PRIMORSKI DNEVNIK PO IZRAELSKEM NAPADU NA SUEZ Varnostni svet obsoja kršitev ustavitve op ja in poziva na konec vsake vojaške dejavnosti Gre za kompromisno resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno, potem ko sta sovjetski in ameriški predstavnik umaknila vsak svojo resolucijo , NEW YORK, 25. — Kakor že javljeno, je varnostni svet "«el na zahtevo ZAR nujno sejo ob 2.30 ponoči, ki je trajala ?° 5 zjutraj in se je nato po dolgih posvetovanjih nadaljeva-la hocoj ob 22.36 po srednjeevropskem času. Predsednik je sporočil, da je bil dosežen sporazum med člani sveta o kompromisni resoluciji. Resolucija obsoja kršitve u- --------------- stavitve ognja, obžaluje izgubo človeških življenj in imetja za-radi teh kršitev, poudarja potrebo strogega spoštovanja re-splucij o ustavitvi ognja ter po-Zlva prizadete države, naj takoj ustavijo vsako prepovedano vojaško dejavnost na področju ter uaj v celoti sodelujejo z organizmom Združenih narodov, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad Premirjem. Poleg tega poudarja varnost-m svet, da je zelo zaskrbljen zaradi nedavne vojaške dejavnosti na Srednjem vzhodu kljub resolucijam varnostnega sveta, m ukazujejo ustavitev ognja. Kompromisno resolucijo je sesta- *'u*"t!iiii„i„l|lmllll)lllllllllllllllltlllllllmllltlt||nlim|||||||||||I|I||||)||||||1|I||||)|||f||||||||||1)||||||1||||||| GOSPODARSKA konferenca v alžiru Včeraj so podpisali «Aižirsko listino vilo deset nestalnih članov varnostnega sveta. Po glasovanju je glavni tajnik OZN U Tant izjavil, da se posvetuje z generalom Bul-lom, kako naj bi spoštovanje ustavitve ognja bilo učinkovitejše. Dodal je, da se očitno kaže potreba povečanja števila opazovalcev OZN na Srednjem vzhodu na 90 ter da se podvoji število opazovalnih postaj (od 9 na 18) na obeh bre-gih Sueškega prekopa. U Tant tudi predlagal, naj bi dali štiri majhne helikopterje na razpolago opazovalcem. Poleg tega naj bi opazovalcem dali na razpolago izvid-niške čolne, ki bi jih uporabljali v Sueškem prekopu. Po izglasovanju resolucije je a-meriški delegat Goldberg izrekel zadovoljstvo in je dejal, da je re solucija zelo blizu resoluciji, ki jo Predlog programa, ki me na konferenci naj se sprej. v Novem Delhiju • J^žIR, 25. — Gospodarska kon-®renca držav v razvoju je zaklju-ua danes v Alžiru svoje delo s Podpisom ((alžirske listine». nAiarsko listino je sinoči soglasni! Odobrilo 86 držav v razvoju na Kito, 00 uiza v v razvoju ua eat?arni seU- Listina predlaga bo-kr, * ^avam, naj sprejmejo na konferenci v Novem Delhiju jasen Popram, da se pospeši gospodarja ? socialni napredek dežel v JSfoju. Ta program je povzet v poglavjih, ki govorijo o ob-inrt 0sti' ^ bi jih morale sprejeti r oustrializirane države na konfe-srm?1 ■v Novem Delhiju glede o-j-Pmib proizvodov, izdelkov in pol-V(a?Ucov. glede financiranja in raz-ja ter o splošnih gospodarskih •Prašanjih. Pri tem pravi, da bi čiti 6 socialistične države vklju-za” (V svoie načrte povečanje uvo-dežel v razvoju. Regionalne le SP°,carske skupine pa ne bi smeji, oblati razlik do dežel v razvo-sei,, Poieg tega bo treba razširiti Uj.Kt0r> ki se tiče pomoči v živi-P°moč medharodnih programih za želan?6 Ponioči bolj potrebnim de-st^T v razvoju se predvideva u-lienz ■ ev delovne skupine, sestav-od v i?, Pctib predstavnikov vsake bo Jedkih regionalnih skupin, ki hortni0rala Pred 15. januarjem pri-o ’eta pripraviti predloge Posebnih ukrepih za revnejše "''iinii 'dežele v razvoju. Danes so listino slovesno podpisali in sledili so govori. Delo je zaključil alžirski zunanji minister Buteflika, ki je tudi predsedoval konferenci. Poudaril je, da je alžirska listina predvsem ((dejanje ve re naših narodov, vere vase, toda tudi vere v mednarodno sodelovanje«. Poudaril je, da bo treba na sestanku v Novem Delhiju odpraviti nevarne razlike v svetovnem gospodarstvu, ki je sedaj pred problemi, ki ogrožajo svetovni mir. Ugotovil je, da so vsa žarišča napetosti na raznih točkah nerazvitih dežel. «Pojav napadalnega imperializma v najbolj brutalni obliki tako v Vietnamu kakor na Srednjem vzhodu in na raznih področjih Afrike hudo skrbi naše narode, ki vidijo, da sta njihova svoboda in varnost ogrožena, možnost napredka pa kompromitirana. Prihodnost človeštva bo zasenčena, dokler bodo blaginja bogatih držav in moč, ki iz tega izhaja, v službi politike dominacije in za-vojevanja. Dokončno je treba zaključiti dobo kolonializma in neokolonializma. Odnosi sile se morajo nadomestiti z odnosi zdravega in lojalnega sodelovanja na svetovni ravni. Samo to je pot rešitve za vse narode sveta, ld jih njihovo tesno sožitje obsoja, da delijo isto usodo,« je poudaril Buteflika. je predlagal on včeraj. Dejal je, da je treba nujno nadaljevati napore za dokončno politično rešitev. Sovjetski delegat Fedorenko je znova obsodil napadalnost Izraela in tudi on poudaril potrebo naporov za obnovitev miru na Srednjem vzhodu. Seja je bila nato zaključena, ne da bi določili datum prihodnje seje. Za ZAR je včeraj tudi Izrael poslal varnostnemu svetu protest, v katerem obtožuje Egipčane, da so začeli streljati na izraelske sile na vzhodnem bregu Sueškega prekopa, ter da so Izraelci odgovorili ir. močno poškodovali egiptovske čistilnice. Kakor znano, je načelnik opazovalcev OZN na Srednjem vzhodu general Buli v svojem poročilu obtožil Izraelce, da so prvi začeli streljati. Poleg ZAR in Izraela sta tudi Jordanija in Sirija zahtevali navzočnost med razpravo v varnostnem svetu. Prvi govornik je bil predstavnik ZAR El Koni, ki je obtožil Izrael, da je izvršil barbarsko dejanje z bombardiranjem in uničenjem najvažnejšega industrijskega kompleksa v ZAR, ne da bi bil izzvan. Omenil je poročilo generala Bulla, ki dokazuje, da je Izrael pripravil napad in je tudi za več ur zakasnil ustavitev ognja, tako da je lahko dokončal uničenje čistilnic v Suezu. El Koni je pozval varnostni svet, naj odredi kaznovanja napadalca v smislu listine OZN. Poudaril je, da je bil rušilec «Eilat» potopljen v egiptovskih teritorialnih vodah, in da je ta ladja že prej napadla egiptovske izvidniške čolne. El Koni je dejal, da mora varnostni svet uvesti obvezne sankcije v smislu člena 7 listine OZN ter sprejeti potrebne ukrepe za njih izvajanje. Poudaril je, da ima varnostni svet dolžnost obsoditi Izrael. Izraelski delegat Rafael je govoril o potopitvi ladje «Eilat» in trdil, da je bila zunaj egiptovskih teritorialnih vodah. Dodal je, da je Izrael še vedno pripravljen sestati se s predsednikom ZAR ali katere koli druge arabske države,- da bi postavili temelje za mimo prihodnost. Britanski delegat lord Caradon je pozval varnostni svet, naj nemudoma sprejme ((pravično in soglasno« odločitev, da se spoštuje ustavitev ognja. Kanadski delegat je predlagal, naj varnostni svet pozove vse prizadete na spoštovanje ustavitve ognja in prenehanje vseh sovražnih dejanj ter naj pozove načelnika opazovalcev OZN, dasporoči ukrepe, ki jih misli sprejeti, da se ne bi ponovili taki incidenti. Predlagal je dalje, naj pooblastijo U Tan-ta, da pošlje svojega osebnega predstavnika na Srednji vzhod. Sovjetski delegat Feaorenko Je predložil resolucijo, s katero zahteva obsodbo Izraela zaradi očitne kršitve ustavitve ognja ter na plačilo škode in obresti ZAR za škodo, ki jo je utrpela zaradi napada na Suez. Resolucija poziva Izrael, naj spoštuje sprejete resolucije varnostnega sveta o ustavitvi ognja. V uvodu izreka resolucija zaskrbljenost zaradi napada ter ugotavlja, da je Izrael nadaljeval streljanje s topo- vi in se ni oziral na predlog generala Bulla za ustavitev ognja. Fedorenko je izjavil, da včerajšnji napad takoj po izzivanju rušilca «Eilat» v egiptovskih teritorialnih vodah pomeni nadaljevanje izraelske napadalne vojne proti arabskim državam. Poudaril je, da se bo vse dotlej, dokler bo Izrael izzival mednarodno pravo, napetost večala in ne bo mogoče vzpostaviti miru na Srednjem vzhodu. Ameriški delegat Goldberg je tudi predložil resolucijo, ki obsoja vsako kršitev ustavitev ognja s katere koli strani in poziva prizadete, naj sodeluje z načelnikom OZN. Indijski delegat je kritiziral vsako represalijo in predlagal, naj bi varnostni svet odobril ((uravnovešeno resolucijo«. Francoski predstavnik pa je obsodil ((peklenski ciklus represalij in novih represalij«. Poudaril pa je razliko med izgubo rušilca «Eilat», ker je šlo izključno za vojaški spopad, in uničenjem čistilnice v Suezu. Poudaril je potrebo strogega spoštovanja ustavitev ognja, ki naj bo podlaga za poznejšo trajno rešitev. Seja je bila prekinjena ob 5. url po srednjeevropskem času in se je nadaljevala zvečer, ko so odobrili omenjeno kompromismo resolucijo. Delegacija ZRJ odpotovala v Rim BEOGRAD, 25. — V Rim je danes odpotovala delegacija Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacija bo sodelovala v razgovorih za o-kroglo mizo, ki jih organizirata inštitut «Gramsci» in inštitut za družbene vede v Beogradu. Tema za okroglo mizo je: ((Demokracija in socializem v Jugoslaviji v luči značaja in perspektiv reforme v gospodarskem načrtu; društvenih institucijah in v političnem sistemu«. Razgovori za okroglo mizo bodo dva dni, 26. in 27. oktobra, 28. oktobra pa bo tiskovna konferenca, 0 odnosih Jugoslavija-Albanija BEOGRAD, 25. — Odbor za zunanje zadeve in mednarodne stike zvezne skupščine je na današnji seji razpravljal o odnosih z Albanijo. Pri skrbni obravnavi tega vprašanja, v kateri je sodeloval tudi državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič, je bilo ugotovljeno, da je Jugoslavija s svoje strani sprejela vrsto ukrepov za izboljšanje odnosov s to sosedno državo. Člani odbora so izrazili soglasje z dosedanjimi napori za izboljšanje odnosov z Albanijo in v svojem sklepu se še izrekli za nadaljnje napore v smeri razvoja enakopravnega sodelovanja in vzpostavitve dobrososednih odnosov med Jugoslavijo in Albanijo, kar bi bilo ne le v interesu obeh sosednih držav, temveč v interesu miru, stabilnosti in varnosti na Balkanu in v Evropi. Mauritius neodvisen marca 1968 LONDON, 25. — Britanski tajnik za odnose s Commonwealthom je včeraj sporočil, da bo otok Mauritius postal neodvisen marca pri-hodnega leta. Otok ima 800.000 prebivalcev in ima od avgusta avtonomno vlado. Petindevetdeset odstotkov njegovega izvoza predstavlja sladkor. Otok Mauritius je britanska kolonija od leta 1810. Veliki Britaniji so ga leta 1814 odstopili Francozi s pariško pogodbo. ,lll>lllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|„|||lllllllllinillllllllI|tlll,llllllll|||||||||l|ll|||||„„ll, TISKOVNA KONFERENCA V KAIRU Egipt bo spoštoval ustavitev ognja dokler bo upanje za politično rešitev Izraelsko bombardiranje Sueza je povzročilo zelo veliko škodo Presenečenje, ker so ZDA obnovile dobavljanje orožja Izraelu Sovjetske vojne ladje pridejo na obisk v Port Said t;slf Kairo, 25. — Sueški guverner Hamid Mahmud je davi na °koi°Vni konferenci izjavil, da je sedaj v plamenih v Suezu be , o 40 petrolejskih rezervoarjev, in sicer 12 v čistilnici druž-Ve °tpa.,nY suez ojačen j a gasilcev, da Jahl«, J°, Pri gašenju, tako da so ki So ,P°žar omejili. Pet požarov, gnojil zt)ruhnili v tovarni kemijskih Kuvernf0 naSlo obvladali. Dalje je viUstj .^izjavil, da bi bilo med ci-Oih V^CJe število mrtvih in ranje-Odstoj? ne bi bili evakuirali že 75 Javili ,.°v, Prebivalstva. Uradno so St°v i da Je bilo mrtvih osem civili-piio Rn„rve vojaki, ranjenih pa je vei'r\er civilistov in 32 vojakov. Gu-yeiika d? Izjavil, da je škoda zelo u{erai i*J,e Pripomnil, da je Izrael ki so »o 1 trikrat ustavitev ognja, t>avi °dred111 opazovalci OZN. teptusi,,Je egiptovsko protiletalsko taio, i.yo.6treljalo na izraelsko le-~pttiin(Je letelo nizko nad Sue-8blhicc , verjetno fotografiralo či-sA, A v Plamenih. Sfi5le Javlja, da bodo Jutri Pio!n„^tere enote sovjetske voj-« Jski v Port Said na prija- v^eiruv , ■ List zanikuje, ca Je rt°Jske * klavnega štaba sovjetske » žMffi t ,M' m,n“" terjani mln,stra za narodno J nje Hasan Zajat je na ti- skovni konferenci obravnaval naslednja vprašanja: Bombardiranje industrijskega kompleksa v Suezu: Zajat je izjavil, da je škoda zelo velika in da so posledice bombardiranja hude, ker mora ZAR sedaj iskati dobave petroleja v tujini. Poudaril pa je: «Kar se je zgodilo včeraj, ne bo zmanjšalo naše odločenosti kljubovati napadu.« Ustavitev ognja: Zajat je izjavil: ((Sprejemamo ustavitev ognja, ker smo država, ki ne more požreti svoje besede in svoje obljube. Po teg tega damo mnogo na mednarodno javno mnenje. Preveč časa so nas po krivici imeli za »hudobne«. Spoštovali bomo ustavitev ognja, dokler bo upanje za politično rešitev. Napadli bomo šele tedaj, ko bomo zgubili upanje v politično rešitev in danes nismo brez upanja.« K temu Je dodal: «Toda, da dosežemo mir in živimo v varnosti, ne bomo nikoli sprejeli, da bi bil del našega ozemlja zaseden.« Zatem je izjavil, da meje pred 5 junijem niso bile niti v skladu s sporazumi iz leta 1948. Razprava v varnostnem svetu: »Vsak poizkus preprečitve, da bi varnostni svet sprejel resolucijo, ki bi obsodila včerajšnji izraelski napad, bomo imeli za spodbujanje na nove napade. Na vsak način se bo večina varnostnega sveta izrekla proti temu napadu. Obsojamo dejstvo, da so ZDA predložile načrt resolucije, ki postavlja na isto raven napadalca in žrtve.