaller groups of individuals that mutually formsuch a code. The stories of others also show that this is true, andthat this kind of practice is not uncommon, but it is conditioned bylanguage skills that go beyond the local dialect, as well as a willingnessfor speech accommodation and additional language learning. All therespondents came into more pronounced contact with other dialectsin middle school. Their primary schools mostly had classmates thatspoke the same dialect; if they had classmates that spoke otherdialects or were just learning Slovenian, German usually predominatedamong all of them. The same was true in middle school, but R1, forexample, says that the longer they were together, the more they spokeSlovenian. This happened when they got used to other dialects andhad at least somewhat learned them themselves – or, as she says, theysimplified their language a little or accommodated their own dialect toothers. In the college-preparatory high school or business high school(respondents had attended one or the other) they were also joined byclassmates from Slovenia; they accommodated to them by speakingmore standard Slovenian because the newcomers did not yet knowGerman well enough. German is often a common code even at the
high school level, but its use is not the rule. Perenic (2006: 53) writes
that without exception her Slovenian high school respondents spokeGerman to each other during breaks when they were not talking toclassmates from the same dialect group. According to her, German
fills a gap that a regional colloquial language otherwise would (shedenies its existence). However, among my respondents, only R5 and 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
partly R2 confirmed such a practice, and I present the practices ofothers below. 
The most common hypothesis for why Carinthian Slovenians from different dialect groups choose German in conversation is that the differences between these dialects are too great to be able to communicate in them without difficulty. However, this is clearly not the 
only reason or necessarily a valid one. R4, for example, says that he had 
some friends in high school with whom he exclusively spoke Slovenian and others with whom he exclusively spoke German – even though they all knew Slovenian, and he already knew the two most common dialects 
from his home (the Jaun (Podjuna) and Ros (Rož) dialects). He says that 
this was a matter of habit, and decisions about languages were always spontaneous and automatic. Most respondents also report that the longer they were at the college-preparatory high school or business high school, the more they used Slovenian; Kern (2009) reached the 
same conclusions. In part, the impact of the school’s development 
of general language skills in Slovenian can be felt, and in part it also takes time for students to get to know each other linguistically and 
accommodate. R7 reports that this was a process: from the start, they 
were unfamiliar with the forms of Slovenian brought by classmates from other parts of Carinthia. Suddenly, however, they developed a kind of 
colloquial language of their own (he even reports the characteristics of 
slang and their own expressions), which they realized only by looking back when they found that they were suddenly speaking differently than they had at the beginning. 
Today, all the respondents are open to dialect varieties of Slovenian 
– not only Carinthian, but also those from Slovenia. They get to know them either in the Slovenian student club or in local associations that 
also include immigrants from Slovenia. R1 and R4 say that they always 
accommodate to those that join the conversation – they either speak closer to their dialect (if they are Carinthians) or use the standard variety (if they are from Slovenia). R2 feels that she would now be able to learn any Carinthian dialect if she moved to another environment, and when R6 switched to a different sports club he actually learned the new dialect enough to now communicate easily with his teammates. R3 also overcame her initial uncertainty and in conversations with speakers of other dialects she tries to stay in her dialect, or to switch to the standard variety only for individual words. She says that it is 
always possible to somehow communicate and that there is no need to switch to German if a person just listens carefully. The fact that the 
decisive factor in this is age or language skills is confirmed by R7, who 
says that over time a person gets used to the speech, rhythm, and vocabulary of other Carinthian dialects and understands them. The 
hypothesis is thus confirmed that the regional colloquial variety, as far 
as one can talk about it, is closer to an idiolect than a community code, 
which Anton Schellander (1984) only attributed to an earlier stage of 
the development of this variety. 
