CoStnina plačana v gotovini* Stev. 27. — ** v LJubljani, dne 6. Julija 1933. Posamezna stev. Din 1*— Leto XVI. tlpravnistvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina i> tnzemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 3« Din; z( inozemstvo razen Amerlket četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice » Liablfani, št. 10.711. Zmagoslavje sokolske misli Ljubljanski sokolski dnevi so pokazali, da je sokolska -nisel čvrsto vkoreninjena v narodu . i Slovenija še ni imela tako lepega praznika, kakor so bili zletni dnevi našega Sokolstva v preteklem tednu v Ljubljani. Niso poslala le sokolska društva v naši ožji domovini na zlet svojih telovadcev in drugih članov, nego so iz vse države prihajali posebni vlaki ter vozili v Ljubljano tisoče in tisoče vrlih Sokolov in Sokolic. Prispeli so med drugimi kmečki Sokoli iz vardarske banovine v svojih narodnih nošah in hrvatski kmetje v svojih belih oblekah. Oboje je družila sokolska čepica v prisrčno jugoslovensko skupnost. S severa so se pripeljali s posebnimi vlaki gostje bratskih organizacij češkoslovaškega in poljskega Sokolstva in ruskega izseljenskega Sokolstva. Poleg njih se ni ustrašila četa 25 bratov ameriškega Sokola iz Clevelauda dolge poti, da poudari svojo narodno pripadnost k jugoslovenstvu. Skoro je bila Ljubljana premajhna, da preskrbi stanovanja tem ogromnim tisočem, in su bile tudi najširše mestne ulice pretesne za silne množice, ki so valovile in prepevale vse dni v razigranem veselju. Nikake razlike ni bilo med meščanom in preprostim delavcem ali kmetom, nikakšnega nerazumevanja med različnimi slovanskimi narodi. Vse je vezala vzvišena sokolska misel, ki se je ' prav te dni še posebno izražala na zunaj v sc.kol-skem bratstvu. Ta zavest bratstva je prav tista moč, ki je ustvarila tako trdne osnove vseslovan-"ske sokolske zveze in ki daje sokolskemu gibanju zagotovila vsestranskega uspeha pri narodnem delu. Nepozabni vsem udeležencem ostanejo prizori na zletišču, ki se je izkazalo na' Vidov dan premajhno, da sprejme tolike množice ne le navdušenih gledalcev, temveč tudi za telovadce samo je bila arena premajhna. Nad 30.C00 gledalcev je zasedlo do zadnjega kotička zletišče, tako da so morali še pred začetkom telovadbe zapreti vse vhode, da se je preprečil nadaljnji dotok gledalcev. Na glavni tribuni, okrašeni z jugoslovensko trobojnico in oviti s cvetjem in zelenjem, so gledali sokolsko telovadbo zastopnik Nj. Vel. kralja armijski general g. Maric, poleg njega namestnik predsednika vlade minister gospod dr. Kr a m e r, ministri gg. dr. H a 11 ž e k, Pucelj, Matica in dr. A n g j e 1 i n o v i č, ban g. dr. Maruši č, podban g. dr. P i r k m a -j e r, mnogo senatorjev in narodnih poslancev in drugih uglednih predstavnikov naroda. Najprej je zastopnik kralja general g. Maric z vznesenimi besedami zmagoviti vrsti Ljubljanskega Sokola izročil vnovič priborjeno darilo, mef Nj. Vel. kralja Aleksandra, in darilo češkoslova- škega predsednika dr. Masaryka, velik Tyršev kip. Ko je načelnik SKJ Miroslav A m b r o ž i č pozdravil Nj. Vel. kralja in njegov kraljevski dom, je zabučalo ogromno telovadišče v viharnem vzkliku «Zdravo!» Po vzornih prostih vajah je izročil general g. Maric zastopniku Ljubljanskega j Sokola kraljevo darilo, krasen prapor. IS spoštljivostjo sta prapor sprejela dva starejša j brata, ki sta v odboru nad 70 le* delujočega društva. Pri tem so se ponovile navdušene počastitve kralju in jugoslovenstvu. j Zvečer na Vidov dan so ponovno napolnile I zletišče množice, da prisotstvujejo jubilejni aka-I demiji Ljubljanskega Sokola, ki je pokazal, da ■ ni le najstarejša in vodilna sokolska organizacija I na jugoslovenskem jugu, temveč da prednjači tudi v telovadbi. Spored je trajal poldrugo uro. Na Petrovo je bil od 8. do 11. ure po mestu obhod, kakršnega še ni videla naša Ljubljana. Med ogromnimi tisoči gledalcev se je vil sprevod 20.000 Sckolov in Sokolic, vmes pa je igralo 48 godb. Kakor zmagovalce so obsipali gledalci sokolske čete s cvetjem, da so bile ulice, koder je sprevod korakal, dobesedno pokrite s cvetjem. Ves prevod se je stekel na Kongresni trg in je tamkaj obstal. Vsakomur ostane nepozabna pestra slika velikega trga: morje rdečih čepi? in sokolskili srajc, vmes gozd praporov, okrašenih z zelenjem. Vsa ta množica je prepevala in vzklikala, dokler se ni na znak z rogom pomirila in zapela veličastno slovansko himno «Hej Slovani*, da je odmevalo v vse mesto. Naposled je prvi podstarosta SKJ Engelbert G a 11 g 1 tako le govoril: Bratje in sestre! Sokolski tabor naš! Vi ste se razlili krkor veletok po naši beli sokolski Ljubljani, da izpričate svojo globoko sokolsko zavest, še bolj, da pripadate ogromni množici slovanskega sokolstva. Pozdravljam vas iz vsega so-kolskega srca, iz polne sokolske duše. Zdravo! Kaj hočemo? Mi nočemo nič manj in nič več kakor vso našo domovino veliko in krasno, ponosno kraljevino Jugoslavijo, ki naj osreči od zibeli do groba vsakega našega državljana. Na čelu veličastnega sprevoda so se vili trije prapori. Prvi je bil znak preteklosti naše, drugi je znak sedanjosti naše, tretji, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj Aleksander Ljubljanskemu Sokolu, je znak bodočnosti