« Zajat je s tem v zvezi poudaril, da poročilo opazovalcev OZN jasno dokazuje, da so včeraj Izraelci napadli Suez. Ukinitev ameriškega embarga: «Ne razumemo, kako je moč dati napadalcu diplomatsko podporo in mu hkrati dati novo in nevarno orožje istega dne, ko napadalec napada. Presenečeni smo, ko vidimo, da majhen narod nima pravice osvoboditi se okupacijskih sil. Izročiti takoj 60 nadzvočnih letal Izraelu,« je nadaljeval Zajat, «je stvar, ki nima nič opraviti z dobavami rudarske opreme v nedoločenem času nekaterim arabskim državam, ki niso neposredno zapletene v sedanjo krizo. ZDA dajejo orožje tistim, ki so zasedli naše o-zemlje, dajejo orožje napadalcem, tistim, ki so ponosni, da jim Je v nekaj urah uspelo uničiti 80 odstotkov egiptovskega petroleja.« Zajat je dodal, da je čudna sinkro-nizaclja med ukinitvijo ameriškega embarga nad dobavljanjem orožja in včerajšnjim izraelskim napadom na Suez. Potopitev ladje «Eilat»: «Skušali smo, da ne povežemo potopitve rušilca «Eilat» z včerajšnjim bombardiranjem, toda Izrael je tisti, ki dela povezavo, zlasti v varnostnem svetu. Pred soboto Je rušilec potopil v naših teritorialnih vodah nekaj egiptovskih Izvidniških čolnov in ubil naše mornarje. Ko je ladja v soboto znova zaplula v iste vode, smo mislili, da nas hoče zopet napasti. Poslužill smo se pravice zakonite obrambe. Včeraj smo zelo drago plačali, da smo se v soboto upali braniti.« iiniiiMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimniiimmiimniiiiuuiiiiiiiimmiiiimiiimmiimiHiiimiimmiiiiiimimimiiiiimmmimmiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiii PRIŠLI SMO KOMAJ DO TRINAJSTEGA ČLENA S tem ritmom se bo razprava nadaljevala do konca tedna Stališče vseh treh sindikalnih organizacij ■ V Milanu se je začel «sovjetski teden» TRST, četrtek, 26. oktobra 1967 Pričakujemo konkretne ukrepe o slov. strokovnem šolstvu RIM, 25. — V poslanski zbornici so okrog 19.30 prišli do glasovanja o 13. členu zakona o deželah in to po že običajnem postopku. Tudi sinoči se je seja zavlekla pozno v noč in se je zaključila okrog 2. ure, ko ni bilo več dovolj prisotnih poslancev, da bi lahko na tajnem glasovanju odobrili 10. člen. To so opravili danes, ko so dokaj hitro odpravili 11. pa tudi 12. člen, čeprav je pri tem členu prišlo do pomembnejše proceduralne razprave, v katero je posegel predstavnik PSI-UP Luzzatto. Ugotovil je namreč, da predlog večine, da se po vsakem členu e-nostavno na osnovi člena 82 pravilnika zbornice razprava preseka, ni v skladu z načeli parlamenta j®.da se na tak način razprava za-ključi in da se oškoduje pravica manjšine. Zato psiupovci ne volijo za ta predlog, komunisti pa so se vzdržali. Odgovoril je socialist De Pasca-us, ki pravi, da se je večina brez navdušenja poslužila omenjenega člena pravilnika, da pa je prisiljena, zato da se omogoči redno delovanje parlamenta. Med njegovimi izvajanji je prišlo do živahne polemike z nekaterimi liberalnimi poslanci, ki so očitali socialistom, da niso mogli izreči svojega mnenja? treh členih, ker so jim preprečili nadaljnjo razpravo. V bistvu gre za polemiko o no-vem nacmu razprave, ko so se vpisan kot govorniki, in to včeraj ponoči, številni poslanci večine, ki imajo možnost, da opravijo obrazložitev v nekaj minutah in nato zahtevajo, da se glasuje o predlogu m da se neha vsaka nadaljnja razprava. Na tak način je dobila večina nov način za prekinitev razprave o členih, ki so tehničnega značaja. Je pa še druga možnost, da se vsi preostali členi združijo v enega samega in da vlada zahteva glede tega glasovanja zaupnico, s čimer bi se razprava sicer v resnici zelo naglo zaključila, vendar pa bi to predstavljalo resno kršitev načel dela parlamenta, saj s-a,, sdent Jonas, ko je poudaril potrebo po odločilni borbi za utrditev in ohranitev demokracije in pravičnosti. mil.........n niiiiiii n 111111111111111111 um m.........iiiiiiiiiiiiii.......um.......... ■■■■■■■■lil.....................ti.....nun........iiinmii..........nun.........n................................uma V Beogradu mednarodni simpozij o sovjetski književnosti BEOC-FAD. 25 — Ob 50. oblet niči oktobrske revolucije se je pričel danes v Beogradu medna-narodni simpozij slavistov, posve čen oktobrski revoluciji, o vietski književnosti in književno sti druoih narodov V simpoziju sodelujejo slavisti in znanstveni ki Sovjetske zveze. Poljske, Vzhodne Nemčije. Madžarske. Ce škoslovaške, Bolgarije in Jugo slavije. PORTOROŽ PORTOROSE ROVLETTE CHEMIM DE EER RACCARA tor priljubljeno ifera TRENTE ET QilARA!STE NIGHT CLUB • CABARET • STRIPTEASE A TMOSPHERE PARIŠ IENNE V HOTELU e spregovoril, ni mogel skriti svo-j.?? Posebnega naglasa in besed-Jafca. Po vseh znamenjih se je untu zdelo, da sodita oba v družbeno kategorijo. ~ Bil sem pri vašem procesu, " le rekel Twik. — Zakaj? ~ Naravna radovednost. Zdi se ™> da sem edini v dvorani ve-e • da niste storili tistega, če-sar so yas obdolžili. ~~ Edini ravno ne, — je odgo-Burn. — Verjetno sem tudi m vedel, da nisem kriv tega, Kar so me dolžili. ~ To je res. j~~ Na podlagi česa pa sklepate, 00 nisem kriv? ~ Sploh mi ni bilo treba skle-pati. Vedel sem to, še preden so X*. Pripeljali v sodno dvorano. to to sem storil jaz, vas pa Sr> obtožili. Burn je pogledal proti stražarju. t ~~. Ne skrbite, ne sliši naju, — šepnil Twik. — Kajpak nisem da bi samega sebe iz-, • Vi ste n kar Urejena. (j Je sklenil, da bo ostal hla-r(p Tafeo bo morda izvedel kakš-_ namene ima neznanec. Je to vse? — je vprašal. ~~ Nikakor ne. če ste prišli zato, da bi uži-v cenenem zadovoljstvu, ker dI Ue Pred seboj človeka, ki se-kajK>ni(‘sto vas’ Potem ste dosegli, ste želeli. Verjamem vam. , ste pravi krivec. Ne vem, ka-vom je ime... Tioilc, Sidneg Twik. No, Ttvik, ko bom spet zu-ih nas bom že našel. To mi ne Posebno težko. Dečki... gor Peoki? Nedolžen človek ne „ , o «dečkilv>. Prav gotovo ne Viakcm tonu. grelu" ie >e zavedel, da je po-T 'vik je nadaljeval: kai d sojenjem se mi je ne-Aiih-.lo zelo čudno in sumljivo. z,]nJ.a niste imeli. V redu. to se da h' T°da niste se niti trudili. ei Po dobi'i Bi 'o vam je vse ste v°s bodo obsodit Dnhili bega odvetnika, vendar ste časnikih obsojeni, priznali ste. se tega tiče, je zadeva '■ da vas slabo hrani. V vos host r- SPTn 0P°zit neko podob n,n,' "isto noč. ko se je pripetila toiie potegnil iz drugega žepa piščalko in zažvižgal. — Vraga! - se je začudil Burn. - če bi bil samokres nabit, ga ne bi bil pustil na sedežu. Saj veš. kako so danes otroci neprevidni... — se je zasmejal Tivik. Kot iz zemlje so zrasli policaji. še preden je trenil, je bil Burn v njihovih rokah. — Izdajalec! — Zakaj? Zato, ker opravljam svojo službo? Da se predstavim Ttvik, inšpektor ScoVand Yarda Vedeli smo, da si ukradel diaman te. toda morali smo nekako priti do njih Sam si nam pomagal. A zdaj ostane le še. da popravimo krivico, ki smo ti jo prizadejali. Stare sodbe boš oproščen. Za to delo bo odgovarjal pravi storilec, to je Harrg, imenovan Blisk. Zanesljivo bo dobil dve leti. Tebi pa bodo sodih za krajo diamantov. Če te zanima, ti lahko povem, da boš dobil najmanj deset let... LEVVIS STRAHE « VOHUNSKA VOJNA* MED VZHODOM IN ZAHODOM CIA predstavlja «velikansko nevarnost za svetovni mir» MOSKVA, 26. — Kaže, da se »vohunska vojna* med vzhodom in zahodom še ne bo poTegla. Na Angleškem se še ni poleglo razburjenje zaradi «zadeve Philby», ko so v Berlinu že prišli na dan z vohunsko mrežo petih, ki da so delali za Sovjetsko zvezo in ki da so jih odkrili, ker je mrežo izdal neki sovjetski vohun, ki je pobegnil na zahod. Sovjetska zveza je na to odgovorila, da polkovnik sovjetske obveščevalne službe Rusije sploh ni niti obstajal. Sedaj pa Tass poroča o spominih, ki jih začenja objavljati moskovska revija »Literatumaja gazeta* in ki izhajajo izpod peresa Johna Smitha, bivšega a-genta ameriške obveščevalne službe CIA, ki je pobegnil v Sovjetsko zvezo in je danes sovjetski državljan. Moskovska agencija objavlja tudi kratko vsebino teh spominov. V prvem nadaljevanju Smith pripoveduje o svojem življenju in priznava, da je začel delati za obveščevalno službo CIA, ko je služil kot funkcionar pri ameriškem veleposlaništvu v Indiji. Po njegovem pisanju je CIA »skrajno nevarna organizacija, ki vrši diabolično dejavnost*. CIA po pisanju Smitha, predstavlja »velikansko nevarnost za svetovni mir*. Brž, ko je moskovska agencija objavila to vest, je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da nima nikakršnih podatkov, ki bi potrjevali ali demantirali trditev, da je John Smith bil nekoč agent CIA in da je pobegnil v Sovjetsko zvezo. Glasnik ministrstva je tudi dodal, da je neki John Di scoe Smith bil zaposlen na tem ministrstvu v dobi od 1950 do 1959, ko se je odpovedal funkciji iz osebnih razlogov. Glasnik je še povedal, da ni dokazov, da bi bil ta funkcionar deloval za druge ustanove ameriške zvezne vla de in zato da ni razloga, da bi bil deloval za službo CIA. llliuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit TEATRO INDIPENDENTE PRIDE V JUGOSLAVIJO RIM, 25. — Rimsko gledališče «Teatro lndipendente» bo napravilo turnejo po Istri in tudi drugod po Jugoslaviji. V ta namen je omenjeno rimsko gledališče pripravilo delo «La venexiana», v katerem bo glavno vlogo igrala Laura Adami. Že 30. oktobra bo rimsko gledališče gostovalo v Beogradu, 1. novembra bo že v Novem Sadu, tri dni pozneje pa v Piranu, kjer j bo nastopilo v gledališču «Tar- \ tinh. V tej odrski skupini igrajo med drugimi Vanda Benedetti, Narcisa Bonati, Angela Cardine, An-drea Matteuzzi, Ruggero Miti in Luigi Montini. Delo, s katerim se rimsko gledališče odpravlja na pot po Jugoslaviji, bo režiral Mau-rizio Scaparro. I/Hodni Uaticeh V torek, 31. t. m. bo v Kulturnem domu gost naše Glasbene matice «Gradski orkestar* iz Dubrovnika, ki ga vodi naš primorski rojak Anton Nanut kot stalni dirigent že od leta 1958. Orkester ima zelo bogat repertoar. Doslej je priredil že nad tisoč koncertov, v glavnem v atriju dubrovniškega Kneževega dvorca, redno pa sodeluje na tradi. cionalnih dubrovniških Poletnih igrah VLOGA IN POMEN ZAVODA ZA INDUSTRIJSKO OBNOVO Kriteriji, po katerih je bil izdelan načrt za preureditev italijanskega ladjedelstva Tudi v tujini so prišli do spoznanja, da je treba dejavnost strniti (Industrijsko poročilo) V nekem prejšnjem sestavku smo se nekoliko pomudili ob kriterijih, po katerih posluje Zavod za industrijsko obnovo IRI, ko v okviru načrtovalne politike rešuje velike probleme deželnega razvoja (italijanski jug) in proizvodnega preusmerjanja industrijske proizvodnje (Trst in Genova). Kar zadeva tako imenovano preureditev ladjedelniške industrije, ki so jo narekovale po eni strani gospodarska in tehnična kriza, v katero je zašlo to področje, po drugi strani pa določbe Evropske gospodarske skupnosti, ki jih mora Italija spoštovati, se vsi spominjamo živih polemik, ki so se razvile okoli tega vprašanja v lanskem letu in ki so občutno vznemirile zlasti javno mnenje v Trstu in v Genovi, to je v dveh mestih, ki ju bo omenjena preureditev najbolj prizadela. Rešitev za te probleme je svoj čas sestavil Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CI PE, to je v bistvu tisti izvršni organ, ki uresničuje razvojne smernice, kakor jih narekuje petletni razvojni načrt. Te rešitve niso čudežne narave, temveč so nasprotno trdno vezane na stvaren položaj in na globalne razvojne kriterije, ter se opirajo na politiko ustvarjanja nadomestnih aktivnosti za pridobitna področja, ki jih bo treba krčiti. Instrument, ki je najbolj poklican za to, da uresniči določbe CIPE. je Zavod za industrijsko obnovo, ki že združuje industrijske obrate s področja ladjedelništva. Poročilo o poslovanju IRI v letu IBCS se obširno ukvarja s položajem ladjedelništva v svetovnem merilu, da bi utemeljilo kriterije, po katerih je bil sestavljen načrt za preureditev italijanskega ladjedelništva. V letu 1966 — naglaša poročilo — so v nekaterih državah pripravili načrte za racionalizacijo industrije in so sprejeli številne javne posege v prid temu področju. Med drugimi naj v tej zvezi omenimo poročilo Keyzer na Nizozemskem in poročilo Geddes v „|( -- -..-vrve.- — je vprašal ............,„.............».........."""