5 Conclusion 
In the interviews, the young respondents offered at least brief insight into the development of their communication skills in Slovenian and their past and current speech repertoires, and especially in their ability to accommodate their speech to interlocutors with different Slovenian 
varieties. It was confirmed that a person’s dialect is still a very strong 
identifying and emotional factor, even among young members of the minority. Two respondents that knew only the standard language variety from home learned the dialects later, especially from their peers. This enabled them to avoid a barrier between themselves and others, which is reported elsewhere in the literature by some speakers that were not primarily linguistically socialized into a dialect. The talks confirmed the hypothesis about the special features of the Carinthian standard variety, as it is known to the respondents especially from the minority media. They observe differences at the phonetic level and to some extent in the lexicon, but they do not consider them large. Empirical verification of the hypothesis on a sufficient corpus of written and spoken texts would certainly be necessary to determine which specific features at which levels are characteristic of a possible Carinthian variety of standard Slovenian, and which errors should be eliminated by schooling at all levels of education. The respondents did not directly 
confirm the existence of a common regional colloquial variety, which 
some authors write about. However, at the secondary education level at the latest everyone developed the ability to accommodate to speakers of other Carinthian dialects, which was conditioned by their otherwise increasingly developed language ability in Slovenian. Today, when talking to speakers of a different dialect, they generally 
do not switch to German. This at least partially calls into question the 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
otherwise widely accepted idea about enormous differences between the Carinthian dialects as the reason for switching to German when speakers come from different dialect groups. I am aware that the sample is too small for any generalizations, but the purpose of the biographical interviews conducted was primarily to illustrate the linguistic practices of young speakers in this sociolinguistically complex area. As students of Slovenian, all the respondents are highly linguistically competent, and so it would be interesting to conduct similar interviews among different populations of young Carinthian Slovenians. 
References 
Bogataj, Mirko. 2008. Die Kärntner Slowenen: ein Volk am Rand der Mitte. Klagenfurt, 
Wien: Kitab. Busch, Brigitta. 2008. Slovenšcina na Koroškem: jezik manjšine, a ne le to. M. Košuta 
(ed.): Slovenšcina med kulturami: Slovenski slavisticni kongres. Celovec, Ljubljana: 
Slavisticno društvo Slovenije. 55–63.
Busch, Brigitta. 2010. Slowenisch in Kärnten - Sprache jenseits ethnischer Kategorien. 
W. Wintersteiner, G. Gombos, D. Gronold (eds.). Grenzverkehr/ungen: Mehrsprachigkeit, Transkulturalität und Bildung im Alpen-Adria-Raum. Klagenfurt: 
Wieser. 174–188. Doleschal, Ursula. 2009. Infrastruktura in razvoj slovenšcine in slovenistike na Koroškem. 
M. Stabej (ed.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Ljubljana: Znanstvena 
založba Filozofske fakultete. 97–101. Domej, Teodor. 1980. Nekaj . položaju slovenšcine na Koroškem. Koroški koledar. Celovec: Drava. 98–105. Kern, Damjana. 2009. Vloga manjšinske šole pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Jezik in slovstvo 54/1: 55–71.Lengar Verovnik,Tina. 2020. Slovenšcina v radijskih programih na avstrijskem Koroškem: odslikava sodobne sociolingvisticne podobe prostora. J. Vogel (ed.): Slovenšcina 
– diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 43–50. Lundberg, Grant. 2015. Preliminary Report on Dialect Attitudes in Austrian and Slovene 
Carinthia. Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 10: 167–182. Lundberg, Grant. 2010. Dialect usage in Slovenia. Slovene Studies 32/1–2: 43–66.Perenic, Urška. 2006. Smernice za delo jezikovnega asistenta za slovenšcino v okviru 
manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Jezik in slovstvo 51/5: 47–57.
Piko - Rustia, Martina. 2019. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. S. Novak Lukanovic (ed.): Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja; Celovec: Slovenski znanstveni inštitut: Slovenski 
narodopisni inštitut Urban Jarnik; Trst: Slovenski raziskovalni inštitut. 121–102.Pirih Svetina, Nataša. 2013.Tri uciteljice: ena v službi, druga na karencnem dopustu, tretja v staležu: slovenšcina in njene standardne razlicice za razlicne uporabnike. 