naše. Bratje in sestre! SokoLski tabor naš! Mi smo kakor veletok, ki išče poti in išče struge, da se izlije v mogočno morje vsega slovanstva, nad nami pa plava nesmrtni duh našega ustanovitelja Miroslava Tyrša, ki je v svoji globoki slovanski duši videl bodočnost slovanstva, združenega pod sokolskim praporom. Bratje in sestre! In sedaj, ko smo dejansko dokazali, kakšni smo, koliko nas je, kaj hočemo, moramo se v zavesti svcje globoke ljubezni spominjati vseh svojih bratov. Pozdravljamo sokolske brate iz češkoslovaške, Sokole republike Poljske, moj pozdiav. velja lužiškim Srbom, Sokolom Rusije, pripravimo tudi pot in prožimo roko bratom Bolgarom, iz vsega srca pozdravljam najmi-lejše nam brate iz naše R>pe krasne Jugoslavije. Mi nismo samo jugoslovenski in češki, poljski, ruski in lužiški Sokoli, mi smo slo-« \anski Sokoli! Zaključil je z vzklikom: Naj živi slovanska zemlja, naj živi jugoslovensko sokolstvo! Na poziv načelnika Ambrožiča so se nato začele sokolske množice razhajati. Popoldne so bili nato ponovni telovadni nastopi na zletišču, kjer so se kakor na Vidov dan gnetle ogromne množice gledalcev. Veličastni sokolski dnevi v Ljubljani so pokazali, da smo od Triglava do Vard irja zdrav in državljansko zaveden narod, ki ga ne bodo mogli nikdar streti ne zunanji ne notranji nasprotniki. Minister dr. Kramer o sokolskem zletu Ko se je minister dr. Albert Kramer, ki je pri-sotstvoval ljubljanskim sokolskim slavncstim, vrnil v Beograd, je izjavil o teh svečanostih med drugim naslednje: Kar smo v Ljubljani doživeli te dni, se redko doživi v življenju. Ljubljanski sokolski zlet je tila ena izmed najveličastnejših manifestacij v naši novejši narodni zgodovini. Slovenski kraji od triumfalnega sprejema našega narodnega vladarja, ki jih je prvič obiskal, kaj podobnega ne pomnijo. Prizori na zletišču se ne bodo mogli pozabiti. Predvsem pa je treSa omeniti, da so prišle na zlet v Ljubljano čete naše narodne vojske v tolikšnem številu iz vseh krajev naše države, da so predstavljale v veličastni obliki ve3 naš zedinjeni jugoslovenski narod. V tem se je na način, ki mora ganiti, pokazala sila našega edinstva. Zavest tega edinstva je ona globoka gibalna sila, ki je gnala nepregledne množice, ko so gledale sprevod sokolske vojske, do vrhunca navdušenja. Mi Slovenci smo po prirodi hladni, naša narava je taka, da neradi kažemo svoja čuv-stva. Razmere, v katerih danes svet živi, niso lahke. In kolikšna je danes gonja prav proti jugoslovenski narodni misli in posebno proti sokolstvu, je dovolj znano. Toda ko so po ljubljanskih ulicah v rokah naših Sokolov iz Niša in Skopija. Cetinja in Splita, Sušaka in Novega Sada, Beograda in Mostf.ra, Maribora in Sarajeva zaplapo-r lale jugoslovenske zastave in so pod zvoki neštetih godb zadoneli čvrsti koraki naših kmečkih mladeničev, je nepopisno nas dušenje prevzelo Ljubljano in vse tiste tisoče, ki so prišli iz vseh drugih krajev naše države na sokolski zlet. V. tem velikeip trenutku so izginile vse skrbi našega vsakdanjega življenja. Prišel je do izraza življenjski nagon naroda, da je jugoslovenska misel edina rešilna za nas vse. Ljubezen do kralja in domovine je slavila pravo zmago. Navzočnost tisočev češkoslovaških Sokolov in sodelovanje Rusov in Poljakov na zletu sta dala priliko za prisrčne manifestacije slovanske vzajemnosti. Globoka vera v bodočnost slovanstva je prevevala množice 'n še nikoli nisem čul peti himne «Hej Slovani* s tolikim ognjem in navdušenjem kakor v četrtek na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po drugi strani sta na naše brate, ki so prišli iz tujine, napravila globok vtisk napredek naše narodne utrditve in moč naše jugoslovenske zavesti. Napredek od beograjskega do ljubljanskega zleta jč velikanski. Najbolj pomembno je pa to, da objema sokolsko gibanje vse bolj in bolj široke množice našega kmečkega naroda. Zanimivo je bilo, da so v sprevodu najbolj vzklikali našim sokolskim kmečkim četam in da so bile na telo- Od mnogih strani se pojavljajo zadnje čase ostre besede proti zadrugam. O tem piše tudi «Kmetovalec» in pravi, da je največji vzrok te gonje bojazen, da bi se kmet ne osamosvojil. Mnogo je resnice na tem, da poklicna trgovina ni naklonjena zadrugam, ker vidi v njih nevarne tekmice, nevarne zato, ker ji odjedajo kruh, pa tudi zato, ker napravljajo zadružnika manj odvisnega od raznih večjih ali manjših kapitalistov, ki vsestransko izrabljajo svoj denarni vpliv. Vendar pri tem ne smemo omalovaževati drugih nič manj važnih dejstev, ki mečejo slabo luč na zadružništvo in ki sami vzvišeni misli zadružništva le močno škodujejo. Mnogo naših zadrug so ustanovili pripadniki kake stroke zato, da bi z večjim dobičkom gospodarili, da bi namreč skrajšali pot od pridelovalca do porabnika in omejili število posrednikov tako, da bi dobil porabnik blago ceneje v roke, čeprav bi na pridelovalca tudi več odpadlo kakor prej. Koristna in vse hvale vredna je ta misel na papirju, a pri izvajanju te misli se dostikrat pokažejo velike napake, in sicer za zadružnike same zelo škodljive napake. Nikakor ni dovolj za zadrugo, da razpolaga s toliko in toliko vagoni blaga, toda treba je v vadišču vaje kmetov iz niške župe in Hercegovine, iz dalmatinskega Zagorja in zapadnih