......... Francoski uspehi in načrti na področju astronavtike 25- — Med za sedaj še v as. 1 državami, ki se spuščajo ^anc, Davtik°. Je tudi Francija. s°ljsle"Sk' državni center za ve-°biavh ,raziskavanja (CNES) je iavtv,-.. etn _velikimi napori, ki ne ^ Pojenjati*. V ki Jih je CNES dosegla veaij svojih podvigih, so pri a° stanja, da si ustanova 9k)tor: Pnvoščiti vlogo gonilnega straJ,a’ v »dvostranski ali več rufe, 1 kooperaciji v okviru Ev- '9, j',ldzaeija, beremo v poroči ''ačrt, za^ela pripravljati »šesti Jsbje 'ki predstavlja tretje ob d-Va nlpn<“Ka programa in ki za p6ročji,ai:rtt‘ *a prihodnja leta V i^j , beremo. »Upoštevajoč Otelit je potreben za izdelavo ttri ali štiri leta) je tre- ba že danes predvideti, kakšne u-metne satelite bo možno uporabiti začenši z januarjem 1971. leta*. Trenutno imajo v načrtu dva to vrstna podviga. Gre za umetni satelit za telekomunikacije, ki bo nosil naslov «Symphonie» in ki ga bodo Francozi izdelali skupno z Nemčijo, izstrelili pa leta 1971 z nosilno raketo »Evropa 2» z nacionalnega izstrelišča na Gvajani. Drugi podvig pa bo znanstveni satelit »Roseau*. ki ga bodo izstrelili leta 1972 s pomočjo sovjetske rakete. Ko avtorji tega poročila omenjajo uspele poskuse z umetnima satelitoma »Diademe 1» in »Dia deme 2», zatrjujejo, da se je s tem zaključil prvi francoski vesoljski program. Bilo je to letos lebruarja. Drugo obdobje, ki za vzema tako imenovani »peti načrt*, pa je že v precejšnji razvojni fazi V to obdobje spadajo pred vsem izstrelitve raket sond, ki jih bodo začeli izstreljevati v prvem polletju prihodnjega leta, ter p«r skusi z raketo »Diamant 2», ki jo bodo začeli izstreljevati v začetku leta 1969. Kakor je znano, je ra keta »Diamant B» eden izmed čle nov rakete, ki jo je evropska u- stanova za izstreljevanje vesoljskih teles izbrala za svoj program «Evropa 2». Veliki Britaniji, ki sta bili obe objavljeni v preteklem letu. Strokovnjaki, ki so se v tujini lotili vprašanj, ki zadevajo ladjedelništvo, so prišli do istega mnenja, da je namreč treba stremeti po osredotočenju proizvodnje v maloštevilnih, a zato toliko bolj sodobno opremljenih središčih, in da je treba hkrati stremeti po čim izrazitejši integraciji tudi v osnovnih storitvah, ki so povezane s poslovanjem ladjedelnic. Te osnovne zahteve so bile glavni povod za nekatere ukrepe, ki so bili sprejeti v letu 1966; tega leta smo namreč zabeležili prve fuzije angleških ladjedelnic; nove fuzije se na tem področju obeta- ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (ČEPE) sprejel načrt o preureditvi ladjedelniškega odseka grupe, ki sta ga sestavila skupno IRI in Fincantieri. Načrt predvideva postopno koncentracijo ladjedelniške proizvodnje v treh samih središčih in hkrati usklaja tudi poslovanje na področju osnovnih storitev, povezanih z ladjedelništvom. S tem namenom je bila ustanovljena nova družba Cantieri Navali Italiani (Ansaldo - CRDA - Navaimec-canica) Italcanfcieri S.p.A., kateri so postopoma ob določenih datumih družba Ansaldo, Združene jadranske ladjedelnice CRDA in družba Navalmeccanica do- merju pol in pol in ki bo zgradila v Trstu veliko tovarno, v kateri bo osredotočena proizvodnja Die-slovih motorjev, ki je danes razdeljena v treh tovarnah, in sicer v Tovarni strojev pri Sv. Andreju v Trstu, v obratu Stabilimento Meccanico Ansaldo in v oddelku za velike motorje pri Fiatovem koncernu v Turinu. Zadnji obrat bo tudi v naprej proizvajal posebne vrste motorjev za avtomobilsko industrijo. Za obrat Grandi Motori Trieste se pravkar pripravlja potrebna dokumentacija in posebna komisija je pred kratkim dopotovala v Trst, da bi dokončno Izbrala mesto, kje naj zraste nova tovarna. Končno naj zabeležimo, da se je podjetje CMI ločilo od družbe Ansaldo ter se organiziralo kot neodvisna proizvajalna enota, kateri so potrebne naprave prisodili tržaške tovarne Officine Ponti e Gru, ter je nova družba potem prešla pod okrilje Finmecca-nice. V tej zvezi je treba poudariti, da bo načrt preobrazbe domače ladjedelniške industrije lahko doživel uspeh le, če se bo v času, ko se bo ta program uresničeval, vzporedno . izvajal tudi primeren ] program pomoči v smislu zakon- iSplavitev lauje »iviare Ausiraie* v ladjeueuiici luisamu v iviugjpaau jo v še večjem merilu za v prihodnje. V Zahodni Nemčiji se je pet največjih ladjedelnic spojilo v dve veliki družbi; na švedskem, kjer je gradnja ladij že osredotočena v treh samih velikih družbah, pa se resno ukvarjajo z mislijo. da bi še te tri družbe združili v eno samo veliko enotno organizacijo. Kar se tiče ukrepov za javno pomoč ladjedelništvu, smo v letu 1966 zabeležili zlasti zakonski predlog Velike Britanije, po katerem naj bi se ustanovila enotna organizacija, ki naj bi se u-kvarjala s podeljevanjem kreditov tako ladjedelnicam, ki bi nameravale uresničiti te določene koncentracijske procese, kakor tudi brodarjem, ki bi naročali nove ladje pri angleških ladjedelnicah; na Holandskem pa so sprejeli zakon, ki predvideva odpis oorestd na posojila, ki bi jih ladjedelnice priznavale domačim in tujim naročnikom Evropska gospodarska skupnost Je s svoje strani pripravila načrt za skupno akcijo, ki predvideva po eni strani podeljevanje državnih prispevkov ladjedelnicam do 10. odst. prodajne cene izdelanih ladij, po drugi pa uvaja sistem olajšav za posege, namenjene preusmeritvi proizvodnje v ladjedel-niških obratih na področju šesterice. V Italiji Je lani oktobra med- HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne tratite svojih sil z nepotrebnim delom. Navdušenje nad novimi načrti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Premagati boste morali kako težavo. Pri tem vam bodo pomagale izkušnje. Lju bosumni boste. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Svoje težje naloge prepustite za čas, ko ne boste tako obremenjeni. Imejte zaupanje vase. RAK (od 23.6. do 22 7.) Lotite se dela z vso vnemo, ker boste sicer zaostali. Kaprice ljubljene osebe boste prenašali sami LEV (od 23.7. do 22.3.) Z navdu šenjem se boste lotili naloge, vendar je ne boste izpeljali. Ne spu ščajte se v kritike. DEVICA lod 23 6 do 22.9.) Vaša trma vam pogosto zaigra kaj nepri jetnega. Delali Poste načrte za bližnjo podočnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izkoristite šibko plat svojih nasprotnikov. O čustvenih zadevah bo tre ba odločati takoj. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Zelo delikatno obdobje v poslovnem življenju Odpovedal, se boste sestanku. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Le s previdnostjo boste premagali na sprotnike Nekdo st jezi na vašo neučakanost. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Zadoščenja vse razum. VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Tež ko boste uskladili svoje želje z dejanskim stanjem. Prepirček z dobrim koncem RIBI (od 20.2 do 20.3.) Dan bo vsekakor pozitiven, vendar boste ostali razočarani. Oporo iščite v krogu domačih. vuvzvv-u m.U uu I.) Uti ;,enja ne bo, pa čeprav boste naloge izpeljali Majhen nespo prinesla svoje ladjedelnice v Se-striju in Tržiču, odnosno v Ca-stellammare di Stabia. Nova družba, ki ima svoj sedež in glavno ravnateljstvo v Trstu, je ena izmed največjih organizacij s tega področja v Evrop:: z dokom, ki se pravkar graoj v okviru tržiškega obrata in ki bo lahko sprejemal ladje do 3v0.000 ton kosmate nosilnosti, bo Ital-cantieri razpolagala z mim izmed najboljših in konkurečmh središč v Evropi Kar se tiče ladjedelnice Sv. Marka, je velik del njenih naprav in zemljišč prešel v okrilje Arse-nale Triestino, ki se je po riuvem preimenoval v «Arsenale Triestino - San Marco». Poleg tega je študijski center za pomorsko tehniko CEEENA, katerega struktura bo znatno povečana, premeščen iz Rima v Genovo. V okviru Fincanfen sc hkrati z reorganizacijo ladjedelništva radikalno preuredili tudi strukturo mehaničnih obratov Najvažnejše pobude na tem področju se nanašajo na ustanovitev nove družbe Ansaldo Meccanico - Nu-cleare, ki bo proizvajala električne centrale tradicionalnega tipa in na jedrski pogon, dalje akti-vizacija nove družbe Progettazio-ni Meccaniche Nucleari, ki bo načrtovala elemente, potrebne za jedrske centrale in ki bo zraven tega tudi zagotovila potrebno povezavo med raziskovalnim področjem in industrijo. V okviru prve organizacije, ki so Jo ustanovili z doprinosom tehničnih naprav bivših podjetij Stabilimento Meccanico In Fon-derie Ansaldo, bo zbrana v enem samem centru tudi vsa proizvodnja turbin za kopenske In pomorske potrebe grupe IRI Poleg tega so sklenili, naj podjetje Settore Implantl Industrlali (SIM) prestopi od Ansalda k družbi Socletš Itallana Impianti (SID, si je bila ustanovljena v letu 1966: pri tej družbi sodeluje poleg Flnsider ln Finmecca-nica tudi družba Fincantieri, ki le tako pripomogla k utrditvi proizvodnih zmogljivosti Sli. te večstranske organizacije, ki se ukvarja z gradnjo novih industrijskih objektov na domačih tleh. predvsem pa v tujini V tej zvezi je treba tudi ometi ti ustanovitev nove družbe Grandi Mokri Trieste, pri Kateri sodelujeta IRI in FIAT v raz- skega osnutka, ki ga je sestavila vlada kot nadomestilo za zakon št. 1327 z dne 29. novembra 1965, katerega veljavnost je zapadla 31. decembra 1966. O omenjenem zakonskem osnutku trdi pristojna komisija pri Evropski gospodarski skupnosti, da je v nasprotju z določbami rimskega sporazuma. Doslej ni bila zadeva o tem vprašanju razčiščena, spor pa resno ogroža razvojne perspektive domačih ladjedelnic, in zlasti tistih obratov, ki se v okviru grupe IRI pravkar preusmerjajo na nove proizvodnje. Dejavnost ladjedelnic grupe IRI je bila lani različna na posameznih področjih. V razpredelnici so zbrani ustrezni podatki, katerim smo zaradi primerjave pridali podatke za leto 1965: a) Nove gradnje 1965 1966 štev. tat štev. tat Ansaldo 6 181,9 8 207,8 CRDA 5 144,0 4 132,0 Navalmeccanica 5 17,7 2 21,3 Skupaj 16 343,6 14 361,1 b) Splovljene ladje Ansaldo 6 172,7 6 166,3 CRDA 5 144,0 5 148,5 Navalmeccanica 6 33,7 2 16,6 Skupaj 17 349,8 13 331,4 c) Izročene ladje Ansaldo ' 8 183,1 5 175,0 CRDA 7 130,7 8 232,9 Navalmeccanica 2 15,0 5 18,5 Skupaj 17 328,8 18 426,4 Iz podatkov v razpredelnici je razvidno, da se je skupna tonaža ladij, ki so jih pričeli graditi, lani povečala za 5,1 odst. v primerjavi z letom 1965, medtem ko se je skupna tonaža splovljenih ladij nasprotno skrčila za 5,3 odst. Ta neusklajen razvoj 1e razumljiv, če upoštevamo, da je v razdobju junij 1964 - november 1965 manjkala zopet oblika podpore za gradnjo novih ladij ln da je bila pomoč zopet uvedena z zakonom z dne 29. novembra 1965. Z druge strani pa kažejo podatki zadovoljiv razvoj, kar zadeva skupno tonažo ladij, ki jih je grupa lansko leto izročila naročnikom (+29,7 odst. v primerjavi z letom 1965): to je bil p odsev znatnega, obsega tonaže ladij, ki so jih ladjedelnice splovile v prejšnjem letu. Jesenska nega kože Mislimo, da smo že dovolj govorile in pisale o letošnji jesenski in zimski modi ter da je prišel trenutek, ko je treba spregovoriti tudi nekaj besed o naši koži in njeni negi. Jesen je namreč tisti nesrečni čas, ko plačuje naša koža »prehe* za vse sončenje in bivanje na zraku, ki nam je bilo sicer poleti tako prijetno in koristno. Poleti se je naša koža pod sončnimi žarki naravnost pomladila in ožgana barva obraza nas je močno polepšala. Toda komaj smo se nehale sončiti^ smo že opazile, da so se na naM koži pojavile nove gubice, da je ta izgubila na elastičnosti, skratka, da je koža nekoliko postarana. Kaj torej ukreniti? Predvsem je treba dati koži čimveč vlage m maščobe, ki jo je v poletnih mesecih zgubila. To bomo storile s primernimi kremami. Tu ne smemo preveč varčevati ter kupimo raje malce bolj drago kremo, ker bo njen učinek na koži večji in boljši. Še prej pa moramo poskrbeti za temeljito čiščenje kože, ki se mora rešiti vseh odmrlih celic in ji tako dati možnost prostega dihanja. To delo opravijo seveda strokovno v lepotnih salonih, toda tudi z domačimi sredstvi je mogoče doseči lepe rezultate. Najbolj primerna sta za takšno čiščenje kože kamilični čaj in soda bikarbo-na. Kamilični čaj je bolj primeren za občutljive kože, bikarbona pa prav za vse vrste kož. Kako izpeljemo takšno čiščenje? Prav preprosto. Skuhajmo lonec kamiličnega čaja ter držimo nad njegovo paro (prej se moramo seveda pokriti še z brisašo, da para ne bo uhajala) obraz vsaj deset minut. Naj ne pozabimo poudariti, da mora biti koža že prej očiščena s primernim mlekom in losio-nom tako, da lahko vpija hlapove kamiličnega čaja. Ko smo to opravile, kožo namažimo z mastno kremo, ki jo držimo na obrazu dvajset minut. Podobno poteka čiščenje kože tudi z bikarbono, ki jo vržemo (z noževo konico) v vodo, ko ta vre. Takšno čiščenje kože opravimo enkrat na teden, medtem ko moramo kožo sicer vsak dan čistiti s primerno kremo, mlekom in losio-nom. Drugi problem, ki ga moramo rositi, so posebne obloge, ali kakor jih strokovno imenujemo maske, ki naj kožo osvežijo, napnejo in pomladijo. Takšne moške so zelo različne Lahko jih kupimo že pripravljene, lahko jih pa tudi same napravimo doma. Najbolj primerni sredstvi sta jajčni beljak in rumenjak. Prvi je primeren za mastne kože, drugi pa za bolj suhe. Tako beljak, kot rumenjak namažemo na čisto kožo in držimo takšno masko kakih deset minut, nato kožo splaknemo z mlačno vodo in jo seveda zopet namažemo s primerno mastno kremo Dobre sve-žilne maske so maske iz raznega sadja in zelenjave, kot na primer iz nastrganega korena, peteršilja, pomaranč itd. Vse te obloge imajo namen, osvežiti kožo ter ji nuditi čimveč vitaminov. O tem, kako bomo izbrale čimbolj primerne nočne in dnevne kreme. pudre in rdečila pa bomo spregovorile kdaj drugič. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13. i5, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih 12.00 Pianist R Sharon -12.10 Znanost in tehnika - 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah 17.00 Tržaški mandolinski ansambel 17.20 Prof M Kacin: »Francesco Petrarca* 17.30 Zaploskajmo jim 18.00 Zbor «Co-stanza e Concordia* - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 B. Leskovic: Partita za komorni orkester - 18.55 Ansambel »Los Ma-rimberos* 19.10 Pisani balončki 19.35 Zabavni ansambli 20.00 Šport 20.35 »Prijateljski glaso vi», radijska drama 21.35 Jaz zov kotiček - 22.00 Motivi dveh Amerik 22.30 Skladbe davnih dob - 22.40 Melodije 12.05 Lahka glasba 12.25 Tretja stran 13 15 Mali ansambli 13.30 Orkester Casamassima -14.20 Med zgodovino in legendo Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30. 16.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutra raja glasba 10.15 Plošče 11.00 Beležnica 11.30 Današnji pevci 12.00, 13.00 in i3.50 Glasba po že Ijah 14.45 Priljubljene melodije 15.30 Koncert lahke glasbe 16.30 Literarna oddaja 16 50 Pevci lah ' Uu. ib ,Hl Po ročila 8.30 Jutranji pesmi 9 07 Zvočni trak 10 05 Radijska šola ČETRTEK. 