A. Žele (ed.): Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 313–318. 
Priestly, Tom. 2003. Maintenance of Slovene in Carinthia (Austria): Grounds for guarded 
optimism? Canadian Slavonic Papers 45/1–2: 95–117.
Prilasnig, Fabian Gottfried. 2013. Das Slowenische in Kärnten aus soziolinguistischer Sicht. Wiener Linguistische Gazette 77: 84–91. Reiterer, Albert F. 2000. Minderheiten und grenzüberschreitende Zusammenarbeit im Alpen-Adria-Raum. Celovec: Amt der Kärntner Landesregierung.Schellander, Tanja. 2018. Analiza porocevalskega jezika in stila manjšinskega tiska: primer koroškoslovenskega tednika Novice. Master’s Thesis. Ljubljana: FDV. 
Schellander, Anton. 1984. K vprašanju slovenskega pogovornega jezika na Koroškem. Protestantismus bei den Slowenen – Protestantizem pri Slovencih. Vienna: Institut für Slawistik der Universität Wien. 251–264. 
Schellander, Anton. 1988. Sodobni slovenski jezik na Koroškem: vprašanja govornega 
sporazumevanja, jezikovnega znanja in jezikovne rabe v dvojezicni situaciji. B. Paternu, F. Jakopin (eds.): Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 261–275. 
Steinicke, Ernst. 2001. Städte als Innovationszentren für eine Neubesinnung ethnischer 
Minderheiten. Das Beispiel der Kärntner Slowenen (Österreich). Geographica 
Helvetica 56/4: 249–260.Vavti, Štefka. 2012. »Vcasih ti zmanjka besed ...«: etnicne identifikacije pri mladih Slovenkah in Slovencih na dvojezicnem avstrijskem Koroškem. Celovec: Založba 
Drava. 
Wildgen, Wolfang. 2003. Vom Gen-Pool bis zur Sprachbiographie. Methoden der 
Sprachkontaktforschung. T. Stolz, K. Kolbe (eds.): Methodologie in der Linguistik. 
Frankfurt a. M., Berlin, Bern: Peter Lang. 195–208.Zorcic, Sabina. 2019. Samozavestna raba slovenšcine na jezikovnosticnih podrocjih:
mladi na avstrijskem Koroškem. H. Tivadar (ed.): Slovenski javni govor in jezikovno­kulturna (samo)zavest. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 523–530.Zupancic, Jernej. 2007. Sodobni socialni in etnicni procesi med koroškimi Slovenci. Razprave in gradivo 53–54. 140–164. 
Received February 2021, accepted April 2021.Prispelo februarja 2021, sprejeto aprila 2021. 
Summary 
Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia and the Speech Practices of Young Members of the Minority 
In bilingual Austrian Carinthia, visible changes have taken place in recent decades; for example, applications for bilingual programs have increased, and the Slovenian ethnic community includes residents in areas where it previously did not have any declared members. On the other hand, the number of individuals primarily linguistically socialized in the dialect is decreasing, and new varieties of spoken Slovenian are appearing (e.g., the Slovenian of immigrants from other former Yugoslav republics and the Slovenian of immigrants from Slovenia, as well as the Slovenian of German speakers learning 