hrvatskih krajev deležne največjega občudovanja. Pri javnem nastopu sta nastopili tudi vojska in mornarica in narod je pokazal vso svojo ljubezen do oborožene obrambe. Ljubljanski zle t se je vršil za sedemdesetletnico matičnega Ljubljanskega Sokola, ki je #ob-enem tudi matično društvo vsega jugosloven-skega sokolstva. To je prvi naš Sokol. Zasluge tega prvega sokolskega društva za naše narodno gibanje šo izredno velike. Ko je ob nepopisnem navdušenju general Marič izročil društvu prekrasno zastavo Nj. Vel. kralja, smo vsi čutili, da je naš narodni vladar s tem izkazal zasluženo priznanje delu in uspehom sokolske edinice in s tem vsemu našemu sokolstvu. Ljubljanski sokolski prazniki so bodrilo za vse male in velike, ki smatramo za svojo dolžnost, da po skromnih močeh sodelujemo za utrditev naših narodnih razmer. vsaki zadrugi človeka, ki zna trgovati, ki se je torej tega posla učil. Nič ne pomaga tukaj sama pametnost latinske šole ali kakšna druga izobrazba. Zadružniki gledajo predvsem na to, da bi poslovodja zadruge delal za nizko plačo. Toda prav je le nasprotno: treba je dobiti za vsako zadrugo trgovsko izvežbanega človeka in ga pošteno plačati, da bo res pametno delal, ker si bo s tem tudi zagotovil svoj kruh. Prav koristni so razni zadružni tečaji, toda njihovi absolventi so lahko kvečjemu pomočniki poslovodij, nikakor pa ne vodje zadružnih podjetij. So sicer tudi tu kakor povsod izjeme, ki pa ostanejo vedno izjeme. Tesno v zvezi z vprašanjem vodstva .zadrug je tudi poštenost pri izvrševanju naročil. Neko društvo na primer je naročilo pri neki manjši sadjarski zadrugi 80 zabojev namiznega sadja, za katero je poslala zadruga lepe vzorce, a po-šiljatev sama je imela le obtolčeno in delno na-gnito sadje. To društvo seveda ne bo več naročalo sadja pri takšni zadrugi. Imamo še neko vrsto zadrug, ki upravičeno vzbujajo odpor. To so zadruge le po imenu; od teh imajo korist le načelništva, medtem ko zadružniki nimajo v njih nobene besede. Takšne zadruge so najhujši kamen spotike, ker le izkoriščajo za poedince davčne olajšave in druge javnopravne ugodnosti zadružnega zakona. Tako vidimo, da je v hiši našega zadružništva mnogo smeti, katere'kaj radi pozabimo, ko iščemo vzrokov za odpor proti zadružni misli. Te smeti je treba odločno pomesti, da bo lahko lepa zadružna misel uspevala, kakor je treba. k Politični pregled Dollfussova vladavina v Avstriji je izdala te dni ukrepe, ki kažejo, da je diktatura v Avstriji še mnogo bolj brezobzirna kakor hitlerjevska vladavina v Nemčiji. Tisk je Dollfuss čisto zadušil in morajo časopisi pisati, kakor se jim ukaže. Prinašati morajo ne samo uradne razglase, nego tudi politične članke in vesti, kakor jih vlada zahteva. Po nekem drugem odloku se lahko obrtnikom in podjetnikom, ki so politični nasprotniki, brez nadaljnjega vzamejo obrtna dovoljenja. Avstrijski hitlerjevski mandati so vsi razveljavljeni in je obnovitev hit* lerjevske stranke v Avstriji nemogoča. Z vso odločnostjo nastopa tudi Hitler v Nemčiji. Posledica tega je med drugim, da je nemški katoliški centrum v razsulu. Vsak čas se pričakuje razid stranke. Pristaši centruma kar v trumah stopajo v hitlerjevsko stranko. V Londonu se razgovarjata ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov in rumunski zunanji minister Titulescu o tem, da bi se sklenila pogodba o ncnapadanju med Rusijo in državami Male antante. Angleški listi pišejo, da bo Mala antauta priznala sovjetsko Rusijo in poslala v Moskvo svoje državniške zastopnike takoj, ko bo podpisaina pogodba*o nenapadanju. Na svetovni gospodarski konferenci v Londonu so zadnje dni obravnavali vprašanje stabilizacije valut. Medtem ko zastopniki evropskih držav z zlatimi valutami zahtevajo stabilizacijo (ustaljenje) valut na sedanji višini kot bistveni pogoj za gospodarsko in finančno obnavo sveta, Odkod idpor proti zadrugam K. M.: B Črni mož Povest iz preteklih dni. «In izgovarjati se tudi nočeš, kajne, ker bi bil vsak izgovor laž, ti pa si predobra in pre-ponosna, da bi lagala. Marta, pozabiva vse; vem, zakaj nisi prišla. Oče ti je prepovedal. Ali je bilo kaj drugega?* Samo prikimala je. Ko ga je potem pogledala, je bral v njenih očeh skrit očitek. <Če bi vedel to, kar zdaj vem,* se je opravičeval, «bi se bil drugače ubranil Poljančevega napada. Ali ti je že kdaj prej prepovedal prihajati k nam?* «Da.* «Poslušaj, Marta, kako mislim! Pa si vendar šla. Zakaj pa zdaj ne maraš več priti? Mati bi te tako rada videla in vesela bo, če se oglasiš pri njej. Ali ji lahko rečem, da prideš?* «Še ne vem!* «0, jaz pa vem, zakaj! Ko me še ni bilo doma, si zahajala v Potočnikovo hišo. Zdaj, ko sem pa prišel, se je izogiblješ. Jaz sem kriv, ali ne? Ne maraš me, ne moreš me videti. Zbogom, Marta toda to me boli!* Spustil je njeno roko in se obrnil, da bi šel. «Rajko!* ga je proseče poklicala. Obstal je in jo pogledal. Ona pa je pristavila: «Ne, nisem tako mislila! Tvoji starši name niso hudi, čeprav vedo, da jih moj oče sovraži. Saj nisem sama kriva! O tebi pa nisem vedela, kakšnih misli si.* Položil je roko na njeno in ji skoraj šepetaje rekel: «To je samo pol odgovora! Prosil sem te, da pridi, in vendar si" mi odgovorila: ,Še ne vem'. Ali se me bojiš, Marta?