26. OKTOBRA 1967 10.35 Ura glasbe - 11.00 Srečanje Pavla VI. z Atenagoro - 11.45 Ra-velovi valčki - 13.20 Rita Pavone in Teddy Reno - 14.40 Italijanske popevke 16.00 Program za mladino - 16.30 Ameriške plošče -17.20 Roman v nadaljevanjih -18.15 Veliki variete - 19.30 Luna park - 20.20 Recitai J Greco • 21.00 Politična tribuna - 22.15 Koncert II. program 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja 13.00 Ne streljajte na pevca 14.00 Juke box 14.45 Nove plošče 15.15 Sopranistka Callas in te norist Lauri Volpi 16.05 Rapsodija - 16.38 Popoldanski spored -18.35 Enotni razred 20.10 Techi-jev roman «Gli egoisti* 21.50 Plesna glasba III. program 10.00 Mendelssohnov koncert o-pus 64 • 10.25 Polifonske skladbe - 10.55 Skrjabinove skladbe 12.20 Rossini in Hindemith 12.55 Velike interpretacije 14.30 Dvora kove skladbe 15.30 Nove plošče resne glasbe - 17.10 Pugnanijeva sonata 17.20 Francoščina 17.45 Šostakovič, simf. štev. 6 18.15 Gospodarska rubriko 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Koncert 20.00 Simf. koncert Slovenija (.00. 8.00, LU.ini lu Uu 15 00, 19.30 Poročila 6.30 Informativna od daja 7.25 Informativna oddaja 8.08 Operna matineja 8.55 Radijska šola 9 25 Pesmi iz Dal macije - 9.40 A. VVeinderl: Mlinček - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 1115 Zabavne melodije 12.00 Na današnji dan - 12.10 Iz opere »Deseti brat* M. Poliča 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Godba na pihala 13.30 Pri poročajo vam... 14.05 Predvaja mo prvič... 15 40 Pianist Gabrijel Devetak - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktual nosti 18.15 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glas bene razglednice 20.00 Domače pesmi 21.00 Luigi Pirandello 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Slavko Osterc in njegov krog 23.05 C- Brassens: Pesmi. Ital. televizija 10.55 Atenagora na obisku pri Pavlu VI. • 17.30 Dnevnik 17.45 Kronanje iranskega kralja 19.15 Film »Eleanor* 19.45 športni dnevnik in ital. kronike 20.30 Dnevnik 21.00 Politična tribuna - 22.00 Lahka glasba 23.00 Dnev nik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Telefilm «L’incoruttibile Mr Campbell* 22.30 Filmske in gledališke kro nike. Jug. televizija 9.40, 14.50 in 16 10 TV v šoli 10.35, 11.00 in 15.45 Angleščina 17.03. 20.00 in 22.15 Poročila 17.03 M. Twain: Tom Sawyer 17,55 Obzornik 18 15 Po sledeh napred ka 18.35 Glasbena oddaja 19.(Ki Dežurna ulica - humor 19 40 TV prospekt 20.30 Aktualni raz govori 21.10 M. Gorki: Na dnu Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.6, najnižja 11.9, ob 19. uri 15.6, vlaga 80 odst., zračni tlak 1015.9 raste, brez vetra, nebo jasno z meglo, morje mirno, temperatura morja 19 4 stopinje. za§ki n e v m k Danes, ČETRTEK, 26. oktobra Demetrij Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.02. Dolžina dneva 10.27, Luna vzr de ob 22.48 in zatone ob 14.05. Jutri, PETEK, 27. oktobra Antonija NA SINOČNJI SEJ! Pokrajinski svet odločno obsodil poveličevanje fašizma in rasizma Predstavniki PSU, KPI in Slov. skupnosti še posebej ožigosali fašistično zatiranje slovenskega življa med obema vojnama Sinoči je bila na seji pokrajinskega sveta soglasno (razen misovcev) sprejeta resolucija, ki so jo podpisali predstavniki KD, KPI, PLI, PSU, SS in MI, s katero poudarjajo ideale odporništva in demokratične vrednote ustave ter obsojajo poveličevanje fašizma in rasizma. Načelniki svetovalskih skupm, ki so podpisali resolucijo, v njej »odločno obsojajo vsak poskus poveličevanje fašizma in rasizma tudi v pogledu dvajsetletne raznarodovalne politike manjšine, ter pozivajo predsedstvo naj vsakokrat prepreči, kot je to že storilo, vsak žaljiv in nedovoljen nastop do svobodnih vsedržavnih in krajevnih demokratičnih ustanov. Ta resolucija obsoja misovsko pokrajinsko svetovalko De Vecchi, ki je na prejšnji seji pokrajinskega sveta med drugim izjavila, da če je ljubezen do domovine fašizem, tedaj naj živi fašizem, ter poudarila, da nikoli niso bili odnosi med Italijani in Slovenci (dejala je allo-geni), tako dobri kot za časa fašizma. Pred glasovanjem resolucije so predstavniki posameznih skupin o njej spregovorili. Svetovalec PSU odv. Miani je dejal, da se ne smejo dovoliti podobne izjave v demokratično izvoljenem telesu, ki ne nasprotujejo samo državnim zakonom, marveč so v ostrem nasprotju z etiko in moralo ljudi. Nadalje je Miani dejal, da tisti, ki danes poveličujejo fašizem, ki je toliko gorja prinesel Trstu, so isti, ki v teh dneh v poslanski zbornici zavirajo ustanovitev deželne ureditve. Zatem je Miani govoril, kako so fašisti zažgali v Trstu Balkan, postavljali bombe v slovenske krožke, zažgali slovenski krožek pri Sv. Jakobu, ukinili vse slovenske krožke in časnike; poudaril je delovanje posebnih sodišč, kjer so sodili Italijanom in Slovencem, ki so se skupno borili proti fašizmu, omenil 33 smrtnih obsodb proti Slovencem in Hrvatom, itd. Iz vseh teh vzrokov, je dejal Miani, socialisti obsojajo in bodo vedno obsojali poveličevanje fašističnih mitov, ki se prevečkrat namenoma zamenjujejo za ljubezen do domovine in do Trsta. Miani je dejal, da socialisti zahtevajo, da enakopravnost prebivalcev druge narodnosti ne sme biti zajamčena samo z državnimi zakoni, ampak mora biti tudi občutena kot instrument demokracije in civilizacije. Komunist Colli je najprej dejal, da enotnost, ki izhaja iz predložene resolucije, predstavlja pozitivno dejstvo in pomembno potrditev idealov odporništva in republiške ustave. To je nujen pogoj zlasti za položaj v Trstu, kjer je poprej fašizem in nato neofašizem našel plodna tla v šovinizmu in nestrpnosti do Slovencev, v podžiganju rasne mržnje in v odrekanju najosnovnejših pravic etnični manjšini. Potem ko Je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za resolucijo, je dejal, da naj bo to glasovanje hkrati tudi skupna obveznost za složno delovanje za utrditev prijateljskih odnosov in aktivnega sodelovanja med Italijani in Slovenci, ki živijo na tem ozemlju, na osnovi enakopravnosti. To je tudi osnova za skladen razvoj našega mesta in pokrajine, ki morata imeti vlogo mosta in središča plodnih kulturnih, gospodarskih in drugih izmenjav med civilizacijami, kulturami in tradicijami narodov, ki se tu srečujeta. Svetovalec Coslovich (KD) Je poudaril važnost, da je ta resolucija našla najširše sodelovanje med vsemi skupinami, da se odločno poudari stališče proti omenjenemu dogodku ter hkrati tudi velike vrednote demokracije in svobode, ki sta osnova naše družbe. Coslovich je nato dejal, da so demokristjani proti vsaki obliki fašizma in rasizma, pa naj se pojavi kjerkoli, in da obsojajo tudi najbolj medel poskus oživljanja tega pojava. Svetovalec Slovenske skupnosti Rudolf, ki se zaradi bolezni ni udeležil seje, je poslal pismeno izjavo, v kateri pravi, da z zadovoljstvom ugotavlja, da ogromna večina članov pokrajinskega sveta obsoja vsak poskus poveličevanja fašistov. Rudolf obsoja tudi izraz «allogeni», ki ga je uporabila misovska svetovalka, ki je za pripadnike slovenske narodne skupnosti žaljiv. Nato pripominja, da je bila že leta 1781 in 1808 uporabljena v Trstu trojezič-nost v uradnih aktih, in sicer v nemščini, italijanščini in slovenščini. Zatem poudarja, da govoriti, «da nikoli niso bili odnosi med Italijani in Slovenci tako dobri kot za časa fašizma«, pomeni zanikati resnična dejstva ter nadaljevati s raznarodovalno politiko, poveličevati morilce tisočev nedolžnih žrtev in hvaliti tiste, ki so sejali mržnjo med prebivalstvom različnega jezika. Nato svetovalec Rudolf našteva v svoji izjavi vse ukrepe proti Slovencem od leta 1918 dalje, ko je fašizem uničil v Trstu in na Primorskem vse kar je bilo slovenskega in povzročil Slovencem neprecenljivo škodo. Rudolf nato govori tudi o preganjanju in obsodbah Slovencev po posebnem sodišču ter o borbi slovenskih partizanov v naših krajih, v kateri jih je 2041 darovalo svoje življenje. Svetovalec zaključuje svojo Izjavo, da glasuje za resolucijo, ki obsoja vsak poskus poveličevanja fašizma in rasizma. Liberalec Jona, ki se je strinjal in je tudi podpisal resolucijo, pa se ni mogel Izneveriti samemu sebi ter je obsodil fašizem, ki da Je povzročil izgubo Istre, Reke, Kvarnera in Zadra. Misovka De Vecchi Je pred glasovanjem poskusila, da bi zmanjša la resnost svojih hudih izjav na prejšnji seji. Njen kolega Strudhof pa je izjavil, da bodo glasovali proti resoluciji, ki je nastala zaradi iz zvanega izrečenega izraza. Na seji Je predsednik odgovoril tudi na vprašanje, ki mu ga je predložil liberalec Jona glede njegove udeležbe v častnem odboru umetniške razstave na partizansko tematiko v Bazovici, katere so se udeležili najvidnejši umetniki iz Trsta in dežele. Predsednik Savona je preči tal vabilo, ki ga je dobil od ANPI, ter z zadovoljstvom poudaril, da je sprejel mesto v častnem odboru, v katerem so bili najvidnejši izvoljeni predstavniki dežele in Trsta. Tudi ob tej priložnosti se liberalec Jona ni pozabil sklicevati na fojbe in podobno, pozabil pa je povedati, da so v Bazovici fašisti ustrelili Bidovca in njegove tovariše. Svetovalci so sprejeli tudi nekaj upravnih sklepov, med katerimi sklep o načrtu za podpore raznim ustanovam v šolskem letu 1967-68, na osnovi deželnega zakona štev. 25. Med raznimi ustanovami bo Dijaška matica dobila 1.650.000 lir, Slovenska konferenca sv. Vincenza pa 470.000 lir. Na vprašanje komunista Collija, ali je res, da je odbornik Slovenske skupnosti podal ostavko, je predsednik to potrdil in izjavil, da bo odbor ostavko proučil m nato sporočil svoje stališče svetovalcem na prihodnji seji. V začetku seje je predsednik počastil spomin pokojnega prof. Weis-sa, bivšega pokrajinskega svetovalca in očeta svetovalke KPI Laure Weiss. Danes v Ljudskem domu komemoracija Ivana Regenta Danes ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 komemoracija pred mesecem dni umrlega Ivana Regenta. O liku Ivana Regenta, ustanovitelja KPI ter znanega komunističnega borca, bosta govorila deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi in Franc Gombač, predsednik zvezne nadzorne komisije. Predsedoval bo tajnik tržaške federacije prof. Šema, sodelovala pa bosta pevska zbora »Vasilij Mirko s Proseka-Kontovela in »Vesna« iz Križa. • * * Danes ob 20. url bo v dvorani «Verdi» v Miljah komemoracija junaškega argentinskega partizana Ernesta »Che« Guevare. Govoril bo Arturo Calabria. dikalisti so predočili dr. Savoni, da je 85 uslužbencev podjetja Bel-fe že dolgo časa suspendiranih brez pravice do podpore iz dopolnilne blagajne in brez upanja, da jih bodo v kratkem ponovno zaposlili. Prav tako so mu povedali, da so bili uslužbenci letos večkrat suspendirani za skupno štiri mesece zaradi pomanjkanja naročil. Podjetje je nastalo v industrijskem pristanišču leta 1963 z znatnim prispevkom iz krožnega sklada ter se je obvezalo, da bo zaposlilo nad 300 delavcev. V resnici pa ni podjetje zaposlilo nikoli več kot 90 delavcev. Predsednik pokrajine je zagotovil, da se bo takoj zavzel za rešitev vprašanja in da bo seznanil sindikaliste z rezultatom njegovega posredovanja. Danes ob 10.30 bo na sindikalnem sedežu na Trgu papeža Janeza XXIII. št. 12 enotna skupščina delavstva. PO PODATKIH ODBORNIKA ZA JAVNA DELA MOCCHIJA la osem tisoč vloženih prošenj v načrtu skoraj 3000 stanovanj Vladni komisariat določil za IACP 800 milijonov lir letno za razdobje 1967-71 ter 500 milijonov za begunce V odgovoru na vprašanje liberalca odv. Ceccovinija, ki je predlagal občinskemu odboru, naj posreduje da bodo pristojne oblasti podvojile sedanjo vsoto, ki je letno na razpolago za posojila za zidanje stanovanj po načrtu «Aldisio», je odbornik za javna dela Mocchi dal nekaj zanimivih podatkov o stanovanjskem vprašanju. Najprej odbornik pojasnjuje, da bi odobritev tega predloga zahteva, la spremembo razdelitve nakazil iz «sklada za Trst« na škodo gradnje ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Nato odbornik priznava, da je zidanje hiš «Aldisio» «zdrava» gradbena dejavnost, da pa morajo javni upravitelji skrbeti predvsem za ljudi, ki ne morejo prihraniti toliko denarja, da lahko najamejo posojilo «Aldisio». Po podatkih odbornika Mocchija je danes povpraševanje po ljudskih in ekonomičnih stanovanjih sledeče: prebivalci s stalnim bivališčem so predložili 5.500 prošenj, begunci pa 2.500 prošenj. 