T. Lengar Verovnik, Varieties of Spoken Slovenian in Austrian Carinthia ... 
Slovenian at school and in language courses). In addition to general research findings, 
insight into (linguistic) life and experiencing changes at the individual level is also important. This article presents the results of biographical interviews conducted with seven students of Slovenian at the University of Klagenfurt. Three topics are at the forefront: the attitude toward the local dialect, the use of standard Slovenian variety, and speech accommodation in groups. At the dialect level, the linguistic character of 
Carinthia is changing under the influence of various processes, including migration 
within the region, socioeconomic and educational changes within the minority, and immigration from Slovenia. There are increasingly more families in which parents with children consciously use the standard language variety. Research and interviews 
confirm that a person’s dialect also appears to be a strong identifying and emotional 
factor among young members of the minority. Two respondents, who knew only the standard language variety from home, learned the dialects later, especially from their peers. This enabled them to overcome a possible barrier between themselves and others, which is reported by some speakers that were not primarily linguistically socialized into a dialect. Other respondents encountered standard Slovenian in preschool or school, and today they personally rely on it, especially in conversations with speakers of more distant Carinthian or Slovenian dialects. In the interviews, they 
confirmed the hypothesis about the special features of the Carinthian standard variety, as they know it especially from the minority media. They observe differences at the 
phonetic level and to some extent in the lexicon, but they do not consider them large. 
The respondents did not directly confirm the existence of a common regional colloquial 
variety. However, during secondary education at the latest, they developed the ability to accommodate to speakers of other Carinthian dialects, which is conditioned by their more developed language ability in Slovenian. Today, when talking to speakers of a 
different dialect, they generally do not switch to German. 
Razlicice govorjene slovenšcine na avstrijskem Koroškem in govo­rne prakse mladih pripadnikov manjšine 
V prostoru dvojezicne avstrijske Koroške se zadnja desetletja odvijajo pomembne in vidne spremembe, npr. rast prijav k dvojezicnemu pouku, k slovenski narodni skupnosti se prištevajo prebivalci na obmocjih, kjer jih prej ni bilo. Po drugi strani pa se manjša število posameznikov, primarno jezikovno socializiranih v narecje, pojavljajo se nove razlicice govorjene slovenšcine (npr. slovenšcina priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in slovenšcina priseljencev iz Slovenije; slovenšcina nemško govorecih posameznikov, ki se slovenšcine ucijo v šoli in na tecajih). Ob splošnih ugotovitvah raziskav je pomemben tudi vpogled v (jezikovno) življenje in doživljanje sprememb na ravni posameznikov. V prispevku so predstavljeni izsledki iz biografskih intervjujev, opravljenih s sedmimi študenti slovenšcine na Univerzi v Celovcu. V ospredju so tri tematike: razmerje do lokalnega narecja, raba knjižnega jezika na individualni in skupnostni ravni, govorno prilagajanje v skupinah. Na ravni narecja se jezikovna podoba Koroške spreminja pod vplivom razlicnih procesov, med drugim zaradi migracij znotraj regije, družbeno-ekonomskih in izobrazbenih sprememb znotraj manjšine, priseljevanja iz Slovenije. Vedno vec je družin, v katerih starši z otroki zavestno uporabljajo knjižno razlicico. Raziskave in intervjuji potrjujejo, da se narecje tudi pri mladih pripadnikih manjšine kaže kot mocan identifikacijski in custveni dejavnik. Respondenta, ki sta od doma znala zgolj knjižno razlicico, sta se narecja priucila kasneje, zlasti od vrstnikov. To jima je omogocilo, da med njimi ni bilo bariere, o kateri sicer porocajo nekateri govorci, ki niso bili primarno jezikovno socializirani v narecje. Drugi respondenti so se s knjižno razlicico srecali v vrtcu ali šoli, 
danes se nanjo zasebno opirajo zlasti v pogovorih z govorci bolj oddaljenih koroških 
ali slovenskih narecij. V intervjujih so potrdili tezo o posebnostih koroške standardne razlicice, kot jo poznajo zlasti iz manjšinskih medijev. Razlike opažajo na foneticni in 
delno besedni ravni, a se jim ne zdijo velike. Obstoja skupne regionalne pogovorne 
razlicice respondenti niso potrdili. Vendar pa so najkasneje na stopnji sekundarnega izobraževanja razvili sposobnost prilagajanja govorcem drugih koroških narecij, ki je pogojena z njihovo tudi sicer bolj razvito jezikovno zmožnostjo v slovenšcini. Danes ob pogovarjanju z govorci, ki govorijo drugo narecje, praviloma ne preklapljajo v nemšcino.