* Zdaj pa ji je šinil droben nasmešek na ustnice in dve vrsti bisernobelih zob sta se ji zasvetili. Njen pogled ga je zadel z vso odkritostjo: «Da, skoraj!* «Zakaj?* «Ker si na daleč najmočnejši, pa še tako učen. Ali ni to dovolj, da se te moram bati?* «Ce te samo to straši, bi mi bilo ljubše, da bi bil neroden in slaboten! Ali naj bom tak, Marta?* «0, ne, Rajko! Ostani, kakršen si!* «Potem se me boš za zmeraj bala in nikoli te ne bo k nam.* «Počasi se bom že strahu odvadila. Veš, moža, ki je premagal mojega očeta, sem si predstavljala docela drugače. Mislila sem, da mora biti oduren in sirov, ne pa tako miren in prijazen, kakor si ti. Povej staršem, da pridem!* «Hva!a! Zdaj pa rad odidem, ker vem, da te bom kmalu spet videl!* «Ne, mene pusti stran, sam pa ostani! Prišel si k bratu, ki spi v zemlji. To je tvoja sveta pravica, ki ti je ne sme nihče kratiti!* Dala mu je roko in šla. Malce je odrinil veje, ki so se za njo zagrnile, in gledal skrivaj za njo. Ob cerkvi se je še enkrat obrnila, podzavestno, kakor bi jo bilo k temu prisililo nekaj neznanega v njeni notranjosti. Opazil je ta nenadni gib. V blaženi zadregi se je nasmehnil in se zagledal v daljavo. «To je torej Marta, ki so mi o njej starši po* vedali toliko lepega in dobrega! Verjel sem jim, zdaj pa vidim, da je še dosti boljša, kakor sem si mislil. Dosti sveta sem že videl, toda take lepote, združene s tako dobroto, še nisem srečal. In nikoli si ne bi bil mislil, da jo bom zagledal v naši domači vasi.* Še zmeraj je strmel predse. Počasi mu je ušel pogled proti cerkvenemu oglu, kjer je izginila njegovim očem. «In kakšnega očeta ima to blago, nedolžno bitje. Če bi jo bil prej videl, mu ne bi bil dal takega pouka, ki naju je za zmeraj ločil. Seveda, res sem bil pretrd in preoster, toda če pomislim, kakšne volje sem bil, ko mi je oče pripovedoval o Črnem možu, ki je prizadel naši družini toliko hudega, nisem mogel pustiti, da bi se bil kdo norčeval iz njega. Udariti ga je hotel. Da, prav ima, dober sem in prijazen, toda samo dotlej, dokler me kdo ne ujezi, dokler me ne rani v ljubezni do očeta in matere!* Pomenljivo se je spet zastrmel predse, potem pa si je šepnil: . Kdo bo prvi? Ocenjevalna komisija je ugotovila to-Ie: prvi s 34 točkami tovariš Franc Zorjan iz Šalovcev (dobil je kompletno koso in brusni kamen), drugi s 33 točkami tovariš Ivo Škorjanec iz Središča (dobil je koso), tretji prav tako s 33 točkami tovariš Martin Čurin iz V(H drancev (dobil je koso), četrti z 31 točkami tovariš Franc Šnajdar z Vitana (dobil je koso)* peti s 27 točkami tovariš Franc Malec iz Šalovcev (dobil je koso) in šesti s 26 točkami tovariš Franc Zoreč z Vitana (dobil je tri metre platna). Prvi je pokosit pas 33 X 3-80 m, to je 1-25 ara, v štirih minutah in 40 sekundah, zadnji pa v devetih minutah. Sledila je prosta zabava, zvečer je pa bila lepo podana igra Odlomil je drobno vejico z božjega .drevca, ki je raslo na grobu, in si jo zataknil za klobuk. «To je zvezda, ki ji služim, dragi, ubogi brat! Tako dolgo je ne snamem s klobuka, dokler ne opravim svoje naloge!* Počasi je odšel s pokopališča in se vrnil domov, kjer so ga s kosilom že čakali. Potem je šel spet zdoma in zavil v gozd. Potreboval je nekaj zagozd in gozdar mu je povedal, kje dobi najboljšo hrastovino. Ko je prišel na cesto, je nalašč napravil ovinek, da bi se ognil Poljančevi hiši, ki je stala nedaleč od vasi. Ko je prišel v hrib, pa je zdajci začul v bližini hitre korake. Neznanec, ki se mu je bližal, ni bil nihče drugi nego Poljanec. Ko ga je spoznal, je sredi poti obstal. Na obrazu je imel še zmeraj sledove Rajkovih udarcev. Kazili so ga, da je bil kar odvraten. Nič čudnega, da ni prišel v cerkev. Vse je kazalo, da ga je nekaj važnega in nujnega prignalo v gozd. «Umakni se, fante*, je zaklical. «Danes se bo drugače izteklo kakor zadnjič, če ne izgineš.> cUmaknem se vam, pa ne zato, ker mi ukazujete*, je Rajko mirno odgovoril. «0, vzrok že poznam! Ljudi napadati in pre* magovati, ko niso pripravljeni, bi znal vsakdo. Ce pa je treba pogledati iz očesa v oko, se samo lopov ali pa strahopetec umakne.* Rajko je stopil urno k njemu in mu položil roko na ramo. Oči so se mu zaiskrile, ko mu je pogledal v zatekli obraz. Nekaj je bilo v njih, česar Poljanec ni razumel. In to neznano občutje mu je branilo, da ga ni napadel. «Poljanec, zdi se mi, da ne poznate vseh vzrokov, zaradi katerih se človek ogiblje pretepov. In lopov ali strahopetec more biti samo tisti človek, ki hoče udariti z bičem slepca, človeka, ki se ne more braniti. To sem vam hotel povedati, zdaj pa pojdite v miru!» Kmet je z naglo kretnjo vtaknil v žep pipo, ki jo je imel doslej v ustih. Prijel je Rajka za roko in jezno odvrnil: cše kaj drugega sta zaslužila kakor bič, oba. Le pazi, da tudi ti ne padeš Črnemu možu v roke. Utegne se ti zgoditi, da me potem ne boš več videl! Na to ti dam besedo!* Stisnil je roko v pest in hotel suniti Rajka v obraz. Ta mu je udarec prestregel in ga zgrabil. Stisnil mu je roke, da je zastokal. cPoljanec, zaznamenoval sem vas že in prav dobro veste, da se vas ne bojim. Toda ogibal se vam bom, kjer se vam bom mogel, ker sem pametnejši kakor vi. če pa se me boste hoteli še kdaj samo dotakniti, vam pokažem, kaj sem in kaj zmorem!