70 odstotkov poglavarjev teh družin je delavcev, več kot 60 odstotkov teh družin ima mesečni dohodek nižji od 90.000 lir, več kot polovica od njih je sedaj nastanjena v barakah, zasilnih stanovanjih, podstrešjih, nehigienskih stanovanjih, ali pa živijo v sostanovanju. Odbornik Mocchi pravi, da si od teh 8.000 predloženih prošenj za ljudsko stanovanje, 3000 prizadetih lahko kupi zasebno stanovanje, za ostalih 5000 pa mora poskrbeti javna uprava. Od teh pa je 2000 družin, ki nujno potrebuje stanovanje. Program gradenj ljudskih stanovanj 30. septembra je bil naslednji: Zavod za ljudske hiše je imel v načrtu gradnjo 1660 stanovanj, od katerih jih je bilo v gradnji le 260, zaostalih 1400 pa ima IACP že zagotovljen denar; ustanova za begunce je imela v načrtu 1259 stanovanj, od katerih 628 sezidanih in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Hlinil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ENEM LETU OD POSTAVITVE TEMELJNEGA KAMNA V tovarni nogavic «Calza Bloch» dela 56 od predvidenih 480 strojev Sedaj je v podjetju zaposlenih 60 delavcev in delavk, najvišja predvidena zaposlenost pa ho do konca I. 1971 znašala 500 oseb - V žaveljskem industrijskem pristanišču obratuje trenutno 126 podjetij z okrog 6000 zaposlenimi Včeraj je poteklo leto dni od postavitve temeljnega kamna za tovarno za izdelovanje nogavic «Cal-za Bloch« v žaveljskem industrijskem pristanišču. Ob tej priložnosti, je vodstvo tovarne včeraj dopoldne povabilo predstavnike oblasti in nekaj gostov, da si na samem gradbišču ogledajo dela, ki so bila doslej izvršena in načrte, ki ju' 16.00 »Le scandale« Delitti e chanr pagne. Techmcolorscope. AnthoflJ Perkins, Maurice Ronet. Yvonj> Furneaux. Režija Claude Chabrot Prepovedano mladini pod 18. leto'1’' Alabarda 16,30 «La *ande sfida Scotland Yard» Technicolor. Stevvan Granger, Brigitte Horney, Prepove" dano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 »Mondo balo« do« Technicolor. Prepovedano m*?' dini pod 18. letom. Film prikazuj' nočne lokale. ., Moderno 16.00 «11 mantenuto« It**1' janski črnobeli film. Ugo Tognazf' Laria Occhini, Mario Carotenuto- Cristallo 16.00 «La ragazza e H gen® rale« Technicolor. Virna Lisi, R®“ Steiger. Capitol 16.00 «Bella di giorno« Tecm nicolor. Catherine Deneuve, Je* Sorel. Prepovedano mladim pod 1*' letom. Garibaldi 16.30 «Operazione Zanzib* _ Technicolor. Steve Cochlan. Aurora 16.30 ((Dolci vizi al foro« Tecnj nicolor. Prepovedano mladini P®° 14. letom. Impero 16.30 «L’incredibile avventur** VValt Disney. Technicolor. , Astoria 16.00 «L’uomo del banco u*1 pegnl« Technicolor. Astra 16.00 «La mandragola« Crnob' li italijanski film. Prepovedano m1*-dini pod 18. letom. . Vittorio Veneto 16.00 «Alfie» Technf colorscope. Michael Caine, Julia F®" ster, Shelly VVinter. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.15 »Marina! donne e Hawal* Crnobeli film. , Abbazia 16.00 «Johnny Reno« Techfl« color vvestern. Dana Endrius, Jea" Rossel. Raznaobv^tila Prosvetno društvo (Ivan Caok*'* obvešča, da bo danes ob 15.30 tel®" vadba za otroke. DNEVNA SL1JZBA LEKARN (od M do 1« ure) AlFEsculapio, Ul. Koma 15: 1NAM Al Cammello, Drevored XX. Settem-bre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, U). Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 13«) Busolltu, Ul. P. Revoltella 41: Plz-zul-Cignola, Korzo ltalia 14; Prendl-nl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Vsi bivši partizani In aktivisti ^ iz Boljunca so vabljeni, da se udri« žijo posvetovanja glede slavnosti 20-letnici odkritja vaškega spomeD ka padlim v borbi za svobodo. P? svetovanje bo danes ob 20.30 v sre1" skl hiši. Priporočamo točno ln p®'® številno udeležbo. Pripravljalni odb®r L Prosvetno društvo (Slavko perle« priredi dne 29 oktobra za < ne m prijatelje društva enodnev Izlet v Skocijanske jame, v Vipz^T Ajdovščino in Novo Gorico. Vsa Jasnila ln vpisovanje vsak večer ®* 20 30 do 21.30 na sedežu društv*' stadion «Prvu maj«. • • m SPDT organizira 3., 4. In 5. novrijjj bra za člane in prijatelje trldnevl® izlet v Dalmacijo z ogledom Zadn obiskom čudovitih slapov Krke tn sl« rodavnega Šibenika Informacije vpisovanje v Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. jan«", Hribarja daruje Vojko Ferluga 10™ lir za Dijaško matico. Valerija Lenardon daruje 2000 *|( za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. M * Cristiant roj. Perme daruje Mri" Pregare z družino 1000 lir za Dija51* matico. V Isti namen daruje Marija Kri1' 1000 lir za Dijaško matico. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi mož, oče in brat NATALE GERDOL Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 26. t. m. ob 16.15 z barkovljanskega pokopališča. Žalujoči: žena Marija roj. Vitez, sin Danilo, sestra Karla in družine Vitez, Martelanc, Umek, Falcomer in Canciani Trst, 26. oktobra 1967 26. oktobra 1961 GROZNA NESREČA NA TRRIŠKI CESTI PRI SESLJANU v Šofer živ zgorel v kabini avtocisterne po trčenju v pred njim vozečo prikolico Nesrečnež je ostat stisnjen v skrotovičenem železju in zaman so bila vsa prizadevanja njegovega brata, da bi ga rešil, čeprav je sam tvegal življenje v goreči kabini Na trbiški cesti, približno kilo-7i”er. °d .Sesljana, se je včeraj Pripetila pretresljiva pro-•l”!1 .nesreča, pri kateri je v riJt Vlcenem železju kabine avto-^ern?> zgorel 41-letni šofer Gio-tn o B,°.nafmi iz Brescie, Ul. Por-r,Vecchio 10, njegov 33-letni brat useppe_ pa se je laže ranil, ker Je rešil v zadnjem trenutku. “ilo je okrog 5.30, ko je Bonafi- nr P™1' Trstu šofiral avtocisterna 88443 s prikolico BS 3245. Za brat />na zasilnem ležišču spal rict' So. r Je vozil prazno avto-kiJn je bil namenjen v Trst, j/^r ni bil moral natovoriti gorivo. tr Jo Bonafini privozil do kilome-mL26+6?°' Približno 200 metrov ^jostilno «Peric», se je iz r.e- ^iaanjenih razlogov zaletel v zad-vL?el Prikolice GO 982, ki jo je W“a. avtocisterna GO 28362. ka-- 0 J? upravljal T opravljal 43-letni šofer A, 1S Maguz iz Gorice, Ul. Forte Al Bosco 9. ip^ei?Je Je bilo tako silovito, da Kabina Bonafinijeve avtocister-žpnpp .enutku. postala kup zveri-drla 3 2e*ezJa' Pri lem pa je pre-„9.,2 nafto natovorjeno cisterno vn „ • Prikolice, da se je vnetlji-gorivo razlilo in se vnelo. Vse himi6 zS°(iil0 v nekaj trenutkih. V bj{j* ,so . visoki plameni zajeli raz-c.ve kabino in nato vse vozilo. Nesenega Bonafinija je železje stis-n,® aa . sedežu, da se ni mogel ematniti Zelo verjetno je od za-ivNUemh hudih poškodb omedlel. 1 i.9PPvega brata je sunek vrgel z isca in ko se je zavedel, kaj se Pnpet. 1° ter zapazil švigajoče čin!?er!e ,°koli sebe, je na vse na-van ?kušal rešiti nesrečnega Gio-bil ^eJ? njegov trud pa ie “^znosna, ivo je b° mogel rešiti, je Giu-ki, .bonafini v zadnjem trenut-s“ razbil steklo na levih vratih in n.„,yrgel na cesto, kamor je tako je rSn° P.a^el in se zavalil, da si **ai° g: JftfTa brata, dokler ga niso od-žin i • v civilno bolnišnico ‘ dne kjer v Tr se bo moral zdraviti 10 hitov , 1“J Strašne nesreče so priči,, • karabinjerji in gasilci z Op-i m iz Trsta. S tulečimi sirena-hiteli na trbiško cesto s treh!?1 • brizgalnami in vsemi po-eoninvi napravami na peno za ga-ipnie vnetljivih tekočin. Vodil jih j. Ustnik Templenizza, ki je svo-možem zaukazal, naj močno ne °P^° žareče železje avtocister-taj.111 prikolice. Požar je sprostil 80 se topili kovin-aeu vozila in asfalt na cesti. Sele tem i?° .končanem delu je gasil-bine Ceneno uspelo potegniti iz ka- K*'” Zflfflonolr, nnlnnlrn nimtunni 1 Q aw..Z0,?lenele ostanke Giovannija ne^aftorja. ki so jih po predhoden Jal1 v mrtvašnico, kjer so na nem dovoljenju namestnika držav-vdništva dr. Tavelle, od- f ijaiiPrav' r^°|aE° sodnim oblastem. ^č3’ UFe B0 nesre6i so gasilci Prem;-1 z gašenjem in s pomočjo ke ^“cnega žerjava zavlekli ostan-“Vtocisteme in prikolice na kraj Goriško-beneški dnevnik NA ZBOROVANJU V VIDMU SO UGOTOVILI Večina vojaških služnosti je osredotočena v naši deželi Omejitve obsegajo 345 tisoč ha - Fašističnega naj nadomesti nov ustreznejši zakon V Vidmu je bilo pred dnevi pro- j ki so bili postavljeni ožjemu od-testno zborovanje številnih občin | boru pri komisiji za obrambo v Ožgane razbitine avtocisterne na trbiški cesti ceste. Medtem so tudi karabinjerji opravili vse formalnosti in dovolili Maguzu, ki je ostal nepoškodovan, da je odpeljal avtocisterno in razbito prikolico. Kot rečeno vzroki včerajšnje nesreče niso še razčiščeni; zelo verjetno je nesrečni Bonafini za trenutek zaspal za volanom in ni videl pred seboj goriške prikolice, kar je bilo zanj usodno. Javni natečaj V uradnem listu dne 20. septembra 1967 št. 236 je bil objavljen javni natečaj za dodelitev 53 mest svetnikov 2. razreda staleža vodilnega tehničnega osebja državne ustanove za telefonsko službo. Natečaja se lahko udeležijo osebe, ki so diplomirale v elektronski inženjerijd, ali pa v industrijski in-ženjeriji (elektronska podsekcija). Udeležijo se ga lahko tudi interesenti, ki so diplomirali tudi na drugih fakultetah Inženjerlje, toda le pod pogojem, če so se po univerzitetnem pouku diplomirali na tečajih specializacije o telekomunikacijah na kakršnikoli inženjerski fakulteti, oziroma pri višji šoli PT. Najvišja dopustna starost, izvzem-ši zvišanja, ki so predvidena z zakonom,- znaša 32- let. - - Raziskovanje spodnjega toka reke Timave Podzemeljska reka Timava še vedno dela preglavice nekaterim raziskovalcem. Središče podvodnih raz- iskovalcev «Timavo» se je lotilo hidroloških raziskav v bližini izliva reke v morje. Skupina raziskovalcev je preiskala podzemeljsko globel nad Ribiškim naseljem pri Devinu. Globel, ki je preplavljena z vodo, je dolga 10 metrov ter široka 3 metre. Domnevajo, da je povezana še z drugimi podzemeljskimi votlinami, od koder doteka voda. Potapljači bodo nadaljevali raziskave v prihodnjih tednih. Menijo, da bodo dosežki teh raziskav zelo pomembni. K tem najnovejšim dosežkom raziskav v spodnjem toku Timave pripominjamo, da je znanstveno že ugotovljeno, da ob suši doteka v Timavo le neznatna količina vode iz tako imenovane ..Zgornje Timave« («Reka»), ki ponika v kra-ške votline pri Škocjanu. Ugledni hidrologi so mnenja, da dobiva Timava v teh razmerjih večino vode iz drugih podzemeljskih tokov (Soča, Vipava in drugi viri). Nočna akcija policijskih patrulj V okviru policijskih akcij za preprečevanje prekrškov zakona so tudi predvčerajšnjim ponoči krožili po središčnih ulicah policisti v patruljah in' identificirali več o-seb, ki so že imele opravka s pravico, pregledali -javne lokale ter pozvali sprehajalke, naj zapustijo središčne ulice. V določenih krajin so policisti postavili zasede z namenom, da pridejo na sled vandalskim nepridipravom, ki so v zadnjih nočeh v raznih mestnih predelih luknjali pnevmatike parkiranih avtomobilov, ali jih celo kradli. Med nočno akcijo so policisti naprtili štiri globe avtomobilistom zaradi prekrškov cestnega zakonika. Nenadna slabost s smrtnimi posledicami Včeraj zjutraj so na tretji medicinski oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli 65-letno gospodinjo Giuseppino Scala por. Iu-rada iz Ul. Parenzo 5, zaradi predsmrtne nezavesti verjetnega možganskega izvora. Scalavo je v bol-hišnico v rešilnem avtu spremljal da je ob 8.45 skupaj z ženo v baru na glavni postaji čakal na vlak, s katerim bi bil moral priti neki njun sorodnik. Nenadoma se je Scalova počutila slabo, omedlela in se zgrudila na tla. S pomočjo prisotnih je Iurada spravil ženo k sebi in jo pospremil domov, kasneje pa je bil prisiljen zaprositi za zdravniško pomoč, ker se je ženino zdravstveno stanje poslabšalo. Ob sprejemu si je dežurni zdravnik pridržal prognozo, ker je ugotovil, da se je Scalova pri nesreči, ali morda kdaj prej, pobila po glavi. Za nesrečnico pa so vse zdravniške nege bile zaman, dve uri po sprejemu v bolnišnico je izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Kratke iz tržiške bolnišnice Na ortopedskem oddelku tržiške bolnišnice so pridržali na zdravljenju za 20 dni 57-letnega Bruna Spangherja iz Begliana. Na delu v Italcantieri mu je tram padel na levo roko ter mu jo zlomil. Delavca v tovarni vijakov «Eu-ropa« 44-letnega Giuseppa Jelenco-vicha iz Tržiča, Ul. Giulia 25 zdravijo v kirurškem oddelku tržiške bolnišnice, ker mu je zdrsnilo in je z glavo udaril ob zavoj žice; okreval bo v 10 dneh. V 10 dneh bo okreval 19-letni Giobatta Baiutti iz Fiumicella, ki se je z izvijačem ranil v levo roko; nesreča se je zgodila v delavnici Boa to. V desno nogo se je urezala 12-letna Marina Visintin iz Ronk, Ul. Verdi 133. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Pri padcu si je zlomil stegnenico Antonio Chicco iz Ul. Giulia 17, V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju. Zaradi zastrupitve so odpeljali v bolnišnico 22 mesecev starega Marca Morattija iz Ul. 25. aprila v Tržiču. Popil je nekaj požirkov belila; njegovo zdravstveno stanje ne vzbuja zaskrbljenosti. naše dežele, ki so najbolj prizadete zaradi vojaških služnosti. Udeležilo se ga je med drugimi nekaj desetin županov in drugih občinskih upraviteljev iz vseh pokrajin naše dežele, med katerimi je bil tudi zastopnik občine Doberdob. Na zborovanju so ugotovili, da je v 147 občinah, ki so prizadete, okrog 345 tisoč hektarov podvrženih omejitvam vojaških služnosti, kar pomeni skoraj polovico kmetijske in gozdne površine tega področja. Skoro 75 odstotkov vseh o-mejitev vojaških služnosti v državi je na področju naše dežele, ki mora nositi bremena vojaških manevrov domačih in vojaških sil NATO. Ugotovili so nadalje, da je zakon o vojaških služnostih uvedel fašizem že leta 1932 v času svoje absurdne napadalne politike in ta zakon je z raznimi dostavki in z manjšimi spremembami še danes v veljavi. Stališče vlade do tega problema je obrazložil v posebnem pismu poslanec Lizzero, ker se zaradi parlamentarnega dela ni mogel udeležiti zborovanja. V pismu je rečeno, da je pripravljen obrambni minister Tremelloni vnesti samo nekatere manjše popravke, odnosno omiljenje obstoječih omejitev, ki pa naj bi v bistvu še naprej ostale v veljavi in bi prizadeta področja še vedno ostala odvisna od ukrepov vojaških oblasti. Zborovanje je vodil župan iz O-gleja Andrian, ki je poudaril, da ne bo možno nikakršno gospodarsko načrtovanje v naši pokrajini, dokler bodo v veljavi anahronistične omejitve vojaških služnosti. V debato so posegli tudi nekateri deželni in pokrajinski svetovalci KPI, PSU in PSIUP. Ob koncu so svetovalci odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo potrebo po reformi obstoječih zakonskih predpisov, ki naj prinese korenito spremembo predpisov vojaških služnosti in primemo odškodnino prizadetemu gospodarstvu. V bistvu je potreben nov zakon, ki naj vzame za osnovo pet predlogov, rimskem parlamentu. Da bi se to zgodilo še pred razpustom sedanjega parlamenta, so potrebni nagli in odločni ukrepi. Sladkor in kava proste cone 69-letni mož Corrado in povedal, IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Trgovinska zbornica je poslala popravek k svojemu včerajšnjemu sporočilu o razdeljevanju sladkorja in kave proste cone. Za obrok sladkorja za avgust bo treba izročiti odrezek št. 71 (in ne št. 70 kot pr. votno navedeno) za september pa št. 73 (in ne 72); za kavo sta potrebna odrezka 72 in 74 živilske nakaznice proste cone. Omenimo naj še enkrat, da je v razdeljevanju za potrošnike iz Gorice in Sovodenj 4 kg sladkorja na osebo za avgust in september po 130 lir za kg ter za ostale občine 2,6 kg na osebo; za kavo znaša dvomesečni obrok 800 g na osebo v Gorici in Sovodnjah ter 600 g po drugih občinah. Novi nadškof pri prefektu Novi goriški nadškof msgr. Co-colin je bil včeraj dopoldne na vljudnostnem obisku pri goriškem prefektu dr. Seniu Princivallu. Prefekt je gosta zadržal v prijaznem razgovoru ter mu predstavil svoje Interpelacija odv. Devetaga o stavki lekarnarjev Podpredsednik deželnega sveta odv. Cesare Devetag je poslal deželnemu odboru interpelacijo, kako namerava odbor odpraviti na*-šečnosti, ki se bodo pojavile pri oskrbi bolnikov z zdravili, ko bodo jutri 27. oktobra začeli s stavkovnim gibanjem goriški lekarnarji, ki bodo za dva dneva zaprli lekarne v znak protesta proti zavlačevanju ureditve socialnega zavarovanja. Zadeva je stara že več let; bolniki so prisiljeni kupovati zdravila v lekarnah, čestokrat za svoj denar, ker ne morejo zaradi oddaljenosti in razpoložljivega časa priti v lekarno INAM, ki ponoči ni odprta, pa tudi ob nedeljah in praznikih ne. Nadalje podpredsednik ugotavlja, da imajo zavarovanci INAM celotnega italijanskega ozemlja in zatorej tudi naše dežele pravico do svobodnega nakupa zdravil v katerikoli lekarni in da velja v vseh državah Skupnega evropskega tržišča svobodna izbira zdravnika in lekarne. glavne sodelavce. ..„„„1111,111............m..........ni......................m.... IZ BENEŠKE SLOVENIJE Profesorji iz Jugoslavije bili na študijskem obisku v Čedadu Javna dela v občinah Podbonesec in Srednje - Slar cerkveni napis v Lazah ' Preteklo nedeljo je bilo tudi v Čedadu precej turističnega prometa in so samo na Hudičevem mostu zabeležili ta dan prehod preko 9000 avtomobilov. Večina izletnikov in turistov je šla skozi mesto proti mejnemu prehodu pri Stupici ali od njega. Vendar je bilo precej tudi takih, ki so se ustavili v mestu in si ogledali njegove zanimivosti. Med temi naj omenimo večjo skupino profesorjev iz Jugoslavije. V tej skupini je bilo 26 profesorjev akademije za umetnost iz Ljubljane, 17 šolnikov iz škofje Loke in 7 profesorjev iz Beograda, ki jih je vodil direktor muzeja iz Beograda. Skupina si je ogledala mestni muzej z njegovimi zanimivostmi iz 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111111 ZA DOBERDOB IN OKOLICO Skrb občinskih mož za čistočo na Krasa Po okoliških poteh je polno škatel - Urediti vprašanje nedeljske paše Tudi v doberdobski občini smeti začenjajo povzročati skrbi občinskim možem. Lepa kraška pokraji-na je na nekaterih krajih postala pravo smetišče, ki ničkaj lepo ne učinkuje na obiskovalce. Kot drugje je tudi na Krasu vedno več odpadkov kovinske in plastične embalaže, ki je ni mogoče uničiti. Ob- čati živinorejce, naj pripeljejo živali s' paše ob nedeljah in praznikih pred 8. uro zjutraj, da bi mogli za te dneve najeti v Ronkah cister. no, ki bi cesto oprala. Prepričani smo, da ji kmetje pri teh njenih naporih ne bodo delali težav, saj bo čistoča v kraju lepo spričevalo za občinsko upravo in domačine, langobardske dobe ter druge mestne spomenike in zanimivosti. Deželna uprava bo prispevala občini Podbonesec dva milijona lir za popravilo opornega zidu pri cesti, ki pelje iz doline ob Nadiži do vasi Ronac in ga je izpodjedlo neurje prejšnjega meseca. Tudi občinski svet v Srednjem je na svoji zadnji seji sprejel vrsto koristnih sklepov. Med drugim so odobrili izvršni načrt za gradnjo prepotrebne kanalizacije po večjih zaselkih te občine. Občinska uprava bo v ta namen prispevala tri milijone lir. Odobrili so tudi asfaltiranje občinske ceste od Srednjega do križišča proti Trbilju, ki ga bodo krili s posojilom nekaj nad 6 milijonov lir. Odobrili so tudi sklep za izvedbo asfaltiranja na je ponesrečil 43-letni Bogomil Cotič iz Sovodenj. Nekaj po 15. uri včeraj popoldne je polival klej na furnirske plošče in ko jih je polagal v stroj, mu je ta stisnil roko med dva gumasta valjarja. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi večje rane na dlani leve roke s presekom mišic. Odbor za pomoč prizadetim po neurjih V skladu s prejetimi navodili Je gorička prefektura sklicala sejo, ki jo je vodil prefekt dr. Princivalle nekaterih drugih občinskih cestah 1 'n na kateri so obravnavali načrt za nekaj nad 12 milijonov lir. I za takojšnjo pomoč v primerih vre-V 'Lažah v podboneški občini so , menskih nesreč. Sprejeli so sklep. pri popravilu cerkve odkrili star napis, za katerega so izvedenci mnenja, da izhaja .iz, 15. stoletja. Napis je v gorici ter sta ga že pregledala in ocenila dva muzejska izvedenca kot zanimivo redkost. Himna £ Pičeno železje kabine, v kateri je živ zgorel šofer avtocisterne rmnnot- Pr<*lvaja danes, 26. t. m. ob 18. uri Technicolor film; GLI ARG0NAUTI (ARGONAVTI) TOOD ARMSTRONG, MONEY KOVACH in drugi Kradli so v mitjski cerkvi in iz parkiranih avtomobilov Ker so bili v času tatvin še mladoletni in kazensko neodgovorni za svoja dejanja, so proti njim ustavili postopek Pred tržaškim kazenskim sodi- | druga sprejemnika pa sta mu bila ščem se je morala zagovarjati vče- podarjena. Antonio Carli je odkupil en sprejemnik za 250 lir, Stanicheva pa en sprejemnik za 1.000 lir. Policijski agenti so prijeli tri mladoletne zlikovce takoj po ponesrečenem poskusu tatvine v svetišču v Starih Miljah. Prepeljali so jih v Trst, kjer so jih na sedežu ženske policije zaslišali v prisotnosti njihovih staršev. Mladeniči so priznali vse omenjene tatvine. Na včerajšnji obravnavi so bili prisotni vsi razen Stancicheve in Carllja. Javni tožilec je zahteval, naj se ustavi kazenski postopek proti trem tatičem, ker niso bili še kazensko odgovorni, a proti ostalim obtožencem zaradi amnestije. Sodniki so sprejeli to zahtevo. H im O 1» KOS E K S&aja danes. 26. t. m. ob 19.30 briljantni Cinemascope Tech 0,"f rilm: ISCHIA OPERAZIONE AMORE (Isoma. opera e.,.a ljubezen) ajo; WAl,TER CHTARI PEPP1NO DE FILIPPO GRAZIEL-LA GRANATA. HELENE CHANEL Prem. ve dano mladini poti 14. letom! raj trojica mladih zlikovcev, ki so zagrešili vrsto malenkostnih tatvin pred tremi leti v Miljah in bližnji okolici. Skupaj z njimi so se morale zagovarjati tudi štiri druge osebe, ki so jih obtožili namernega nakupa ukradenega blaga, oziroma neprevidnega nakupa. Tatiči so bili za časa tatvin stari 12 oeiroma 13 let. šlo je za sedaj 16-latnega Maria F., 16-letnega Fla-vla P. in 15-letnega Bruna G. Vsi trije so doma iz Milj. Na zatožni klopi so bili tudi: Cle-mentina Stancich vd. Perossa, stara 53 lett Iz Milj, 21-letnl elektrotehnik Guerrino Perossa, 19-letni Antonio Carli ter 19-letni Elldio Pe-rich, vsi trije iz Milj. Obtožnica je dolžila Maria F. in Bruna G., da sta ukradla moško kolo, ki ga je Bortolato Giuseppe postavil pred gostilno «A1 Lido« v Miljah. Maria F. in Flavia P. pa so obtožili, da sta se polastila pisemskega omota s 1.000 lirami, ki sta ga z bakreno žico potegnila Iz nabiralnika za miiodare v svetišču v Starih Miljah. Vse tri pa so obtožili, da so poskušali krasti v isti cerkvi. Maria F. in Bruna G. so nadalje obtožili, da sta ukradla moško kolo blizu obale pri Lazzaretu. Sledi potem obtožba, da so vsi trije sodelovali pri tatvini ženske torbice in 90 lir, katerih so se polastili v nekem odprtem avtu. Mario F. in Bruno G. sta bila nadalje obtožena, da sta ukradla štiri transistorske sprejemnike lz nekega avta, ki je bil parkiran ob obali. V tem primeru je lastnik znan: Claudla Ben-venutl Calzl. Mario F. je bil obtožen, da je iz nekega neznanega avtomobila ukradel tri transistorske sprejemnike. Sledijo potem obtožbe namerne- čejo kar ob oesti še pred pokopališčem, drugi pa jih odložijo ob cestah ob jezeru, proti Redipuglii ali Zagraju. Občinska uprava razmišlja, da bi uvedla službo za pobiranje smeti v trdnem stanju ter da bi se v ta namen povezala z Zagrajem ali pa s sedmimi občinami tržiškega območja, da bi prihajalo vozilo v Doberdob trikrat tedensko. Kako bi ta služba izgledala v praksi, o tem bi bilo zaenkrat še težko reči kaj točnejšega. Občinska uprava bo pi. smeno obvestila vse občane o nujnosti snage v doberdobski okolici ter uvedbi primerne službe. Drugo vprašanje, ki prav tako zadeva čistočo, je nedeljska paša in nevšečnosti, ki jih prinaša kretanje živine po občinskem središču. Svoj čas so skušali vplivati na živinorejce, da bi živine ne gnali past ob nedeljah, vendar predlog ni naletel na ugodna tla. Ker pa se je v zad-njm času, posebno zavoljo asfaltiranja ceste čez Kras, promet na moč povečal, je nujno potrebno ne. kaj ukreniti, da bo Doberdob snažen vsaj ob nedeljah. Občinska u-prava bo znova poskušala prepri- 1111111111111111111111111111111111111,IH,l„||||||||||||||||||||„l„lllllla,||||||||||||||||,|||||,|a||H||||j||||||||||||||||||||,|| NOVI ZAKON O NADZORSTVU NAD OROŽJEM čani takšne odpadke naložijo na 1 obenem pa tudi spodbuda za večji vozove ali avtomobile ter jih od-1 turistični napredek v vasi peljejo iz vasi. Nekateri jih odme- Ocenjevanje živine v Sovodnjah Društvo za zavarovanje goveje ži. vine v Sovodnjah sporoča, da bodo v nedeljo 5. novembra njegovi cenilci hodili po hlevih za ocenjeva nje zavarovane goveje živine. Delavec iz Sovodenj se je ranil pri delu Ko se je mudil na delu prt podjetju Bressan - Mauri v Gorici se PRETEKLO SOBOTO Neprijavljeno orožje je treba oddati oblastem Rok za izročitev je med 27. oktobrom in 26. novembrom Kdor bo med 27. oktobrom in 26. novembrom letos prinesel na kvesturo ali karabinjerske postaje neprijavljeno orožje, ga ne bodo nič vprašali, kje, kdaj in od koga ga je dobil ter ga ne bodo preganjali zavoljo njegove posesti. To je eno izmed glavnih določil novega zakona o nadzorstvu nad o-rožjem, ki ga je ta mesec sprejel italijanski parlament. Po do sedaj veljavnem členu 695 . . kazenskega zakonika, je bil last- ga, oziroma nepredvidenega naku- njk neprijavljenega orožja kazn" pa. Guerrino Perossa je odkupil van etjinoie z globo. Po novem HranElldm Perichepa dva sprejem- ™konu bo oseba, ki bo uporablja, nika za 1.000 oziroma 600 Ur. Dva la orožje kaznovana z zaporom od enega do največ pet let. Zakon pa omogoča ljudem, ki so vse doslej bili posestniki najrazličnejših vrst orožja (pušk, revolverjev, granat, nabojev itd.), da pred pričetkom veljavnosti nudi lastnikom orožja možnost, da se ga iznebijo in se s tem izognejo hudim posledicam. Določila ne veljajo za lastnike orožja, katerim je kvestura izdala redno dovoljenje Hude denarne ir. zaporne kazni so predvidene za osebe, ki bodo trgovale z orožjem Zaporna kazen bo znašala tudi do šest let, globa pa 2 mili iona lir. Novi zakon začne veljati 27. oktobra. Proslava Simona Gregorčiča v Dijaškem domu v Gorici Sodelovali so dijaki in dijakinje V Dijaškem domu v Gorici je ze tradicija, da ob sobotnih večerih priredimo proslave posebno še, če je v istem tednu bila obletnica smrti ali rojstva kakšnega pesnika ali pisatelja. Tako smo preteklo soboto priredili proslavo Gregorčičevega rojstva. V zelo kratkih a vendar iz črpnih obrisih nam je dijakinja Klanjšček Adrijana opisala pesnikovo življenje in podčrtala najvažnejša obdobja njegovega delovanja in ustvarjanja. Predavanje so spremljale skiopticne slike, medtem ko je nekaj dijakov in osnovnošolcev deklamiralo razne Gregorčičeve pesmi Bensa Dolores nam je recitirala tVeselega pastirja», Mirjam Zatler pa «Nazaj v planinski raj». Sledili so še Battgino Iris, Milojka Pavletič, Vižintin Anamarija in drugi recitatorji. Za nas dijake so te in podobne proslave zelo zanimive in pomembne. ker se nam tako nudi možnost, da hitro in na zanimiv način spoznamo, kako bogata je naša kultura. Za Gregorčiča pa še posebej velja, da bi ga morali vsi goriški dijaki dobro poznati, saj je naš tslavček*. V našem Dijaškem domu imamo na vrtu njegov doprsni kip tako da nam je Gregorčič vedno pred očmi in nam je za zgled požrtvovalnega življenja, vztrajnosti pri premagovanju težav in na rodne zavesti T. M. Razstava v Goriči «hobhy za poletjc» V prostorih «Stella mamama« so otvoriU razstavo, ki nosi naslov «hobby za poletje« m na kateri prikazujejo učenci osnovnih in srednjih Sol svoje Izdelke v prostem času. Otvoritve, pri kateri so razdelili tudi nagrade nekaterim razstavljavcem, so se udeležili predstavniki šolskih oblasti, občinske uprave in raznih šol iz mesta in s podeželja. Med nagrajenci so bili trije dijaki višjih srednjih šol, štirje lz nižjih srednji šol, trije z osnovnih šol in štirje za literarne sestavke Slovenske šole pri tem niso bile zastopane. Razstava Do odprta do 5. novembra __________ Martinovanje SPD v Kobaridu Odziv Članov m nečlanov za letošnje martinovanje SPD, ki bo 12. novembra v hotelu ..Zvezda« v Kobaridu je bil kot običajno za to prireditev zelo velik in so v avtobusu že vsa mesta zasedena Na razpolago je le še nekaj prostorov v dvorani in za večerjo za udeležence z lastnimi prevoznimi sredstvi Kdor se torej želi udeležiti, naj pohiti z vpisom na sede.u SPZ v Ul Ascoii l/l med uradnimi urami Preteklo nedeljo je bilo v Vipavi posvetovanje planinskih dru'tev s Primorskega ki so se ga udeležili iz zamejstva tudi predstavniki Slovenskega planinskega društva iz Gorice in Trsta Predstavnika iz Gorice sta prinesla zborovalcem pozdrave goriških planincev Ob tej priliki je bil govor tudi o še večji poglobitvi medsebojnih stikov za planinsko sodelovanje. da bodo imenovali ožji odbor, ki bo izdelal poseben načrt za nujno pomoč v takih primerih. Danes občni zbor Juventine v Š(:ndrežu V prostorih prosvetnega društva «0. Zupančič« bo danes zvečer obč. ni zbor športnega društva Juventi-na iz štandreža. Začetek ob 20 30, če pa ne bo dovolj prisotnih, se bo zbor začel ob 21. uri ob vsaki udeležbi. Na dnevnem redu Je potrditev obračuna za preteklo poslovno leto in proračuna za tekoče leto 1987-68. Odobriti bo treba tudi predloge, za prošnjo za prispevek društvu od strani pokrajinske uprave Ob tej priliki bodo tudi volitve novega od-bora. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva, ki se zanimajo za njego-vo delo. iiiiiiiuiiiiimiuiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt (litri rti VERDI. 17.00: «11 gioco delle spie«, J. Gabin in L Padovani. Barvni film. CORSO. 17.30; ..Tutti 1 mercoledl«, J. Fonda in J. Robards. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.15—22: «11 sa-pore della pelle«, Lefteris Vour-nas in Floretta Žana, francoski čmo-beli film, prepovedan mladini pod 18. letom CENTRALE. 17.30—21.30: «11 gran-de colpo di Surcouf«, Gerard Barray in Antonella Lualdi, ital, franc.-španski barvni kinemaskop. ski film ViTTORIA. 17—21.30: «Lo zar del-1’Alaska«, Richard Burton m Ca-rolin Yones, ameriški barvni film. I riir AZZLKRO 17—22’ «Da uomo a uo-mo», Lee Van Cleef, v barvah. EXCEKS10R. 16-22’ «11 massmro de) giomo del San Valentino«, George Segal, v oarvah PRINCIPE «E1 Dnradn« John Wayne, v Darvah. S. MICUKLE 19—22’ «N;K K a ter non perdona«, Ed. Coslanune. /(nn k, EXCEl2SIOK Zaprt. RIO. 19—22: «11 sapore dslla polic«, Floretta Zona DEŽURNE LEKARNE V GORI Ul Danes ves dan in ponoči e odprta lekarna S. GIUSTO Korzo Itališ 244 tel 35 38. V TRŽIČ-U Danes ves dan in ponoči jt odprta v Tržiču lesama CEN 1’RALB di Fitz in Enneri, Trg Republike št 23 tel 72-341 M RONKAH Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna «AirAngeio», | dr Olivetti, Ul. Ruma 23, tel. 72393! C, ia t5;Sja SPORED Jg'J TEKMOVANJ ODBOJKA MOŠKI danes, 26. oktobra: stadion «Prvi maj»: 20.30: BREG A - GAJA (Sodnik Dougan) 21.00: KRAS - ZARJA (sodnik Šušteršič) 21.30: ŠKAMPERLE A — CANKAR B (sodnik Morpurgo) Sreda, l. novembra: stadion oPrvi maj»: 20.30: Zmag. tekme BREG A— GAJA proti zmag. tek. KRAS — ZARJA 21.00: Zmag. tekme ŠKAMPERLE A — CANKAR B proti BARKOVLJE B 21.30: Finale za tretje mesto Sobota, 4. novembra ob 15. uri 15.00: Finale za prvo mesto ODBOJKA ČLANICE Sobota, 28. oktobra stadion «Prvi maja 20.30 ŠKAMPERLE A — ŠKAMPERLE B 21.30 BREG — SOKOL 21.30: finale za 3. mesto Sobota, 4. novembra stadion »Prvi maja 14.00: finale za prvo mesto ODBOJKA MLADINKE Sobota, 4. novembra: stadion »Prvi maj» 9.00: Finale za prvo mesto: CANKAR A - OPČINE ODBOJKA MLADINCI Sobota, 4. novembra ob 10. uri Finale za prvo mesto: SOKOL - KRAS • • » Prireditelj si pridrži pravico menjati umik po potrebi. Nfl STADIONU PRVI Mfli» PRI SV. IVANU V nedeljo, 29. t. m., ob 15. uri telovadba za deklice in dečke P0 SINOČNJIH POLFINALNIH KOŠARKARSKIH TEKMAH V BAZOVICI Peterki Doberdoba in Škamperla zasluženo v finalu turnirja SŠI Razburljiv zaključek dvoboja Škamperle Sokol - Izredno visok izkupiček odličnih Doberdobcev: 105 točk Včeraj so v Bazovici odigrali polfinalni košarkarski tekmi. Na sporedu sta bili namreč srečanji med Sokolom in škamperlom ter Barkovljami A in Doberdobom. 2e v prvi tekmi je prišlo do presenečenja: Škamperle je namreč zmagal. Doberdobci pa so visoko porazili svoje nasprotnike. Dali so jim namreč kar 105 točk, kar je tudi rekord letošnjega košarkarske, ga turnirja. Žal je po tekmi Škamperle - Sokol prišlo do nedisciplinskih izgredov, ki so delno osenčili resnost tega turnirja. ŠKAMPERLE SOKOL 53 45 Prvi polčas: Škamperle - Sokol 24:23 ŠKAMPERLE: Rudes 33, Plesničar 5, Jurkič, Mijot, Orel 9, Mohor, čič, Schillani, Sosič, Drasič 6, Cej. SOKOL: Kadelj 8, Kralj 8, Kante 10, Svetlič 9, Ivan Radovič 10, Sergij Radovič, Damijan Pertot, Boris Pertot. Proti vsakemu pričakovanju so Svetoivančani osvojili zmago proti kvotirani ekipi Sokola, ki je bila j favorit za včerajšnjo zmago in tudi favorit za končni naslov. Neizkušenost pa je onemogočila nabre-žinske predstavnike, ki so proti Datum tekmovanja: v nedeljo, I 29. oktobra. £8 TSFŠ&mFSt MLADINSKO nogometno prvenstvo Tekmovalci nastopajo v Stirin kategorijah: mlajši dečki, mlajše deklice, starejši dečki in starejše deklice. Obe mlajši skupini zajemata rojene v letu 1957 in mlajše, starejše pa rojene v letih 1956 in 1955. Tekmovanje je za posameznike in bo zajemalo: Za dečke: a) preval naprej z zaletom, skozi stojo raznožno v preval naprej do stoje spetno; b) raz-nožka čez kozo; c) prosta »aja, katero bo sestavil prireditelj. Za deklice: a) preval naprej z zaletom ao stoje spetno, b) vaja na kiopi, c) prosta vaja. Obe vaji sestavi prireditelj. Tekmovanje velja kot troboj in se torej izstavi v vsaki skj-pini po vseh troh vajah (a, b, in c) ena sama ocena. Sodniško komisijo imenuje prireditelj. Vstop na tekmovalni prostor je dovoljen samo nastopajočim. razen pri skoku čez kozo, kjer je dovoljena asistenca predsta i-nika društva Vsi nastopajoči morajo imeti copatke in kratke telovadne hlačke, deklice bluzico ali telovadno majico, bele ali svetle larve (enobarvno), dečki belo kanot-Jero Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki Dl jih utrpeli tekmovalci ali njih lastnina pred in med tekmovanjem ter po njem. Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po svoj; uvidevnosti spremeni, vendai o tern obvesti nastopajoče vsaj poj ure pred začetkom tekmovanja z vnešeno spremembo 10. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE Precej neugodna nedelja za slovenske enajsterice V prihodnjem kolu mladinski derby Primorje-Vesna žal je bila prejšnja nedelja za naš mladinski nogomet precej neugodna. Sicer sta nastopili le dve od treh slovenskih ekip (Primorje je počivalo) in Križani so celo osvojili točko na račun močne enajsterice Aurisine. Kar pa so pokazali Brežani proti San Sergiu, gotovo ne daje prestiža našemu nogometu. Brežani so bili namreč posebno ne- disciplinirani in sodnik je celo moral izključiti Kureta zaradi ugovarjanja. Breg — ekipa, ki je lani osvojila disciplinski pokal, je letos povsem nediscipliniran^,, neresna. Skratka, ni niti senca lanske enajsterice, ki je poleg rezultatov žela tudi veliko Germani, Babudri in še kak drug. Skratka mladinskemu moštvu bo zmanjkala os. In to prav v domačem derbiju. V nedeljo se bosta namreč spoprijeli mladinski enajsterici Primorca in Vesne. Srečanje bo moralo gotovo vzbuditi večjo pozornost v domačem nogometnem krogu, ki je odobravanja prav zaradi obnaša- popolnoma zanemaril mladinski no-nja. Z nedisciplino logično tudi re- ' ‘ zultatov ni, in to se je zgodilo tudi z Brežani, ki so v nedeljo povsem naivno izgubili tekmo s San Ser-giom in si tako zapravili . sako možnost boljše uvrstitve. Srečanje se je namreč zaključilo s 3:2 v korist San Sergia. gomet, ki pa potrebuje večje nege, sodelovanja, pomoči. In če pride do izgredov, ni to le napaka mladincev... Jutri, 27. t. m. bo šahovski brzo-turnir po švicarskem sistemu. Prijave tekmovalcev od 20. do 20.15 v telovadnici stadiona «Prvi ma,j». Organizator naproša udeležence turnirja, da po možnosti prinesejo polnoma zadovoljilo v obrambi, kjer Križani od nedelje do nedelje presenečajo. Po skromnem porazu s Triestino (0:2) so nogometaši Vesne osvojili prvo točko v mladinskem prvenstvu. Po visokih porazih s Ponziano, Cremcaffč itd. so mladinci Vesne povsem plačali dolg novincev. Moštvo si je še kar hitro nabralo dragocenih izkušenj in je tako že v nedeljo želo prve sadove resne in požrtvovalne priprave. Neodločen rezultat z Aurisino nikakor n! negativen. Kar pa je važno, je to, da je moštvo tudi v nedeljo po- s seboj šahovnice. Na stadionu «Prvi maj* V nedeljo dopoldne «Med dvema ognjema» V nedeljo zjutraj bo na stadionu »Prvi maj» tekmovanje v igri «med dvema ognjema*. Za mladince se bo tekmovanje začelo ob 9. uri, za mladinke pa ob 10.30. se je ponovno izkazal Franko Sul čič, pravi steber kriškega moštva. Tekma se je zaključila z rezultatom 1:1. , , „ Primorje je v nedeljo počivalo. Moštvo pa bo po vsej verjetnosti že v nedeljo spremenilo fiziognomijo, kajti večina nogometašev bo pristopila v člansko ekipo, ki bo v nedeljo odigrala prvo predprven-stveno tekmo. Za člansko enajsterico pa naj bi prišli v poštev naslednji aileti: Štoka, Paolettl, Pertot, Na včerajšnjih tekmovanjih v Bazovici je neki atlet izgubil v slačilnici denarnico. Po.tenega najditelja naprošamo, naj prinese denarnico v na e uredništvo. koncu popolnoma zgrešili taktiko. Igralci škamperla so namreč sko-ro vsi imeli po štiri osebne napake, Nabrežinci pa so vztrajali z meti iz razdalje, pri čemer so bili vedno neuspešni, odbite žoge pa so bili lahek Plesničarjev plen. Košarkarji Sokola so popolnoma zanemarili prodore, s katerimi bi gotovo nakopali nasprotnike z usodno peto osebno napako. Tudi letos so Svetoivančani prišli do finala. Atletska priprava je premagala tehniko. V torek se bosta tako ponovno srečala lanska finalista Doberdob in Škamperle. Svetoivančani so si zaslužili vstop v finale. Pokazali so veliko zagrizenost in običajno navdušenje. Za ostalo pa sta poskrbela Rudes in Plesničar: prvi je namreč nizal koš za košem, Plesničar pa je bil prak. tično nepremagljiv na odbitih žogah. Nabrežinci so zaigrali dokaj nervozno. Začeli so solidno, saj so da. li vtis, da bodo z lahkoto odpravili nasprotnike. Kmalu pa so jih Svetoivančani ukrotili, prevzeli za nekaj časa vajeti igre v svoje roke in izenačili stanje. Tekma je bila od tedaj vedno izredno izenačena. In zmagala je peterka, ki je znala ohraniti hladnokrvnost. V končnih minutah pa je za Nabre-žince bila usodna Rudesova izkušenost. Borovec je namreč izsilil več osebnih napak in s tem popol. noma strl nasprotnikov odpor. Razburjenje po tekmi, ki pa se je kmalu poleglo. Najboljši posamezniki. Škamperle — Plesničar, Rudes; Sokol — Kadelj, Kante, Ivan Radovič. Sodnika — Frizzatti in Zavadlal. DOBERDOB 105 BARKOVLJE A 51 Prvi polčas: Doberdob - Barkov-lje A 52:18 DOBERDOB: Marušič 33, Maks Gergolet 13, Prinčič 19, Peric 12, Pelico, Mario Gergolet, Devetak, Lavrenčič, Lakovič 28. BARKOVLJE A: Kafol 9, Vodopivec 16, Lasič, Borut Spacal 6, Uršič 14, Frizzati 2, Starc 6. Doberdobci so tudi Barkovljane odpravili z visokim rezultatom. To. krat so goriški predstavniki celo prekoračili mejo 100 točk, kar je seveda navdušilo številne doberdob-ske navijače, ki so prišli bodrit svojo ekipo v Bazovico. Tudi letos so si torej Doberdobci priborili pravico vstopa v finale, kar potrjuje navdušenje za to športno panogo na Goriškem. Letos pa so Doberdobci v obeh tekmah res prikazali lepo in učinkovito igro. Tudi proti Barkovljanom so se v glav. nem poslužili protinapada, kjer je bil Marušič skoro neustavljiv. 7. nedeljske tekme II. amaterske kategorije v Gradiški. Kriški nogometaši pred mrežo vratarja Torriane, ki se je, potem ko je žoga šla čez prečko, pošteno oddahnil Barkovljani pa že v uvodnih minutah niso našli poti do koša. To jih je znatno zmedlo, tako da so naivno izgubljali dragocene žoge, ki so jih seveda hitri Doberdobci takoj izkoristili in nizali koše. Tako je bil rezultat že po prvih 10’ kar 40:8 v korist Doberdobcev, prvi polčas pa se je celo zaključil čez 50 točk, seveda v korist goriških predstavnikov. V začetku drugega dela igre so Doberdobci nekoliko popustili, ker so izkoristili Barkovljani, da so nekoliko zmanjšali razliko. Kmalu pa so spet Doberdobci prevzeli vajeti igre v svoje roke in z učinkovitimi protinapadi dosegli celo vrsto košev. V končnem pressingu pa so si priborili preko 100 točk in tako zadovoljili svoje navdušene navijače. Tekma je bila izredno hitra in večkrat celo navdušujoča. Po našem mnenju so Barkovljani premalo prodirali in so raje metali z razdalje, kjer pa so bili precej pomanjkljivi. Le proti koncu so se zavedli te napake in so se pogosteje poslužili prodorov, toda prepozno. Doberdobci so bili nedosegljivi. Sodnika — Rudes in Zavadlal. V finalu se bosta potegovala v torek, 31. oktobra, DOBERDOB in ŠKAMPERLE, za tretje mesto pa BARKOVLJE A in SOKOL. PRED NOGOMETNIM PRVENSTVOM III. AMATERSKE KATEGORIJE Veliko novosti v letošnji ekipi Brežani so se na prvenstvo temeljito pripravili Po skoraj šestmesečnem premoru se bo v nedeljo ponovno pričelo najbolj priljubljeno prvenstvo slovenskega zamejskega športa: prvenstvo tretje nogometne kategorije, ki bo letos še posebno zanimivo saj bodo v L skupini nastopale skoraj vse slovenske ekipe (razen Vesne, Juventine in Sovodenj). Pa oglejmo si novosti in izglede Brega v bližnjem prvenstvu. Tre- nerske posle je po odhodu Bubnicha k Muggesani prevzel dolgoletni trener mladinskih ekip Edere — Su-selj, ki se je lotil dela z veliko vnemo, ter po številnih prijateljskih tekmah in treningih skoval ekipo, ki jo bodo sestavljali večinoma mladi igralci, ki pa bo v svoji sredi imela tudi nekaj starejših, ki bodo s svojo izkušenostjo podprli mladeniški zagon svojih soigralcev. V predprvenstvenih tekmah pa so Brežani igrali tako: v okviru SŠI so najprej odpravili Vesno z 1-0; nato so v prijateljski tekmi izgubili z Edero s 3-1; na turnirju v Novi Gorici so zasedli šele četrto mesto, izgubili so namreč z Novo Gorico s 3-1, nato pa s Torriano — šele po streljanju enajstmetrovk s 4-3. Ponovno v okviru SŠI so odpravili Prosek z 2-0, ter nato v prijateljskih tekmah zaporedoma premagali Zarjo s 3-2, Campanelle s 4-1 ter končno Sovodnje z 2-1. Po rezultatih sodeč je moštvo že v dobri formi, a trener še vedno ni zadovoljen in trdi, da ekipi še vedno manjka vigranost, napad pa nima še zadostne prodornosti, med- tem ko je obramba še kar gotova. Trener bo imel letos na razpolago naslednje igralce: Vratarji: Favento (nov nakup, prihaja iz vrste Tecnoferramente, poprej pa je igral v C ligi), Rapo-tec in Ota. Branilci: Kozina, Krasna in Hrvatič. Krilci: Švara, Maver, Petaros Z., Bertesina, Rodella D. Zveze: Mikuš, Grahonja, Petaros V. Srednji napadalci: Zonta, Rodella Z., Valentič K. Krila: Samec, Raiča, Valentič M., Čuk. Rodella Z. in Čuk bosta igrala v prvi ekipi po potrebi, drugače bosta nastopala v mladinski ekipi. Branilec Zocchi je tik pred prvenstvom odšel k vojakom. Srednja starost ekipe je 22,5 leta, kar devet igralcev še ni dopolnilo 20 let, najmlajši pa je Čuk (16 let). Velika sprememba je letos tudi dejstvo, da polaga Breg vse svoje moči v prvo moštvo in ne v mladinske ekipe, kot se je to do letos dogajalo. Pa še nameni Brega v prvenstvu: V NEDELJO BOMO VIDELI PRVE REZULTATE Z novimi silami proseško Primorje močnejše od lani? Pomanjkanje igrišča največji problem proseškega kluba Včeraj smo poročali o Zarji, novincu letošnjega nogometnega prvenstva III. kategorije, danes pa hočemo spregovoriti nekaj besed o veteranu, to je proseškem Primorju. Letos so izvedli polno sprememb. Prosečani so hoteli sestaviti enajsterico iz domačinov, vendar jim to ni v celoti uspelo. Primorje je letos nastopilo na turnirju za šentjer-nejski pokal, vendar brez uspeha. čim boljša uvrstitev ter obenem nabiranje dragocenih izkušenj za mlajše igralce, ki bodo že letos glavni steber ekipe. Prvo tekmo bodo Brežani odigrali v nedeljo, 29. t.m. ob 14.30 na igrt* šču v Boljuncu prot' Alabardi B-Vodstvo vabi zato vse svoje navijače, da pridejo ob prvi tekmi podpreti polnoštevilno domače igralce, ki bodo skušali čim bolje braniti ugled našega nogometa. K. V. UKV PLOVDIV, 25. — Beograjski Paf; tizan je danes v povratni tetam igral z Lokomotiv neodločeno ld (1:0). Partizan se je uvrstil v nadaljnje kolo turnirja za pokal sejemskih mest, ker je v prvi tekmi na domačem igrišču premagal bolgarsko moštvo za 5:1. ♦ * * MADRID, 25. — V povratni tekmi prvega kola turnirja za pokal se jemskih mest je Atletico Madrid premagal dunajsko Vienno 2:1 (2:0)' Atletico, ki je v prvi tekmi zmagal s 5:2, se je uvrstil v drugo kolo. S to tekmo so zaključili prvo kolo turnirja. Drugo kolo pa b° naslednje: NAPOLI - Hibernian Edimburg Liverpool - Mimchen 1860 Atletico Madrid . Goetzepe Izmil Zaragoza - Ferencvaros Dundee - Royal Liege VOJVODINA . Lokomotiva Leipzig BOLOGNA - DINAMO ZAGREB Sporting Lizbona - Fiorentina Nottingham _ Ziirich Glasgow Rangers - Koln PARTIZAN BEOGRAD-Leeds United * * * V prvi tekmi drugega kola j® Atletico Bilbao premagal Girondi® Bordeaux 3:1 (1:0). * * * TUZLA, 25. — Na turnirju za pokal Jugoslavije je poleg člana zvezne lige splitskega Hajduka, ki g8 je pred dnevi izločila Neretva J® Metkoviča, izpadel iz nadaljnjeg8 tekmovanja tudi sarajevski železničar, ki je danes izgubil s Svobodo iz Tuzle s 3:0 (2:0). Občinstvo pa hoče rezultate in tako je bilo vodstvo proseškega kluba prisiljeno najeti nove sile. s katerimi je hotelo ojačiti postavo. Prvi problem, ki je bil potreben rešitve, je bil trener. Lanskemu trenerju Fragiacomu so poverili mladinsko ekipo, prvo pa je spočetka pripravljal Verginella, ki je sedaj svoje mesto prepustil domačinu Ivanu Ukmarju. Ostal je problem igrišča. Primernega prostora za priprave ni bilo, vendar so se marljivi Prosečani kmalu znašli. Najeli so «manderijo», postavili so vrata in uredili zasilno razsvetljavo. Na tem prostoru sedaj dvakrat tedensko trenirajo. V nedeljo so Prosečani imeli prijateljsko tekmo, med katero so predstavili nove igralce Primorja, ki so: Hervatič (Lib. Prosek), Milič D. (Lib. Barcolana), Germani (Vesna), N-icolodi (Pon-ziana) in Boioo (Cremcaffe). Vrste Primorja pa so zapustili Milič B„ ki je šel z zamenjavo Germanija k Vesni, Scheriani k Tecnoferramen-ti, Zužič h Cremcaffe, ki je Primorju prepustil Boica. Bartoleja pa je vodstvo Primorja pustilo prostega in se s tem oddolžilo zaradi dolgoletnega resnega sodelovanja s klubom. Primorje bo torej razpolagalo v nogometni sezoni 1967-68 z naslednjimi igralci: Vratarja — Štoka, Furlan. Branilci — Babudri, Bukavec, De-lise, PaoletU. Krilci — Fragiacomo, Hervatič, Metelko, Milič D., Pertot. Napadalci — Boico, Danev B., Da-nev M., Depase, Germani, Nicolodi, Rustia, Ukmar, Verginella, živec. Na seznamu"h! domačinov Sardoča, Trampuža in Frasslnellija. Skoda, ker bi jih klub prav gotovo potreboval. Upajmo, da bodo ti prav kmalu zasedli ftlesta. ki jim pripadajo. Bivšega trenerja Verginello smo vprašali kakšni problemi so nastajali pri sestavljanju enajsterice. Prvotno smo mislili sestaviti popolnoma domače moštvo. To nam ni uspelo. Naše občinstvo nima potrpljenja, noče pač pozitivne rezultate. Zaradi tega smo morali ojačiti moštvo in upajmo, da nas bodo vaščani moralno podprli. Kakšen je letošnji cilj? Medtem ko smo bili lani favoriti za končno zmago, bomo letos zadovoljni z dobro uvrstitvijo. Kako pa je z igriščem? To je problem zase. Obljubili so nam, da bo narejeno do 1968. leta. Ker nimamo primernega igrišča in niti dvorane za treninge ob slabih vremenih, ve bomo mogli doseči rezultatov, ki jih drugi in tudi mi želimo. Seveda bomo kljub temu iskali lastno uvrstitev. Poslovili smo se od Verginelle, ki ljubi šport in živi zanj. Zato smo prepričani, da se mu bodo želje izpolnile. Toda brez moralne podpore domačinov ne bo šlo. In Primorje mara ponovno imeti zveste navijače, ki bodo moštvu sledili ob zmagah in tudi ob porazih. Z združenimi silami bo delo lažje, uspehi pa gotovo ne bodo izostali. Srečno pot torej. B. R. Zmagovalke in zmagovalci tekmovanja SŠI v streljanju. Zgoraj prv®| uvrščena Lidija Kenda z Nadjo Švabovo in Sonjo Barejevo, spod" zmagovalec Mario Šušteršič sprejema čestitke Janka Bana in Wr zeta Abrama IIJ A ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki h knjige (Ljudje, teta, življenje») Valerij Jakovljevič Brjusov Koga vsega ni bilo tukaj: dezerterjev pa debelih kmetic iz okolice, pa guvernantk, ki so ostale brez dela, pa siromašnih plemkinj, ki so živele v tuji hiši in dostojanstvenih uradniških žena, pa lopovov in mevž, ki so trgovale s pisanimi cigaretami, pa popov in kur, ki so kokodakale. Vse to je bučalo, psovalo, vpilo, v besu cepetalo z nogami — šumelo je človeško morje... cin zajokal je Adam: raj moj, moj raj!» je otožno prepeval slepec. Njegova pesem mi je še zvenela v ušesih, ko sem se približeval hiši, v kateri je stanoval Brjusov. Suha-revka je bila nujni predgovor in ključ za razrešitev zelo zapletenega pojava, ki se je imenoval ((Valerij Brjusov«. Kajti, če lahko dvomimo o vrednosti pesmi, posvečenih Tezeju, Assar-Hadonu in Kukulkanu, pa nihče ne bo zanikal pomena Valerija Brjusova za razvoj ruske kulture. (Valerij Jakovljevič je ob neki priložnosti zapisal: «Rad bi ne bil Valerij Brjusov, toda dobro je, da sem bil.») Seveda, nima samo Suharevka pravice, da je predgovor. Omenil sem jo samo zato, ker je živel Brjusov nedaleč od nje. Lahko bi omenil tudi Zarjadije z njegovimi trgovinami in ((društva svobodne estetike«, pa Kitaj goroda in trgovca Ščukina, ki je kupoval v tistem času čisto neznanega Picassa in «Književnoumetniški krožek« na Boljšoj Dimitrovki, kjer je Valerij Jakovljevič pridigal ((znanstveno poezijo«, medtem ko so člani krožka živeli tako brez poezije kot brez znanosti in kvartali. Brjusov se je oblačil evropsko, znal je nekaj tujih jezikov, v pisma je vrival francoske besede, na stene svojega stanovanja pa ni obešal Majakovskega, temveč Ropsa, toda bil je poganjek stare Moskve, dostojanstvene in pavli-hovske, nerazumne in prometene. Njegova pridnost in energija sta presenečali vse njegove znance. Že na najinem prvem sestanku, o katerem pripovedujem, je ognjevito vstal proti mojemu, kot se je bil izrazil, ((neodgovornemu« odnosu do pesniškega dela: ((Kakšen navdih? Jaz pišem pesmi vsak dan. Ne glede na to, če mi je do pisanja ali ne, sedem za mizo in delam. Tudi če mi pesem ne gre izpod peresa, iščem novo rimo in se urim v težavnem ritmu. Samo poglejte moje osnutke,« in začel je odpirati predale svoje velike pisalne mize, polne rokopisov. Brjusov me je karal zaradi lahkomiselnosti in diletantstva, pravil mi je, da je treba ustanoviti višjo šolo za pesnike: to je obrt, čeprav «sveta» obrt, a vendar terja vajo. Bil je sijajen organizator. Njegov oče je trgoval z zamaški in prepričan sem, da bi pri nas v Rusiji, če bi se Brjusov v mladosti ne seznanil s pesmimi Verlaina in Mallarmeja, rastli celo gozdovi plutovcev, iz katerih delajo zamaške tako kot rastejo v Estramaduri. V njem sta se ujemali delovna sposobnost in častihlepnost. Ko je bil Brjusov star dvajset let, je zapisal v svoj dnevnik: «Talent, celo genij, dajeta pogosto samo pozen uspeh, če ga sploh dasta. To pa je malo! Zame je to premalo! Treba si je izbrati drugo pot... Najti zvezdo vodnico v megli. In jaz jo vidim: to je dekadenca. Da. Naj ljudje govore, kar hočejo, naj je lažna in smešna, dekadenca gre naprej, se razvija in prihodnost pripada njej, še posebej, če bo našla dostojnega voditelja. Ta voditelj bom pa jaz. Da, jaz.« Brjusov je organiziral založniška podjetja, ustanavljal revije, pisal znanstvena dela o verzu, prevajal latinske pisa- telje, razpravljal z znanimi veličinami in dajal nasvete mladim pisateljem. Brjusov se je bal samo enega: da bi ne zaostal za svojim časom. Pogosto je pisal o kaosu, tega je našel pri Tjutčevu. Toda Brjusov je hotel vnesti red v kaos, ki ga je opeval. Spominjam se, kako sem prišel k njemu ob koncu 1920. leta v mali letni dvorec, kjer je bil LITO — tako se je takrat nazival odsek ljudskega komisariata za prosveto, ki se je ukvarjal tudi z vprašanji književnosti. Valerij Jakovljevič se je pogovarjal z menoj kot šef odseka in mi ponujal delo. Pokazal je na steno — tam je visel čuden grafikon: kvadrati, rombi, piramide — sheme književnosti. To je bilo naivno in veličastno hkrati: sivi vrač je spreminjal poezijo v pisarno, pisarno pa v poezijo. Cesto so ga označevali kot racionalista in človeka, ki ima suhoparen razum. Številni so trdili, da Brjusov nikoli ni bil pesnik. Po mojem mišljenju to ni točno: razum za Brjusova ni bil tisto, čemur pravimo zdravje, smisel, temveč kult in pretiraval je v svoji veri v razum. Brjusov je bil pesnik celo v najnavadnejšem, vsakodnevnem pojmovanju te besede: živel je v pogojenem svetu sforsiranih shem. Njega je izredno lepo naslikal Vrubelj: suhe, plameneče oči in glava, ki je zadaj nekam postrani prirezana. Spominjam se ((Pesniške kavarne« v Moskvi 1918. leta. Tjakaj so zahajali ljudje, ki so imeli kaj malo vezi s poezijo — špekulanti, dame, mladeniči, ki so sami sebi pravili «futu-risti«. Valerij Jakovljevič je izjavil, da bo improviziral tercine na teme, ki mu jih bodo zastavili obiskovalci. Obiskovalci so mu pošiljali bedaste listke. Brjusov kot da ni opazil niti natakarjev z njihovimi vzkliki «dve kavi«, niti smeha opitih mornarjev. Strog in svečan je bral pesmi. Kadar je recitiral, je imel čuden glas — prodoren in odsekan. Kadar je bral, je glavo vrgel nazaj. Podoben Je bil krotitelju zveri, samo da pred njim niso bili cirkuški levi temveč besede. Ustvarjal je tercine zdaj o Kleopatri, zdaj o gospodični, ki je sedela za sosednjo mizo, pa spet o prosojnih mestih P1 hodnosti. Brjusov je vse pojmoval resno. Njegove erotične PeSil predstavljajo nekaj, kar je podobno vodiču po Afroditin®* kraljestvu. Obkrožen od pesnikov, prevzetih od mistični razpoloženja, je Brjusov začel proučevati «okultne vede«, v' del je za vse razlike med morami in strahovi, za preroko''1 nja in srednjeveško magijo. Ko so nastopili futuristi, je Baljmont naivno zapr°s‘ naj še malo počakajo z njegovo odstranitvijo s piedestn1’ Brjusov pa je sam poskušal odstranjevati. Napisal je P®sef ((Futuristični večer«. Majakovski je pisal: «A za soncem ul^ nekje pa je šepal čisto nepotrebni, oslabeli mesec.« Pri B1?1 sovu pa najdemo: «Kot slabo skovan novec visi mesec, obe^1 nad dimniki.« Pa vendar ga futuristi niso šteli za ’ svoj®^ človeka in med njihovimi gesli je bilo tudi to-le- «S"e papirnat oklep s črnega fraka Valerija Brjusova.« Valerij Brjusov je našel v Franciji malokomu znan®^ pesnika Reneja Gila, ki je odkril ((znanstveno poezijo«. So^. Renčja Gila so bile všeč Brjusovu: Valerij Jakovljevič si { bil ze zdavnaj želel biti čarovnik z visoko izobrazbo in akademik. Proučil je Puškina, pisal o pesniških figurah in izraču^ da je v tretjem poglavju njegovega «Onjegina« za triinsede11 deset odstotkov rim značilno ujemanje glasov pred pot# kom, v četrtem poglavju pa štiriinpedeset odstotkov. sov je skušal dopisati ((Egiptovske noči« in ustvariti varianto ((Bronastega jezdeca«. Teh njegovih stvari ne moi^ brati drugič. Nekateri so nepravično napadali Brjusova, češ da n^ okusa: to lastnost najdemo pri vseh simbolistih, očitno s imeh takšen okus. Mar ni čudno dejstvo, da so se sta^ vsi navduševali nad pesmimi Igorja Severnjanina, ki se danes zdijo zgled banalnosti? Tik pred smrtjo ie B