* Spustil ga je in šel dalje. Gozdni mir je kaj kmalu pregnal mračne misli, ki so ga mučile. Spet se je spomnil srečanja z Marto. Pogled je upiral v tla in zamišljeno stopal po stezi. Tedaj pa je nenadoma opazil na tleh kačo, ki se je plazila čez pot. Šel je za njo med grmovjem, da bi jo živo ujel, toda resje ga je oviralo. Potem mu je ušla med kamenjem, ki je tvorilo gozdni mejnik. Pograbil je največji kamen, ki je bil težak, da bi ga bil kdo drugi komaj premaknil, in opazil pod njim — ne kačo, ampak listek, ki je ležal na tleh. Ne da bi ga bil pobral, je prečital besede, ki so bile na njem napisane: «P r i starem rovu. O polnoči.* Kaj naj to pomeni? Vzel je listek v roke in ga jel ogledovati. Papir je bil bel in lep, kakor bi ga bil pravkar nekdo prinesel iz trgovine. Ker so bila tla vlažna, je takoj vedel, da ga je moral nekdo pravkar tja položiti. Dal ga je nazaj in pazljivo preiskal okolico. Nedaleč od kupa je skobec raztrgal divjega goloba. Perje je bilo raztreseno po tleh. Nekaj peres je bilo tik pri skalah. Takoj je opazil, da jih je nekdo uporabljal. Z njimi si je čistil pipoj kakor je spoznal po vonju. «Poljanec!» je obšlo Rajka kakor blisk in takoj ga je prevzela še druga misel, ki mu je pognala vso kri v glavo. «Le pazi, da tudi ti ne padeš Črnemu možu v roke. Utegne se ti zgoaTti, da me potem ne boš več videl!* — tako je rekel Poljanec. Njegove besede so mu iznova zazvenele v ušesih in... Ni utegnil domisliti do konca. Rahel šum, ki je prihajal s steze, je bil vzrok, da se je hitro po* 30 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 5 do 7, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 6 do 8 in sveža svinjina 10 do 16 Din za kilogram. VINO. Zaradi slabih upov v letošnjo vinsko letino postaja vinska kupčija pri vinogradnikih živahnejša in cene nekoliko naraščajo. Zadnje dni je bilo prodanega nekaj vagono% čisto po-vrelega vina, zlasti haložana, medtem ko za ne-povrela, odnosno še kipeča bela vina ni posebnega zanimanja. Cim prej torej to vino čisto po-kipi in se ustali, tem bolje bo za prodajalca in za kupca. Cene za boljša nesortirana štajerska in dolenjsko-belokrajinska bela vina so od 2.50 Din, za sortirana od 3 Din, za rdeča (cvičke) od 3-Din, za črnine od 3.50 Din navzgor. HMELJ. Stanje hmeljskih nasadov je povsod v Evropi, kjer se prideluje žlahtni hmelj, silno neenakomerno in je rastlina po večini zelo zaostala v razvoju, ker je vreme povsod prehladno. Pe-ronospora nastopa povsod. Tudi uši je dosti in ponekod se pojavlja že tudi rdeči pajek, tako da je letos pravo leto škodljivcev in bolezni. Računa se, da bodo pridelki žlahtnega hmelja zelo pičli in tudi po kakovosti ne najboljši. Obratno pa je stanje nasadov v Angliji in Ameriki pri trajno ugodnem vremenu prav dobro. V kupčiji je nastopilo povsod zatišje. Zaloge lanskega in predlanskega pridelka so po večini prešle v roke pivovarn, za starejše letnike pa ni zanimanja, ker so se v Ameriki računi glede uživanja piva izjalovili in pitje piva celo že pada. Sejmi 10. julija: Dobova, Trava, Kranj, Slanč vrh. Tirna, Poljčane, Puconci, Breg pri Ptuju, Lem-berg; 11. julija: Kamnik; 12. julija: Planina, Gornji Tuhinj, Horjul, Ljutomer, Šoštanj, Rogatec; 13. julija: Stari log, Loče, Litija, Trebnje, Planina pri Logatcu, Kotle, Libeliče, Koprivnica; 14. julija: Žužemberk; 15. julija: Zdole, Beltinci, Škocijan, Šmarjeta. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (premija 28-50 %, ki se naj prišteje k spodnjim tečajem): 1 nizozemski goldinar za 23'06 do 23-17 Din; 1 nemško marko za 13-62 do 13-72 Din; 1 ameriški dolar za 43-86 do 44*14 Din; 100 francoskih frankov za 225*86 do 227 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-84 do 171-70 Din; 100 italijanskih lir za 302*76 do 305*36 Din. Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8*80 Din. Vojna škoda se je trgovala po 190 do 195 Din, investicijsko posojilo pa po 44 Din. Kratke vesti — Oživljen izvoz naše hraštovine. Zadnje mesece se je pojavilo iz tujine večje zanimanje za našo hrastovino, predvsem iz Zedinjenih držav, kjer potrebujejo mnogo dog za sode za pivo. Kakor so v drugi polovici preteklega stoletja hrastove doge odprle slavonski hrastovini pot v svet, tako se je tudi zdaj po dvoletnem zastoju pričel razvijati izvoz hrastovine pri dogah. Nekaj hrastovine je bilo zadnje mesece prodano tudi v Bolgarijo in Belgijo, in sicer po cenah, ki so za 50 do 55 odstotkov nižje kakor v letu 1929. DOMAČE NOVOSTI * Kraljica s kraljeviči na Bledu. Dne 1.1, m. zjutraj je prispel v Ljubljano dvorni vlak, ki se je z njim z letovanja na morju peljala na Bled Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Na glavni postaji so visoke goste pozdravili divizijski general Cukavac, banov pomočnik doktor Pirkmajer, železniški direktor Cugmus s šefom vojne delegacije pri železniški direkciji polkovnikom Nedeljkovičem, upravnik policije Ker-šovan in šef postaje Ludvik. Po nekaj minutah je vlak odpeljal dalje do Lesc, kjer so pričakovali visoke goste sreski načelnik iz Radovljice, šef postaje in drugi krajevni opravitelji. Poleg njih se je na postaji in ob cesti zbrala velika množica domačega ljudstva in jim želela dobrodošlico. S postaje se je po kratkem pozdravu kraljica s kraljeviči in spremstvom takoj z avtomobili odpeljala v dvorec Suvobor na Bledu. * Vsem organizacijam JKRD! Akcijski odbor za prireditev velikega manifestacijskega zborovanja JRKD 23. t. m. v Beogradu je odločil, da ženske osebe k potovanju v Beograd ne bodo pri- puščene pod nobenim pogojem zaradi velikih naporov, 8 katerimi bo zvezano potovanje. Na shod tedaj lahko potujejo izključno le moški člani naših organizacij. Banovinsko tajništvo JRKD. * Kanonik Lukorič član Sokola. Beograjsko «Vreme» piše, da je kotorski kanonik don Niko Lukovič, ki je bil ob priliki polemike zaradi škofovske poslanice stopil iz Sokola, zdaj pismeno prosil za zopetni sprejem, češ, da visoko cenij spoštuje in odobrava delovanje Sokola. V svojem pisanju zatrjuje, da bo z vsemi močmi pospeševal dobro narodno društvo, ki nikakor ne nasprotuje rimsko-katoliški cerkvi. Pretresljiva Kalvarija ljubeče žene-matere in dveh nedolžnih otročičev se vam odkrije v nepozabnem romanu Prokletstvu ljubezni, ki ga lahko dobite pri upravi «SLOVENSKEGA NARODA*, LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5. — Oba dela, broširana 30 Din (s poštnino 35 Din), okusno vezana v celo platno s poštnino 50 Din. — Znesek se lahko pošlje po nakaznici ali pa po povzetju. * Štipendije za učence kmetijskih šol. Sreski kmetijski odbor za srez Maribor, levi breg, v Mariboru bo podelil sedem štipendij učencem kmetijskih šol, in sicer učencem vinarske in sadjarske šole v Mariboru eno štipendijo za 2000 Din, dve po 1500 Din in tri po 1000 Din letno in za enega učenca kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici eno štipendijo letnih 1500 Din. Prošnje, kolkovane s 5 Din, v katerih je navedena velikost posestva in ki so opremljene z obvezami staršev ali varuhov, da bodo prosilci po šolanju ostali na domačem posestvu, naj se vložijo pri sreskem kmetijskem odboru najkasneje do 15. t. m. Pri podelitvi štipendij pridejo v poštev samo sinovi kmečkih gospodarjev iz sreza Maribora, levi breg. * Poslanec Koman o veri in politiki. Na Ježici se je v nedeljo vršil pri Florjančku javen političen shod JRKD, na katerem je narodni poslanec tuhnil pod mlado jelko, ki je bila s svojimi gostimi vejami prav dobro skrivališče. Opazil je neznanega moškega, ki je stopil iz grmovja, odrinil kamen, prebral sporočilo na listku in odšel prav tako hitro, kakor je bil prišel. «Tako je, kakor sem si mislil?, si je razburjeno šepnil Rajko. ^Tihotapci se tukaj sestajajo. Toda vendarle ostanem in počakam. Morda bom srečal kakšnega znanca .. .* Še bolj se je stisnil za jelko. Vendar pa je ostal tako, da je kamen in njegovo okolico razločno videl. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Kmalu je prišel drugi in v nekaj urah, ki jih je prečepel v svojem skrivališču, je videl dvajset moških, ki eo prišli, vzdignili kamen, prebrali sporočilo pod njim in spet šli. Največ jih ni poznal. Iz njegove rojstne vasi jih je bilo samo nekaj in še ti so bili sami taki, ki so bili na slabem glasu. Ko je nekaj časa gledal na uro, je tudi dognal, da prihajajo drug za drugim v presledkih po deset minut. Nikoli nista prišla dva hkrati. Tudi niso prihajali vsi od istega konca. Ljudje so bili točni in brez dvoma dobro izučeni. Najbrž je imel določen vsak svoj čas, da se ne bi srečal s kom drugim. Nihče ni smel za drugega vedeti. Ker se je bal, da se ne bi izdal, Rajko ni zapustil svojega skrivališča, dokler se ni zmračilo. Potem se je neslišno splazil stran in krenil po velikem ovinku proti domu. Staršem ni povedal, kaj je odkril. Čutil je, da ga je pravična usoda privedla do tihotapskega skrivališča. Delal se je mirnega in ravnodušnega. Po večerji je šel v gostilno, da bi se ognil vsaki priložnosti za nepremišljene besede. Vrnil se je šele pozno zvečer. Ko je hotel odpreti vrata, jih je nekdo odznotraj odpahnil. lika škoda je za cerkev, če nekateri uče, da je človek lahko dober kristjan samo, če je pripadnik ene same določene stranke. O teh vprašanjih sem nedavno govoril z najvišjim predstavnikom rim-sko-katoliške cerkve v naši državi, z g. nuncijem Pelegrinettijem. V razgovoru je g. nuncij' dejal: Papež in cerkev ne potrebujeta in ne priznavata zase nobene politične stranke. Duhovnika, ki stopi na politično pozornico, moramo smatrati za politika, ki se izpostavlja za svojo stranko. Cerkev pa želi in zahteva, da vsi brez izjeme branijo koristi katoliške cerkve.* Dalje je dejal gospod poslanec: cCerkev dela mnogo dobrega, po tujih krajih pošilja misijonarje, da izpreobračajo krivoverce, nas pa, ki tu doma vzdržujemo in gradimo cerkve, ki vzgajamo svoje otroke v strogo katoliškem duhu, za kar gre velika zasluga zlasti našim ženam, čeprav so Sokolice, proglašajo za brezverce. Sokol vzgaja našo mladino za dobre državljane, svojim članom za tudi naroča, da vršijo svoje verske dolžnosti*. Nato je poslanec gospod Koman z ostrimi besedami še enkrat obsodil razdiralno delo punktašev in dejal: «Toda če je bilo na stotisoče junakov, ki so žrtvovali življenje in kri za dosego svobode in za ustvaritev naše svobodne narodne države, jih je danes prav gotovo na milijone, ki so pripravljeni do zadnjega diha boriti se za ohranitev s krvjo kupljene svobode.* V nadaljnjih izvajanjih je gospod poslanec obrazložil zborovalcem delo, ki ga je v zadnjem času opravila narodna skupščina. Dotaknil se je občinskega zakona in razpisa občinskih volitev, agrarne reforme, gasilskega za» kona, zakona o telesni vzgoji in drugih zadev. Nato je prešel na denarno krizo in povedal med drugim: < Vlada se pravkar bavi z obširnim gradivom, ki ga je pred kratkim pripravila posebna komisija. O kakšni inflaciji pa ne more biti govora.* Po shodu se je vršil občni zbor krajevne organizacije JRKD. * Predilniearji za svoj obstanek. Iz Litije pišejo: Zadnje čase je bilo našim predilničarjem sporočeno, da se je uprava odločila za znižanje mezd do 15 %, kar je med predilničarji vzbudilo razumljivo razburjenje. Vodstvo Narodne strokovne zveze je povabilo uslužbence predilnice na Sestanek, ki se je vršil v dvorani na Stavbah, Udeležilo se ga je vse delavstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. O namenu sestanka je govoril tajnik krajevne podružnice NSZ go- Vaš verni tovariš! Od nekdaj že je Schichtovo terperv tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo« Torej i Pazite prav po« sebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih miL SCHICHT^ TERPENT1N0V0 MILO S.T.13-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! spod Nace Nadižar. Zatem je podal še nekatera pojasnila domačin g. Podlipnik. Izčrpno je pa poročal o položaju delavstva in njegovih pravicah predsednik osrednje NSZ g. Rudolf Juvan iz Ljubljane. Navodila, ki jih je dal našim ljudem naš ožji rojak iz sosednega gmartna, so bila soglasno sprejeta. Vihar navdušenja je žel nastop mladega voditelja češkega narodnega delavstva g. Klatila, urednika «Češkega Slova* iz Prage, ki se mudi ta čas v naši državi, koder proučuje delavske razr mere. Mnogo vpogleda v hude razmere naših pre-dilničarjev so nudila tudi poročila delavskih za- Soteščan: Tajnosti gorske vasice Povest izprošlega stoletja. Čotar se je izgovarjal: «Mudi se mi domov. Zena pojde nekam od doma, pa je rekla, naj se hitro povrnem.* «Eh, kaj žena! Danes je domači praznik, ki ga proslavljamo samo dvakrat na leto .. .* «Jože, res ne morem. Doma je toliko dela!* «Kdor pridno dela, potrebuje počitka.* — Fant ga je prijel za roko in vlekel v gostilno. Čotar se mu je upiral, a naposled se je vendar vdal, videč, da se ne more ubraniti, V gostilni še ni bilo pivcev, ker je bilo prezgodaj. Pred poldnem ljudje še ne odhajajo 8 sejma. Jurčkova gostilna se je napolnila šele zvečer, ker je bila mnogim zadnja postaja. Jože in Čotar sta se zaprla v kamro. Tam je bila pogrnjena miza za boljše goste. Fant je naročil najboljšega vina. «Plačal bom jaz*, je potolažil revnega starca. «Zato, ker sem vas povabil.* Krčmar je prinesel vina in vprašal, ali bosta kaj prigriznila. Ker sta molčala, se je Jurček kmalu prisukal s kruhom in pečenko. Voščil jima je dober tek in se odstranil. Samo dveh gostov ni bilo vredno zabavati. Mož je bil zgovoren takrat, kadar je bila večja družba. "«Ali ste prodali?* je vprašal Jože, ko sta pričela jesti in zalivati z vinom. «Prodal*, mu je odvrnil Čotar. «Mihelov semenj je navadno dober. Potem se kupčija obrne.* — Jože je nalival in silil mo-žička s pijačo, dočim je sam le pokušal. Ostati je hotel trezen in razvezati starcu jezik. Čim je opazil prvi učinek pijače, je začel po dolgih ovinkih: «Za ovce ste precej dobili. Kam boste z denarjem?* Čotar mu je pritrdil: «Nekaj je že, nekaj. A ko bi bilo še toliko, bi bilo premalo.. .* «V Bukovju ste trdni gospodarji*, je hvalil Jože. «Tam gori si znate pomagati.. .* «Kajpak, trudimo se od zore do mraka, kakor vemo in znamo.. .* «Pa še ponoči*, je dostavil Jože. «Tudi, kadar je mnogo dela...» Čotar mu je umaknil pogled, da bi fant ne opazil zadrege, ki se je pojavila starcu na obrazu. «Ali ve?* ga je zaskrbelo. Njegovo zadrego je mladenič hitro opazil. Ker je razbelil železo, ga mora urno kovati. Zdaj dokler sta z možakom sama in ju nihče ne moti. Kadar bodo začeli prihajati pivci, bosta morali pač nehati. Bog ne daj, da bi kdorkoli kaj slišal. «Očka!* Mladenič se je nagnil proti Čotarju in mu šepnil v uho: «Bukovje bo zaslovelo.. .* «Zakaj?* Mož se je ustrašil. cZato, ker dobro napreduje .. .* «Nič ne vem*, je bil sit nadlegovanja. «Bukovje ima denarja ko črepinj... Nobena vas v okolici ni tako bogata.. .* četrtek — petek ... Pridi v soboto ob enajstih ... Skrij se pod Grčo za grmovje... Poklical te bom z rahlim žvižgom...* *Veljas Jože mu je stisnil desnico. bo je v zvonikih odbilo dvanajst, je doživelo križišče pred kavarno Evropo v Ljubljani neobičajen dogodek, ki je prav značilen za današnjo dobo. Malo minut pred poldnevom je neki mlajši moški v veži Ljudske posojilnice ustavil Martina Oblaka, slugo tega zavoda. Potegnil je iz žepa popisan listič in prosil Oblaka, naj mu ga prebere. Oblak, ki je držal v roki denarno torbico zavoda z okoli 8000 Din, je listič vzel, da bi ga prebral. Tedaj pa mu je neznanec z vso silo potegnil torbico iz rok in jadrno zbežal po Tyrševi cesti. Oblak, ki si je od prvega presenečenja kmalu opomogel, je seveda stekel za njim in na ves glas kričal: «Po-magajte, primite ga!» Ljudje, ki jih je bilo polno, so postali pozorni in za bežečim so jo ubrali kolesarji in pešci. Predrznega napadalca je že pri Kohlerjevi trgovini dohitel znani ljubljanski športnik Sotler in ga prijel. Kmalu je prihitel tudi stražnik, ki je odvedel neznanca na policijsko stražarnico na Tyrševi cesti. Službujoči uradnik je tujca takoj zaslišal. Izkazalo se je, da je napadalec Franjo Miklešič od Sv. Ruperta v Savinjski dolini. Po poklicu zasebni uradnik, toda brez službe. Torbico z denarjem so seveda vrnili zavodu, Miklešiča pa obdržali v zaporu. * Požigi v ptujski okolici. V ptujski okolici so spet na delu neznani požigalci. Nedavno je nastal ogenj na posestvu posestnika Alojzija Či-riča v Grajenščaku. Ogenj je uničil do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Na delu je bila gotovo zlobna roka, ki se je v isti občini udejstvovala tudi pri posestniku Janezu Ribiču. Vaščani so našli na nekem drevesu pritrjen listek z napisom: «Da, gospod ravnatelj.* «No,* odvrne ravnatelj, cveseli ne, da ste povedali resnico.* Razlika. A: cKakšna je razlika med avtomobilom in ženo?* B: «Ne vem.* A: «Za avtomobil jamči tovarna, za ženo pa nihče.. .* Odločen sinko. Sinko: «Mama, daj mi dva dinarja za sladoleda Mati: «Nimam jih.* Sinko: «Imaš.* Mati: «Ne sitnari, sicer ti navijem ušesa.* Sinko: «Če jih ne daš takoj, pojdem k sosedovim, ki imajo škrlatinko.* Poznavalec. A: 4Življenje na kmetih vam torej ugaja? Gotovo se spoznate tudi na r^jo domačih živali. Ali vam kokoši dobro neso?* B: «Zelo sem zadovoljen z njimi. Doslej mi niso znesle še niti enega zaprtka.* I Pogum. I Mož: «Gospod doktor, gre za tri zobe, ki jih je treba izdreti. Toda prosim vas, brez posebnih .ovinkov in enostavno, kar se le da.* j Zdravnik: «Dobro, gospod, tako pogumnih je malo. Kar sedite, prosim.* Mož: «Jaz? Ne, gre za mojo ženo, ki sedi zunaj v čakalnici.* Na lastno pest se razorožuje. Vojaku manjka na suknjiču gumb in oficir se jezi: «Kaj pa misliš? Mar si več kakor ženevska konferenca, da se razorožuješ na lastno pest.* Med prijateljicami. Urša: cPraviš, da si plačala za čiščenje rokavic pet dinarjev. Jaz sem dala Tokavice očistiti * isti trgovini in sem morala plačati deset dinarjev. Kako je to mogoče?* Neža: «Najbrž so cene po velikosti rokavic.* Listnica uredništva Vsem, ki vprašujejo za svete. V zadnjem času smo prejeli več vprašanj v zamotanih pravnih zadevah. Na taka vprašanja se ne da kar tako odgovoriti, zlasti še zato ne, ker so vprašanja po večini pomanjkljiva in često niti točno ne vemo, kaj vprašalec hoče. Če hočete v takih vprašanjih odgovore, ki vam bodo zanesljivo povedali, kako je z dotično zadevo, se morate obrniti na odvetnika ali' drugega pravnika, odnosno včasih na občino ali morda tudi na kakega izobraženca, ki ga poznate. Tudi ti vam ne bodo mogli drugače odgovoriti, kakor če jim osebno točno pojasnite stanje zadeve. Stare Slemene pri Spitaliču. V takih vprašanjih se morate za svet obrniti na odvetnika ali kakega drugega pravnika, ki mu morate točno pojasniti vse, da vam bo lahko dal odgovor. Sv. Petar Čvrstec. Povprašajte na občini, kaj je vse treba. Virštanj. Obresti se seveda morajo plačevati. Za gospodarstvo nujno potrebnih reči vam ner bodo prodali, ako imate predmete, s katerimi se lahko poravna vsota, potrebna za obresti. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Zagovor. Sodnik: cTrdite, da ste tožitelja nekajkrat samo lahko udarili. Tožitelj pa trdi nasprotno.* Obtoženec: «Tega vendar ne more vedeti, gospod sodnik, saj se je že po prvem udarcu onesvestil.* V šoli. Učitelj: eMihec, povej nam, zakaj je pojedel Adam v raju jabolko.* Mihec: «Menda zato, ker ni smel jesti mesa.* Preveč dobrega. Dušan: «Vera, ti si solnce mojega življenja. Naj nama prinese usoda točo ali nalive, vedno bom s teboj, da te obvarujem vsega zla.* Vera: «Čuj, dragi, ali je to vremenska napoved ali priznanje ljubezni?* Izvrstno zdravilo. Zdravnik: «To zdravilo je čudovito učinkovalo. Zjutraj sem vam predpisal kroglice in zdaj že imate dva kilograma več. Koliko ste jih vzeli?* Bolnik: «Točno dva kilograma .. .* Na noge mu je pomagal. A: «V zadnjih letih sem nekemu prijatelju že trikrat pomagal na noge.* B: «To še ni nič. Jaz sem samo sinoči nekega svojih tovarišev pred gostilno ,Pri pijani žabi' več kakor desetkrat postavil na noge!* Razlika. Domači zdravnik bolnemu Mihcu: «Če pokažeš jezik, Mihec, dobiš od očeta kos potice.* Mihec: «Ne boste me ujeli, gospod. Oni dan sem pokazal jezik sestrici, pa mi je oče navil ušesa.. .* MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti st. 13. je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 Din. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoja položnice. Za vse vloge Jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon: centrale št. 2016 in 2616, podružnice 2367. Poštni čekovni račun: centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. o anatorium Emona Ljubljana Komenskega ul. A. a Oskrbnina (stanovanje, hrana in postrežba) dnevno ?5 Din. Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-primarij v. p. MALI OGLASI Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. Ponudbe sprejema: ^Kreditna zadruga*, Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor! 158 Poceni posojila počenši od dva tisoč dinarjev do pet sto tisoč dinarjev za vse svrhe, stano- e in poklice, odplag-Ijivo v malih mesečnih obrokih, dajejo: