OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna številka I Din. — Naročnina mesečne T Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040
Važno opozorilo članstvu in organizacijam.
Z novim letom se pripravlja tuđi za Udruženje vojnih invalidov nova pre-osnova. Dolgo dobo nismo imeli povsod samostojnega vodstva, nekatere organizacije so močno ali pa popolnoma opešale paralelno z našim- vprašanjem vred.
V naši centrali, to je pri Središnem odboru je bil komisarijat, slišali in čitali smo različna natolcevanja, zato nas mora navdajati iskrena želja, da se je to stanje, ali pa se bo v doglednem času razčistilo-. S tem bo postalo- naše udruženje zopet ugleden važen faktor v javnosti in čist izraziti predstavnik vojnih žrtev.
Na podlagi odredbe g. ministra socijalne politike in narodnega zdravje s-o sklicani
občni zbori Krajevnih in Oblastnih organizacij.
Od zdolaj gori naj si naše vojne žrtve preustroji jo udruženje in izvolijo nove uprave in delegate, ki bodo- tvorili v Beogradu
Izredni invalidski kongres
dne 28. februarja 1932.
Doba kakor vidite, je kratka, pa je prav tako. Nas v dravski banovini to ne bo nič oviralo ker imamo še vedno disciplinirano, polnoštevilno in trdno organizacijo. Ker je naše članstvo kljub zelo slabemu položaju, velikim redukcijam in izgubi pravic vedno zvesto svoji organizaciji, bo tudi polnoštevilno in z zavednostjo posetilo Krajevne občne zbore. Kajti naši invalidi, vdove in sirote se dobro zavedajo, da zamore le močna, disciplinirana, složna in intenznmo delujoča organizacija zboljšati položaj in pomagati. Zato se vsi v prvi vrsti zatekamo k njej iz potrebe in zavednosti.
Krajevni občni zbori se bodo morali po naročilu ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja ter okrožnice g. komisarja izvršiti do konca decem-bra t. 1. Ker pa po prejemu naročila niti pol meseca nimamo časa, je toi tehnično nemogoče. Ker mora izvršiti Oblastno udruženje svoj občni zbor do noa januarja 1932, je Oblastni odbor naročil izvršiti vse redne
krajevne občne zbore do 17. jan. 1932.
Pazite torei dlani in danke I
Krajevni odbori razpisujejo svoje občne zbore za čas med 1. in 17. januarjem 1932. Objavljeni bodb po možnosti pri občinah, -v cerkvah in tudi potom posameznih vabil. Kolikor pa je do izid!a lista »Vojni invalid« razpisanih, objavljamo njih vršite v tudi v tej j številki.
Vsak član ali članica naj pazi, za kdaj bo njegov Krajevni odbor razpisal občni zbor, za kateri čas in na katerem kraju? Vpraša naj bližnje tovariše in tovarišice in potem sam obvesti tudi druge. Važno je, da
pridete vsi na občne zbore svojih organizacij.
Z močno, disciplinirano in reorganizirano- organizacijo bomo dosegli
zboljšanje našega vprašanja
»e pa posamezno, ker se osebna mnenja in predlogi navadno nikdar ne upoštevajo.
Današnji položaj vojnih žrtev je res slab, če pomislimo koliko naših prepotrebnih tovarišev in tovarišic je skoro ob vse pravice. Kakor pošiljamo nein« ^ro5cn^ iri Prltožb proti našim rešitvam, tako bomo na novo- reorganizirani inonIr,ifc'fISenih zboro,vani soglašujoči podali naše skupne pritožbe na me-
Mogoče ni daleč, da bomo dosegli to je kolikor mogoče za nas zboljšan
zopet spremembe v našem vprašanju,
invalidski zakon.
To so naše enotne želje in prva skrb našega udruženja. Ako- so naši člani in čtenice samo s to zavednostjo zvesti organizaciji, ne pa le radi osebnih podpor in koristi, ne bo nikdo ostal doma kadar gre za skupno stvar.
Tako bomo častno, ponosno in točno izvršili naše bodoče občne zbore 'kbub kratkemü roku.
narino*a občne zix>re Prinesite vsi članske knjižice, poravnajte pa prej vso čla-Nihče ne sme pozabiti na naročnino za
..Vojnega invalida".
s vsS S taaSÄÄSrsvoie ždie'v wvi “mora
Ponovno apeliramo pazite na občne zbore I
Mk, dS“iaSfiM2kv «iribS™.“'“*1 Kraievn"1 o™“’ b(> v «-
Kongres delegatov celokupnega udruženja iz cele države pa je sklican za
28. februarja v Beogradu.
ni x ^an ab članica naj pazljivo prečita ta apel in ga pokaže drugim ker m časa in veliko možnosti za vabila.
Za udruženje in naše vprašanje naj torej vsak stori svojo dolžnost
Prihodnja številka »Vojnega invalida« izide že sredi januarja 1932 radi poročil za oblastni občni zbor.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ČITATELJEM IN ČLANSTVU ŽELI
OBLASTNI ODBOR
SREČEN BOŽIC IN NOVO LETO
vsem svojim Članom in Članicam želi
ZADRUGA »VZAJEMNA POMOČ R. Z. Z O. Z.« V LJUBLJANI.
Ob koncu leta
Božič in Novo leto. Prišla sta zopet kar naenkrat med vsakdanjimi mislimi in skrbmi, ko mnogo naših trpinov živi v večni borbi za obstanek od danes do jutri. Zanje je celo življenje samo velik delavnik; za praznik ni misli niti sredstev, ni razvedrila. Telesno zrušeni, duševno potrti, brez prave eksistence čakajo samo odrešenja. Vojska jim je vzela zdlravj-e in zmožnosti, tekmovati v življenjski borbi in nihče jih ne nadomesti. Božični klic »Mir ljudem na zemlji« jim ostaja le želja, kajti miru ne najdejo v srcu, ne v duši. Bolna je duša v bolnem telesu, a zdrava je le v zdravem telesu.
Mnogi invalidi se čutijo v svojem življenju kot izmeček iz človeške družbe in da so enaki z drugimi samo še v večnosti. Ljudje si pripravijo doma vesel Božič, poln svete nemotene, zadovoljne idile, a mnogo invalidov, vdk>v in sirot samo vsled nesrečne vojske nima niti stanovanja, ne jela in ne poštene obleke, ker ne morejo delati in zaslužiti.
Nešteto otrok se veseli ob božičnih drevescih lepih daril, a mnogo- vojnih sirot praznih rok, mater-vdov, ki ne morejo prinesti niti večerje. V mrzlih, zatemneiih izbah vlada praznota — očeta ni, ki bi zaslužil, prinesel in razdelil.
Tak je že 14. Božič in tako minevajo drug za drugim. Za njim pride Novo leto-, nove želje, nova uresničenja za ljudi, ki imajo »Mir na zemlji«. A kdor ga nima, nima idealov, ne praznovanja, o-n je potrt.
Ob Novem letu se moramo spominjati vedno samo ene resnice, to je med letom umrlih vojnih žrtev. Dan za dnem se vrstijo, vrste se močno krčijo, svetu so- odslužili, skrb se manjša.
Leto 1932! Ali bo drugačno-, ali bo tudi temi žrtvam kaj prineslo? Mogoče bo srečnejše, tako v tem trpljenju upamo, ker upanja nam1 beda vendar ni še vzela.
Želimo boljše rešitve vprašanja vojnih žrtev, ki naj bo novoletno darilo teh trpečih vojnih Žrtev.
-—:--------------------------._________■'
Naš ponovni klic
Kolikor bolj se približujemo končni prevedbi na nov invalidski zakon, tem slabši položaj se kaže med' vojnimi žrtvami.
Invalidi so radi malenkostnih, pre-stanih sodnih kazni še enkrat kaznovani, ker njim ni ničesar več priznanega, celo pravico zdravljenja in ortope-diranja so izgubili. Drugi so1 zopet vsled davčne podlage izgubili invalidnino, a vendar je njihov gmotni položaj zelo slab. Celo taki, ki so brez vskega lastnega imetja ali zaslužka, so izgubili potrebno podporo, čeprav žive brez vsakih pravic, iz usmiljenja pri očetu, materi ali celo pri bratu ali sestri. Zopet drugi so bolniki in ne vedo, kako in kdaj se jim je pojavila bolezen v vojski, čeprav so bili v mrazu na mokroti pod milim nebom v velikih mukah in naporih; pa niso bili ranjeni, temveč so na drug način zboleli.
In zopet eni ne morejo dobiti pravih dokazov o svoji poškodbi, ker jim' niso dali dokumentov; prič med neznanci in tujci po .raznih državah pa tudi ne poznajo.
Ravno tako so močno prizadete družine padlih. Oni ne vedo podatkov o pokojnih v vojni, ker niso bili z njimi tam. Ne vedo, kako so bili v bolnicah umrli, ranjeni ali bolni.
Tudi je živeča družina popolnoma nedolžna, ako je bil slučajno pokojni invalid kaznovan, pa mora posledice njegove kazni trpeti žena ali otroci.
Vse take zadeve najdemo- danes v invalidskem vprašanju.
In tako izgubljajo drug za drugim svoje najpotrebnejše pravice.
Veliko število invalidov, vdov in sirot brez sredstev in pomoči je na ta način reduciranih.
Te vrste pritiskajo1 na organizacijo-, ki sama vidi njih obupno stanje, da naj jih zaščiti. To stanje kliče obupno po spremembi invalidske zaščite.
Vse smo že obrazložili in dokazali, obrnili smo se na različna visoka me-
sta z upravičenimi željami, da bi se invalidsko vprašanje popravilo. Apelirali smo že tudi na naše narodne poslancev ki izražajo v parlamentu potrebe in težnje naroda.
Zato jih ob vsaki priliki, pa tudi se-daj bb novem letu ponovno spominjamo na vprašanje vojnih žrtev.
Pripravlja se invalidski kongres, zopet bodo naši delegati iz vseh strani širne države skupaj. Prinesli in združili bodo vse te upravičene zahteve vojnih žrtev iz vseh krajev, kjer je tako ali mogoče še slabše.
Mogoče se z ozirom na kongres resno misli vzeti ponovno v pretres invalidsko vprašanje, ki je nujno in potrebno. — Naša upravičena' želja je in ob enem naš apel, da bi kmalu dosegli, na kar tako težko in v trpljenju čakamo.
Občni zbori se vrše:
Dne 1. januarja 1932 V Ptuju ob 9. uri v gostilni pri Pošti.
Dne 3. januarja 1932:
v Selcih nad Škofjo Loko ob 10. uri v Krekovem domu,, v Krškem ob 10. uri v Sokolski dvorani, v Prevaljah ob 9. uri v dvorani Kristana v Farni vasi pri Prevaljah. Dne 3. ali 6. januarja 1932. (članstvo naj pazi na poziv Krajevnega odbora, čas in kraj še ni sporočen).
Dne 6. januarja 1932 v Celju ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Dne 10. januarja 1932 v Kočevju ob 11. uri v gostilni »Erker«.
Dne 17. januarja 1932 v Slovenjgrad-cu ob 9. uri v gostilni Debeljak in v Velikih Laščah ob pol 10. uri v gostilni Vatikan.
Opozorilo: Članstvo naj pride polnoštevilno in poprej poravna članarino in naročnino za list. Krajevne odbore pa opozarjamo', da naj takoj razpišejo občne zbore in jih javijo Oblastnemu odboru.	..... .... .
Debata o nekaterih aktualnih vprašanjih
Vzemimo zopet nekaj zadev, da opozorimo nanje naše čitatelje, ki jim je gotovo vsako pojasnilo dobro došlo. Na drugi strani pa hočemo, da naj bi bila naša kritika opomin za preureditev raznih vprašanj, zato jih objavljamo.
Pred kratkim je bilo čitati, da bodo baje odslej trafikanti prosti davka od prodaje monopolskih predmetov. Tako se je -poročalo1 po listih, da bo1 določal nov zakon o monopolu. Na ta način bodo trafikanti, ako ne bodo imeli več nad 120 Din letnih neposrednih davkov, prejemali invalidnino ter eventu-eine družinske doklade. Ta nova odredba, ko se bo uresničila, bo čisto pravična. Iz naših občnih zborov smo pioslali že več -resolucij v tem smislu in tudi Društvo trafikantov se je zelo potegovalo za dosego tega.
Vzemimo v obče kako neenakomerno zadeva davčni cenzus vojne žrtve po stanovih.
Državni vojaški in civilni upokojenci, invalidi ali vdove so si na primer priborili tov da se pokojnina ali invalidnina, ki jo prejemajo iz državne, bodisi samoupravne blagajne ne vpošteva poleg davka, ki ga kdo od njih plačuje od samostojnega imetja ali premoženja. To je popolnoma prav, vendar pa bi moral zakon neko razmerje imeti še za druge. Primerjajmo dninarja, ki je, plačan tedensko ali uslužbenca z mesečno plačo s samostojnim obrtnikom. Za dninarja ali onega z mesečno plačo ne velja cenzus, pač pa višina plače v smislu invalidskega zakona. Za samostojnega obrtnika pa velja le cenzus, ne pa višina njegovega zaslužka.
Mnogokrat samostojni obrtnik ne zasluži toliko kot dninar ali uslužbenec. Imamo dosti slučajev. Na primer imamo obrtnike na kmetih, ki zaslužijo prav malenkost, posebno pa še, če so težji invalidi. Dosti je obrtnikov, ki pozimi skoro nič ne delajo in so le sezonski obrtniki.
Davek - od koncesije pa je vseeno predpisan, ako dela ali ne. Poleg tega je treba računati izdatke od obrta n. pr. lokale, orodje, bolniško zavarovanje itd.
Trafikanti so v tem oziru upoštevani kakor obrtniki. Ako bodo sedaj oproščeni davščin od prodaje monopola, bo žanje glede invalidnine vendar zboljšano, glede obrtnikov pa bo ostalo pri sedanjem, razmerju.
Davčni cenzus, kakor smo že večkrat razlagali, ni vselej pravo merilo za siromašnost.
Navedli smo že veliko slučajev, n. pir. invalida, ki kupi posestvo- iz samega izposojenega denarja, tako da pravzaprav ni njegovo; ali pa ima popolnoma obremenjeno posestvo.
Slično je glede obrtnika, ako ima obrt zvezano z velikimi izdatki.
Siromašnost se torej more pravilno meriti le po Čistem donosu ali zaslužku,
ne pa po davku, kajti davek se plačuje tudi po stalnem' -predpisu, n. pr. od zemljišča. Tudi od obrtne koncesije se plačuje davek, ako se ista 'izvršuje ali ne.
Za pravilno ureditev te podlage bi bilo treba najti drugačno merilo,
Sediaj ob novem letu se zopet podaljšuje železniške legitimacije. To smo; že večkrat natančno pojasnili, kdo imia pravico do polovičnih voženj in kdo ne, pa iz povpraševanj in dopisov raz-vidimo, da nekaterim še vedno ni jasno.
Pravico imajo samo oni invalidi, ki so po novem zakonu priznani, to je, da imajo že nova rešenja invalidskih sodišč, ali pa imajo potrdilo, da dobivajo dio rešitve po starem. V nekaterih slučajih pa se pokojnina kljub temu, da so
jo že prejemali naprej, odkar je nov inv. zakon, naenkrat ustavi po nalogu inv. sodišča. V takih slučajih je smatrati, da so pozvedbc pred novo rešitvijo dognale, da bodo dotični odbiti. Zato jim tudi železniške legitimacije več ne pristajajo.
Pač pa dobe železniške legitimacije vsi oni, ki jim invalidnina (pokojnina) ni' priznana, ker niso siromašni. Dotični morejb poleg legitimacij .poslati overovljene prepise rešenj.
Do žel. legitimacij nimajo pravice tudi' invalidi-bolniki, čeprav obdrže še nadalje pravico zdravljenja. Sicer je res, da je s potrebo zdravljenja združena tudi brezplačna vožnja in da je zanjo potrebno izkazilo z železniško legitimacijo, toda invalidski zakon pravi, da obdrže bolniki-invalidi le pravico brezplačnega zdravljenja, ne pa tudi vožnje. Vožnjo morajo tedaj plačati sami.
VpraSanJa in odgovori
Vprašanje : Sem 70% vojni invalid brez desne roke, za delo- nesposoben. Sedaj sem reduciran po §§ 98 in 99 inv. zakona. Pritožil šemi se na višje invalidsko sodišče, pa še nimam rešitve.
Preživljam se že od leta 1912 sam, ker od posestva nimam ničesar.
Prosil šemi že večkrat za kako- službo pri raznih oblastih, pa nisem nikjer nič dosegel. Povsod sö mi odgovorili, da je bilo mesto podeljeno drugemu, zdravemu prosilcu. Prosil sem osebno pri Oblastnem odboru v Ljubljani, da naj posreduje glede službe, toda to niso storili.
Kaj naj storim? Pokojnine nimam, službe nimam, oče mi ne da nič, beračiti je prepovedano, krasti se ne sme, toraj moram od siromašnosti poginiti.
Vprašam, ali sem to zaslužil?
Samec Karl, Škofjavas pri Celju.
Pojasnilo. Gotovo ste čitali v zadnjih naših številkah razlago-, da je stališče z ozirom na § 98 inv. zakona popolnoma napačno. Ta paragraf je bil popolnoma spremenjen z dodatnimi invalidskim zakonom1, na kar se navadino ne sklicujejo, če' se vzame to edino veljavno določbo v poštev, potem zadružnega ali družinskega davka ne morejo vpoštevati v celotnem obsegu, pač pa po družinskih članih. Ako se že od: leta 1912 samostojno preživljate, ne pa doma pri očetu, je bilo to vsekako že pred onesposobljenjem in ne prihaja zadruga sploh v poštev niti prej, niti sedaj. Ako niste priziva dobro utemeljili, v tem' smislu, ga lahko naknadno" sicer pa bo itak še mogoče obnoviti: postopanje.
Za službe nam je znano, da ste prosili. jRes je, da se invalida povsod otresajo in je bila to že večkrat tudi naša javna graja. Ni pa res, da Oblast-ii odbor ni za vas posredoval. Akti so na razpolago. :
Ker je danes učenje za invalide sploh ukinjeno tako, da se vam ni mogoče več izobraziti za kak samostojni obrtni poklic, je vsekako umestno, da vas oblast vpošteva za neke vrste javno službo. V tem oziru vas bomo vedno trdno podpirali. Na podlagi zadnje ankete smo itak sklenili zbirati po 'Krajevnih odborih slučaje za zaposlovanje. Zato bomo akcijo1 za vas vodili potom Krajevnega in Oblastnega odbora.
Vprašanje: Prosim, da mi sporočite, kako dolgo bom' moral še čakati, ker uverenje o pregledu imam že nad eno leto, rešenja pa ni od nikoder. — Kakšne korake naj podvzamem. da bom vendar enkrat prišel do' svojih pravic? Nujno sem potreben podpore, za svojo obrt sem nesposoben. Želim vam tudi vesele Božične praznike.
Odgovor: Vaš akt je gotovo v pozvedbah in še ni goden za rešenje. Ker ustmeno ne moremo izposlovati, hitrega rešenja, pač pa lahko vaše stanje obrazložite v posebni vlogi na invalidsko sodišče dravske divizijske oblasti v Ljubljani in zaprosite, da se rešitev pospeši: Ako ta) dovoli utemeljen vzrok' 'ta)do'gotovo'vzeli predmet pred vrstnim redom1 v roke. Za voščilo1 se I zahvaljujemo in tudi mi voščimo veselo Novo leto!
Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za dravsko banovino v Ljubljani sklicuje
sip!
9. url
v nedeljo ßl. januarja 1932 ob v Mariboru.
it”
Podrobnejše obvestilo, kakor tudi poročilo o delovanju Z bilanco hi proračunom «ledi v prihodnji štev, »Vojn. invalida«.
Občni zbor tovariške Zveze bojevnikov
Letošnji občni zbor Zveze bojevnikov se je vršil dne 8. decembra 1931 v dvorani hotela Miklič v Ljubljani. Zastopanih je bilo 12 skupin s 60 delegati, nekatere obstoječe skupine pa so se opravičile. Prvi podpredsednik tovariš Matičič Ivan je vodil občni zbor, ker je predsednik, g. general Maister radi bolezni zadržan. Najprvo je bila navdušeno sprejeta in odposlana vdanostna brzojavka N j. Vel. kralju. Zborovalci pa so tudi brzojavno pozdravili svojega predsednika, g. generala Maistra.
Odbor je podal zanimivo poročilo o letošnjem delovanju. Pred vsem se je Zveza močno 'preuredila in utrdila na podlagi lani sprejetih novih pravil. Nastalo1 je že lepo število čisto novih in starih poživljenih podružnic, ki se sedaj nazivlja jo skupine. Pričakovati pa je še velike ustanovitve, ker je centralni odbor dal veliko pobudo za organizacijo in napredek. Zvezin namen je moralno in materijelno' boljšati razmere med bivšimi bojevniki in si je zato predvidel obširni delokrog z različnimi novimi vprašanji, poleg tega pa tudi svoj bodoči društveni proračun, ki je bil na občnem zboru ugotovljen in sprejet. Med bivšimi bojevniki se smatra tudi za glavno podpirati vojne žrtve invalide, vdove in' sirote. Delegati so poročali, kako lepo se posamezne skupine na novo razvijajo in v čem delujejo, da imajo člani interes za delo. Skupine so pričele intenzivno zbirati podporne sklade, IMdvzemajo .karitativno gospodarsko in izobraževalno delov centralni odbor pa tudi ustanove za obnemogle, postarane in obubožane. Članarina je ostala ista, skupine pa plačujejo po 3 Din letno od člana centralnemu odboru, od novih članov pa tudi 20% ustanovnine.
Začrtan je bil tudi bodoči delokrog Zveze in sicer, da bo v vsakem oziru ščitila svoje člane in družine padlih borcev, siromašne podpirala, delovala za mir med narodi in skrbela za rojake v inozemstvu. Tudi bo vsako leto 11. novembra skušala uvesti, pri nas dan premirja in sicer, da bo 2 minutni molk ob 11. uri dopoldne med delom, v spomin, na iptve svbtoVnle- vojne. 1	'
Svoj glavni tabor bo imela Zveza tudi prihodnje poletje na Brezjah.
V zadnjem času je pričelo izhajati Zvezino glasilo »ßojevmk«, ki ga bo izdajal posebni konzorcij. Vsaka skupina mora prispevati za tiskovni sklad po 1 Dih od Člana. Glede »Bojevnika« je vprašanje, ako bi se združil z lis(tom »Vojni invalid«. Odbor je dobil pooblastilo, da sklene po svoji uvidevnosti.
Občini zbor je izvolil Redeči odbor: predsednik g. general Maister Rudolf, za I. podpredsednika Matičič Ivan, za II. podpredsednika Bonač Franc, za odbor-Tiikc pa: Marinko Ivan,Pirc Jože, Rigler Alojz, Rozina Ivan, Sturm Rado, Ture! Slavko in Wagner Rudolf.
S pesmijo »Oj Doberdob« je bilo pojem zborovanje zaključeno.
LISTEK
Nekai pripovedk iz svetovne vojne
i.
Vltežki nasprotniki.
V angleških listih je bilo citati lep dogodek iz fronte. Za lep vzgled, da so se vršili boji med nasprotniki včasih zelo vitežko, služi slučaj iz belgijske fronte. Nemške čete so se morale vsled močnega angleškega napada umakniti iz pozicij. Pri umiku so vzeli ,s seboj ranjence vendar pa. so enega pozabili. Ko je neki nemški vojak to videl, je skočil iz jarka, da bi šel po zapuščenega tovariša. Naenkrat pa ga je zadela sovražna krogla in se je zgrudil mrtev. Angleški oficir pa je vsled tega zaukazal na mah ustaviti' ogenj in je šel sam pb: nemškega ranjenca. Sedaj pa zadene tega plemenitega angleškega oficirja nemška krogla in ga težko rani. Tedaj pa so zopet Nemci pokazali obzir, ker so videli plemenitost angleškega oficirja in so ustavili ogenj. Angleški ofieir se
je ranjen priplazil do nemškega ranjenega vojaka in ga kljub svoji ranitvi prinesel pred nemške vrste. Tu ga je sprejel nemški oficir s svojimi vojaki in so mu izkazali predpisano vojaško1 čast. Angleški oficir se je nato nemoteno vrnil nazaj k svojim vojakom. Vendar pa je pozneje podlegel težkim poškodbam.
JI.
Delavec in črnovojnlk.
__V Belgiji je stražil nemški vojak
most in je po nesreči skoro padel v vodo. To je zapazil belgijski delavec. Veselje je 'bilo videti velikega nasprotnika in sovražnika toniti. Toda ne, po kratkem premisleku je skočil delavec za sovražnim vojakom1 v vodo, da bi ga rešil. Ni ga bilo mogoče in oba sta utonila. Vojak in delavec sta zapustila ženi
in kopico otrok.	!
• ' rti V' ‘;v ,T
III.
Zadnji požirek.
»Notre Petite Feuilje« Rivaz pripoveduje o umRajočem nemškem vojaku, ki je klical k sebi dva ranjena francoska tovariša, da bi vzela njegovo čutaro, iž katere je napravil požirek, potem pa je pijačo podal: njima.
IV.
Na ladji.
'm i 1
Na neki francoski ladji sta bila dva ujetnika. Nemška torpedovka je ladjo torpedirala talko, da se je potapljala. — Ujetnika sta se že udala v usodo; da sta izgubljena. Francoski vojak, ki jih je stražil, pa je stekel po podoficirja, da jih bo osvobodil. S plavanjem: sta se rešila, dOčim Je bil podoficir zaposlen še naprej z reševanjem žensk in otrok tako, da se ni mogel več rešiti ih je utonil.
V.
Človekoljubnost radi otrok.
V bojih na francosko-nemiki fronti so si nasprotniki dajali znamenja z rokami da naj prizanašajo drug drugemu radj otrok. Z rokami so kazali, kako maihtfenöfbok^ irttajöndioifiiä. Üftötadriö sp se izgubili raje drug drugemu s poti in si prizanašali. v’r'f7»
V!-
Francoz dobil od Nemca križec.
Pred francosko fronto je ležal ranjeni nemški vojak- Neki francoski vojak se je splazil poni, da bi ga rešil. Obe sovražni frorjji sta to videvši ustavili ogenj. Nemški ofieir je zapustil jarek, stopit k francoskemu vojaku in mu je
pripel železni križec. Na obeh straneh je vojaštvo pozdravilo ta čin z bravo-kliei.
VII.
Nemški pesnik Stadler in njegov prevajalec, francoski pisatelj Peguy, sta Si stala v fronti nasproti. Slučaj jima je prekrižal bližje srečanje. — Nemec je vrgel V francosko pozicijo pismo, ki ga je začel z besedami: »Ljubi kolega in tovariš«. Naprej ni mogel pisati. Francoz pa mu je na isti način odgovoril: »Ljubi prijatelj, ne zastopim vas«. — Kmalu nato sta izgubila oba življenje v vojski.
',jyn •	VIII.
Edina ženska članica ameriške reprezentančne hiše proti vojni.
stališču Amerike napram svetovni vojni. Miss Rankiri, edina ženska članica te hiše je pri glasovanju ostala sedeča s povešeno glavo. — Na drugi poziv je vstala in izjavila: »^e morem glasovati ža vbjrio!« fki všeh strani so vstali člani in klicali: »Glasujte za',« Toda miss Rankin je padla nazaj na sedež, ne da bi mogla priti do nadalinega izraza. Njen .glas je bij zabeležen kot protiglas.
V spomin umrlemu tovarišu
Pred kakim mesecem: dni je našega tovariša Božiča iz Ljubljane zadela bridka usoda. Poleg druge invalidnosti je imel še želodčno bolezen, ki je povzročila, da mu je nenadtoma, ko je šel po ulici, počil želodec. Pripeljali so- ga v ljubljansko bolnico-, kjer so ga operirali in stanje se je zboljšalo tako, da je bil skoro za silo okreval. Počutil se je tako, da je hotel zapustiti bolnico kar je tudi storil kljub prigovarjanju, naj še ostane. Toda nezadostno zaceljena rana je ponovno počila in ni bilo- več pomoči. Umrl je dne 4. decembra t l.
Pokojni je bil družinski -oče-, zato je njegova usoda tem bolj za obžalovati. Poprej je bil v Državni protezni delavnici čevljar, toda zadela ga je lani redukcija. Pozneje je -dobil službo dnevni-čarja-sluge pri Kr. banski upravi.
Da je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb, in sicer smo ga spremljali mnogoštevilni tovariši, in tovarišice pa tudi mnogo uslužbencev Kr. banske uprave ter drugega občinstva.
Na grobu pri Sv. Križu se je poslovil od njega v imenu Krajevnega odbora iz Ljubljane tov. Preša Franc s sledečim nagovorom:
Dragi tovariš in prijatelj!
Neizprosna je usoda, ki je terjala od nas ta-k-o dragocen davek. Smrt ne izbira in ti je v najlepši dobi pretrgala nit življenja,	i -
Za vedno si zatisnil svo-je blage oči in se preselil v večno življenje. Upam, da Ti bo usoda onkraj groba veliko1 bolj .prijazna kakor Tj je bila na tem svetu. Prepričan si bil, da bo šele v grobu podi hladno rušo povoljno rešeno Tvoje težko invalidsko vprašanje.
V daljnih tirolskih :'gorah si pustil najdražje, kar si imel, svo-je zdravje. O, kako nehvaležna si včasih ti, domovina! Junakom, ki so te s svojim življenjem branili pred sovražnikom, kako skopo si mu rezala težko priborjeni kruh. Vse tvoje življenje je bil en sam boj za obstanek, v katerem si mor^l napeti vse moči, da si preživel- sebe in
družino. Bil si nam- zvest tovariš, dober prijatelj, kakor tudi pomočnik pri delu za korist svojih tovarišev. Težko Te bodo pogrešali Tvoji tovariši, težko bo preživela to bridko izgubo- družina, toda smrt ne izbira, in mnogim vojnim žrtvam je dobrodbšla učiteljica, ker le ona je edina, ki jih reši vsega gora in trpljenja.
Ko se pri odprtem grobu poslavljam od Tebe v imenu Krajevnega odbora UV1., Ti kličem: bodi Ti zemlja lažja, nego* je bilo Tvoje življenje, ter nasvidenje !
Preša.
Pojasnila
Kljub temu da smo že večkrat pojasnili, vprašujejo posebno na občnih zborih invalidi še vedno-, zakaj nimajo v rešenjih spoznanih draginjskih doklad za družinske člane, kakor je bilo- poprej? Pravijo: Saj smo že davno prijavili novorojenčke, p-a še ni rešitve.
Drugi pa zopet: Saj imamo že nove rešitve, pa kljub temu še ni draginjskih doklad po novem?
Vsem takim bodi pojasnjeno, da se dlraginjsk-e doklade ne priznavajo več v sklepih ali rešenjih temveč jih Finančna direkcija po tozadevni naredbi sama nakaže poleg invalidnine.
Preden pa se to izvrši, dobi vsak, kdor je upravičen po invalidskem: zakonu in diotični naredbi do draginjskih doklad neko polo ali tiskovino z naslovom »Prijava«.
Dotično tiskovino je treba izpolniti ■pri občini in dna -potrdi uradno, da je napovedano družinsko stanje resnično.
To. pa se bo1 po dotični naredbi o draginjskih dokladah vršilo- vsakega pol leta tako-, da bo pravilno potrjeno vedno novo stanje po- eventuelnih spremembah p-ri družinskih članih.
Torej vsak do-tični, ki dobi tako prijavo', naj v lastnem- interesu preskrbi hitro tozadevno izpolnitev in potrdilo pri občini ker drugače toliko časa ne more dobiti doklad. *
Pojasnjujemo- pa tudi, ker nekateri še danes ne vedo, da po novem invalidskem zakonu dobivajo draginjske doklade šele invalidi od 60% naprej, ne pa tudi 50% invalidi kakor po starem invalidskem zakonu.
Pri različnih prošnjah, ki jih vlagajo invalidi in vdove na različna mesta, opažamo še vedno nepopolnost glede dokumentov.
Ako se vloži prošnja Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, ali Kr. banski upravi ali kakemu drugemu državnemu uradu za kakoršnokoli pomoč ali posredovanje je treba vselej k vsaki prošnji v prvi vrsti priložiti:
a)	dokaz, .da je .dotični zaščiten po novem invalidskem zakonu..
To se dokaže le z rešenjem- višjega invalidskega suda iz Beograda, če pa tega še ni ali z rešenjem invalidskega suda v Ljubljani ali pa z uverenjem, ki ga je izdalo' po novem zakonu okrajno sodišče, da prejema .dotični še po 31. oktobru 1929 staro invalidnino.
Po večini niso: dobili takih uverenj sami v roke, temveč jih je prejela uradno kar Finančna direkcija.
Dotični pa morajo dobiti od Dravske finančne direkcije potrdijo-, da redno prejemajo naprej; invalidnino. Ako gredo prošnje preko Oblastnega odbora udruženja invalidov-, se lahko tudi istega zaprosi, da preskrbi od Drav. fin. direkcije tako potrdilo in ga priloži prošnji, potem pa jo- vloži.
Odrezki poštnih čekov, katere nekateri prilagajo k prošnjam za dokaz zaščite, niso veljavni.
Vedno naj še prilagajo sodna reše-nja k prošnjam- le v sodno overovljenih prepisih in ne v originalu, ker se potem origihali havadno ne vračajo, do-tični pa so potem brez dokazov v rokah.
b)	davčno potrdilo. Vedno k vsaki prošnji zahtevajo oblasti najnovejše davčno potrdilo.
Ni torej dobro, če ima kdo- po- več mesecev ali let staro davčno potrdilo ter isto-priloži k prošnji.
Torej še enkrat ponavljamo, prepis rešen ja in davčno potrdilo je potrebno k vsaki prošnji na državno oblaštvo.
Tudi za Protezno- delavnico naj se priloži vedno prepis rešenja, vendar pa vsaj v takih slučajih ako se pri fešenju zgodi kaka sprememba, to je n. pr.: da je za uverenjem dospelo rešenje inv. sodišča iz Ljubljane ali ako je za tem rešenjem, dospelo rešenje iz višjega sodišča iz Beograda, ali pa ako je dospelo kako drugačno rešenje, da se kaj zmanjša, ali odvzame.
Davčnega potrdila za Protezno delavnico ni treba, ker proteze niso omejene na siromašnost.
Pač pa je treba priložiti tudi nad1-pregledni list v prepisu, ako se je izvršil nov pregled, sprememba diagnoze in procentov?
Rešenje in davčno potrdilo sta glavni prilogi, ki jih je treba povsod. Seveda je treba paziti nadalje radi prilog, kakršna je prošnja, to je za kar se prosi ali predlaga. Na primer za pomoč: izjavo občine o družinskem stanju ali ubožno spričevalo.
Za orodje, n. pr.: plug: da je dotični res kmet. .
Za obrt: da je dotični res izučen in bil pomočnik.
Prošnje s samimi navedbami, brez dokazov pa niso zadostno, ker je treba vsako stvar dokazati in ne samo trditi.
Le ako kdo vlaga -prošnjo za kako stvar, ki jo nudi ali izvrši samo Udruženje v lastnem delokrogu, to je posredovanje pri sodišču, za podporo, ki jo daje organizacija- sama ali kako pojasnilo, takrat ni treba k prošnjam nobenih gori navedenih prilog.
Vendlar pa mora vsaka prošnja priti preko Krajevnega odbora, da isti potrdi ako je dotični res član. Ce pa pride direktno od člana, mora pa sam dokazati v njej, da je član (navesti je treba številko članske knjižice in do kdaj je plačana članarina).
To smo ponovno pojasnili, ker prošnje hodijo navadno zelo nepopolne. Ge-lo Krajevni odbori ne pazijo na to.
Take prošnje potem stoje v -evidenci, da se najprej izpopolnijo, ali pa jih ob-lastva zavračajo z naročilom, da naj se priloži to ali to!
Vse to pa povzroča mnogo dela in
Boris Rlbteršlč:
Božič 191«
Y V % £0 i C >	■' ■
Lani mi je prižel v roke dnevnik padlega vojaka, kopica umazanih listov, za silo sešitih s pisano vrvico. Nihče pred menoj ga ni še bral, Uiti si ni vzel toliko 'časa, da bi prelistal te zapiske, edino, -kar je za vojakom ostalo. Še nekaj drobcev prsti sem dobil med listi, pršti iz strelnih jarkov.
Naj bo ta košček za njegov spomin.
23. decembra 1916.
Večer je. Nebo rdi. Vasi gore. Sneg
Jeskeče, da slepi oči. Granate tulijo nad' nami, zavijajo, kakor prestradani volkovi.
Ves dan je bilo- mirno-. Oboji so- nas pustili pri miru. Rusi in naši v zaledju. Toliko, da so nam poslali menažo. Z lojem zabeljen krop in nekaj zelja vmes Kruh je že tri dni: star.
Kar mo tila nas je svečana tišina. Tuja nam je bila. Preveč je podobna miru. Miru? Kakšen je? Lep? Saj več ne vem. Kakor v grobu se nam je zdelo. Ali so morda samo hladili topovske cevi. Zadnji čas jih bolj malokdaj.
Potem Je pričelo spet udarjati. Zaživeli smo. Občutek samoobrane nas je spet prevzel. Apatija, ki j-e bila prej v nas> je nevarna. Bolj kakor granate,
rtv** rdi- Jutri bo- božični večer.
r reji e je bil Oblak pri meni. Vesel obraz sem videl. P(> štirinajstih dneh je bil prvi.
»Od doma so mi poslali za božič,« je povedal v em sapi in mi molel zabojček pod nos. »Potic in toplega perila. In rokavice. Pred tremi dnevi je že prišlo, pa so prasci na etapi zadržali in Pol požrli. Še perila šo mi nekaj po, kradli. In potica je suha, pa naj počaka še eh dan, da b-o' za sveti večer.«
Sanjari, da bi napravil drevesce za božič. Da bi bilo kakor doma. Seveda, fant je še mlad. Še piih mu ne poganja »od nosom. Sedemnajšf. Otrok. Pa je vendar pogumen.
Posebno minulo noč je bil junak. Bo-jeVali smo'še v jarkih. S podganami. Zaredile so se da še v spanju nismo Imeli miru pred njimi. Enemu so od-
grizle od mraza otrplo uho, pa še čutil ni. Štirinajst dni bolnišnice. Rekel j-e, da je bila krogla, in mu je doktor čestital, ker je imel šreco.
Zdaj menda ne bo več podgan. Lopatice za kopanje jarkov so vse krvave. Studijo se mi, kakor podgane s tistimi golimi repi;
Oblak je hotel v dnevnik stotnije napisati, da so padle na polju slave ...
Slab dovtip, toda boljši nam ne pridejo na misel. Predobro se nam- godi.
Popoldne smo preganjali uši. Ta boj je bil še napornejši. Za praznike se hočemo očediti. Da bo vsaj nekaj iluzije.
Zvečer.
Oblak je bil spet pri meni. Na vsak način hoče drevesce. Naroča že- teden ^ dni onim, ki nosijo menažo, pa pravijo,' da je predaleč v gozd. Zdaj ne ve, kaj bi.
Drugi se norčujejo. Premišljujejo, kaj bi obesili nanj. Zbirajo- drobnjavo. Mayer, mlad Dunajčan, pravi da bi privezal na vejo nekaj ročnih granat in jih zažgal. Prasketale bi' kakor tiste male svečke, ki krešejo iskre. Ali pa bi -obesil tistih pet podgan, ki so se proti jutru od nekod priklatile in smo jih v mraku Ena je sedela na njegovem- ležišču in v obraz se mu je zakadila; zato je tako žolčen nanje.
Toliko da ga Oblak ni oklofutal. On je edini- še mlad.
Nam je mraz.
In najstrašnejše je, kadar -pozabimo, da nad nami tulijo granate. Takrat kvantamo, da ubijamo v sebi človeka. Kakor tiste podgane smo. Da ni njih, bi padli dirug po drugemu. Ubijamo, da bi sebe ubili.
Zadnjič mi je pravil Oblak:
»Napasti smo morali. Na' nož. Tudi Rusi. Treščili smo skupaj pri žicah. Bil sem spredaj. Fant mojih let mi je pri-šel nasproti. Po očeh sem' vidtel da je mojih let. Z nožem na puški. In ko sva Sl stala .nasproti, mi je padla puška iž r? ' V oči mi je zastrmel moj lastni obraz. Pod drugo Čepico. Tudi njemu je moralo biti tako. Drugače bi hie bil ubil; Pobegnila sva nazaj. Takrat sem spoznal, kako krvavo bedasto je vse.«
Tri dni ne bi bil smel dobiti menaže. Dajali smo mu jo skrivaj od svojega. Ker je edini še mlad.
Nam je mraz.
Jutri, pravi, gre po drevesce. Zjutraj, še v temi, da se do sedmih vrne. Če ne bodo preveč streljali, ••»“t '	-
24. decembra 1916.
Še štiri ni bila, ko sem se že zbudil. Naši za nami streljajo s težkimi. Riisi odgovarjajo. Nekaj v kotu se giblje. Oblak vstaja.
»Lezi nazaj!«
Ne posluša' me.
»Tak lezi!«
»Ne morem; Ne morem. Po drevesce grem.«
»Nikar ne nori. V ta pekel! Ne slišiš strojnic, ki že reglajo?«
»Pusti me!«
»Nikamor ne pojdeš!«
Zasmejal se mi je, da me je zgrabilo. Tako se je včeraj smejal stotniku. Tu se smemo. Oficirji imajo rešpekt pred nami. Vedo, da smo vohali smodnik.
Vstati hočem, pa se opotečem. Vse noge imam trde. Hodim- kakor s protezami. Preden sem pri njem, je iz jarka.
»Oblak! Nazaj!«
Krogla se razleti na moji čeladi. Za-šumi mi v glavi in me vrže nazaj. Opomin! Ubogam;
V snegii vidim belo sled; Oblak. Mudi se mu; Pred dnevom se mora vrniti.
Izgine v megli.
Tesno mi je.
Uro nato pride poveljnik. Poročnik. Oališki žid. »Ob pol šestih je napad. Trije morajo naprej, da razrežejo žice.« Med fijimi sem. Mene ima- posebno rad ta poročnik.
Ovire so precej daleč. Pol ure plazenja po tleh. Oborožil nas je s škarjami in dva metalca ognja nam je dal s seboj. »Za vsak slučaj,« pravi iti 'se smehlja. »Ubil bi ga. Ubil.«
Pozabil sem na nevarnost. V kremplje me zebe. Mislim na Oblaka. Zdaj bi se moral že skoraj vrniti. Oledam, toda še zmeraj je- tema. In mraz.
Še deset metrov je do ovir. Pet minut. Dolgih minut. Krčevito' stiskam y rokah škarje. Če so nastavljene mine, poidemo v nebo; Za božič.
Nekaj me pretrteše. kalter zla slutnja-. Čudno, kadar se je zgodilo kaj strašnega, zmeraj ta drget. Tesno mi je, zobje mi šklepetajo na glas, ko bi mogel M križal. Kričal pod nebo. če« ovire; 1 r; E'b-S ' ■	_ ;
Kam?
pez -ovire.
čeprav je tema, me sneg slepi.
'»Pst!«
Zlat jezik se plazi po tleh. Liže, lovi, kakor kameleonovd. Ruski žarometi. Psi čuvaji.
Tik za ovirami smo. Stisnemo se zanje. Mimo nas -polzi jezik. Nie vidi nas. Slep je, Mi tudi.
Grem s pogledom za njim. Zdaj je šel na levo, na ravnino. Leze- dalje, počasi, oprezujoče, lovi, išče, išče.
Moj bog!
Takrat sem se ga spomnil. Boga.
In Oblaka.
Napenjam oči. Da bi bil že v jarku! Da bi ga-jezik zgrešil!
»Režimo žice!«
Mehanično se sklonim. Otrple roke mrzlično delajo. Brez vida. Oči so drugje. Za jezikom.
Stiskam pesti. Roka mi omahuje. Ne morem več.
Ne morem-.
Uklet sem.
Ker vidim.
Zeleno smreko, ki se vleče po snegu, ki hiti proti jarku. Hiti, drvi. Na jeziku, ki žre! Žre!	, • .	, ,
Plamen poko-ncu, zdrvim naprej, kar mi dajo moči. Opotekam se. Gledam nazaj. Smreka se maje, hiti proti jarku. Hiti, drvi. -Na jeziku je. Na jeziku, ki žre! Žre! ,
Spotaknem se. Omahnem; Kje so- topovi? Strojnice? Tam, tam! Slišim, kako regljajo, kako sope debela cev. Sapo. lovi. -i v : -in:	. ..
In potem; kako bi se odprl peket Zame? Ne, na levo gre. Vidim krvaVo sled' za njim. Tn smreko, ki hiti, drvi. Zemlja se odbira/ Pod nebo' gre; Tn
smreka z njo in Oblakov obraz in srieg. Napad! Napad! n' 111

Smrt.
konečno je kaka prošnja lahko zamujena ali prepozna..
Pojasniti oziroma opozoriti hočemo še nekaj.
Dostikrat prihajajo invalidi osebno v Ljubljano k invalidskemu sodišču, češ, da bodo povzročili s svojo intervencijo, da bodo njihovi predmeti takoj rešeni, ali pa tudi k drugimi uradom.
To je popolnoma nepotrebno in brez vsakega pomena.
Zakaj pa imamo. Udruženje?
Navadno pa dotični celo niso člani, ker so skozinskoz zapuščeni in tako je tudi z njimi vred zapuščena zadeva, radi katere pridejo.
Pri invalidskem sodišču se z ustmenimi intervencijami sploh ničesar ne
POZOR ČLANI IZ LJUBLJANE IN OKOLICE!
Krajevni odbor v Ljubljani je sklical vsled bodočega kongresa redni občni zbor za 17. januarja 1932 ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Članstvo se opozarja, da se tega občnega zbora sigurno polnoštevilno udeleži!
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ribnici na Dolenjskem vošči . vsem udruženim' vojnim tovarišem in tovarišicam po naši lepi Jugoslaviji »Srečno blagoslova polno Novo leto!«
Se posebno blagoslovljeno srečno Novo leto 1932 pa svojim članom, in članicam. Pričakujemo' ga v veselem upanju in nadi, da nami prinese obilo blagoslova, zadovoljnosti in pomoči vsem vojnim žrtvam, t ~ Krajevni odbor Ribnica proslavlja v bodočem letu svoj desetletni obstanek, t. j. svojo desetletnico dela v prid vojnih žrtev. Apelira in vabi vse svoje člane ni članice na deseti letni redni Občni zbor, ki se bo vršil koncem meseca januarja 1932, da se ga polnoštevilno udeležijo.
Želimo, da bi bil naš občni zbor ob desetletnici najimpozantnejši, ob polni Udeležbi vseh vojnih žrtev našega
okraja-	Odbor.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju je na svoji 11. redni seji z dne 16. decembra 1931 sklenil sledeče:
K članku v »Vojnem invalidu« št. 11 od 2. decembra t. 1. »Zadnja pot tovariša Tomažiča« izjavljamo: Krajevni odbor se brez vsake zunanje spodbude popoloma zaveda svojih dolžnosti, ter se je oficijelno po predsedniku in dveh odbornikih udeležil pogreba. — Glede venca pa obstoji sklepi, da se v sedanjih težkih časih mesto venca daruje dotična vsota raje najbednejšim članom.
Za Božič se je obdarilo naše člane s sledečimi zneski — nekaj v gotovini, -ostalo pa v jestvinah.
18 podpor po 100 Din, 35 po 50 Din, 22 po 30 Din in 1 po 25 Din, skupno za 4.235 dinarjev.
Občni zbor Krajevnega odbora se bo kot običajno vršil dne 6. jan. 1932 ob 9. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju.
člani se tem potom vabijo k obilni udeležbi, da bodo orijentirani o delovanju odbora v preteklemi letu in da si izvolijo zopet nov odbor.
Ptuj. Tukajšnji Krajevni odbor naznanja vsem1 članom in članicami, da od 23. novembra t. 1. napirej ni več gospod Krušič predsednik tukajšnjega Krajevnega odbora, vsled česar tudi ni več kompetenten dajati v imenu organizacije kaka navodila in tudi ne more ničesar več podpisovati za njo ; od tega dne naprej do prihodnjega občnega zbora ga zastopa podpredsednik tov. Soko Leopold, slikarski in pleskarski mojster v Ptuju.
Ptuj. Tukajšnji Krajevni odbor preklicuje svojo objavo v »Vojnem invalidu« št. 11 z dne 2. decembra t. L, glede plačevanja Članarine in naročnine za list po priloženih položnicah. To pa vsled tega, ker bi imeli le izdatke, a brez uspeha. Če se bo izkazalo potrebno, bomo to izvršili v januarju 1932. Da pa tega ne bo treba, pozivamo vse članstvo tukajšnega K. O., da pride takoj po novem letu plačati članarino in naročnino za list za prihodnje leto.. Če kdo ne bo mogel vsega, naj plača
opravi, ker je merodajna za vse le komisija in ne posamezni sodnik ali pa uradnik.
Kdor ima res tehtne Vzroke, da se njegov predmet nujno pred vrstnim redom reši, naj prosi pismeno in navede vzroke, če so res upravičeni, saj so uslišani.
Taki invalidi pa se zanesejo, da bodo dobili kar denar in se potem peljali nazaj; potem pa nadlegujejo Oblastni odbor in moledujejo za podporo, češ, da se ne morejo peljati domov, ker so brez sredstev.
Ker se vsa posredovanja lahko vrše preko Oblastnega odbora, zato isti ne bo več dajal podpore prehodnimi invalidom.
vsaj naročnino za list, tako da ga ne bo treba ustaviti. Kdor bi rad' plačal po ček. položnici, naj to sporoči z dopisnico, pa se miu bo ček. položnica dostavila. Kdor bo plačal po položnici članarino! in naročnino., naj ne pozabi pozneje enkrat o priliki, priti v našo pisarno, po članske markice (drugače pa se ne potrjuje v knjižici, kakor je' mislil odbor objaviti. Op. uredi).
Iz Ptuja. Tukajšnji K. O. prosi svoje članstvo obojega spola, ako1 kdo ve za kak slučaj., da je kdo izmed invalidov ali vojnih vdov naših članov v tem letu umrl, da to semkaj sporoči (ime in priimek, bivališče in dan smrti), da nam bo mogoče na prihodnjem občnem zboru o tem poročati.
Ptuj. Tukajšnji K. O. bi mora! temeljem svojega proračuna za to leto, ki je bil odobren na občnem zboru 1. februarja 1931, razpolagati z gotovino 1200 Din za izredne podpore najrevnejšim članom in članicam, toda žalibog te svote ni- mogel na noben način, pridobiti. Vsi dohodki v tem proračunskem letu so komaj tako veliki, da se bo za-moglo kriti najpotrebnejše izdatke, tl?}, najemnino za pisarniški lokal, pisarniško potrebščine, kurjavo in razsvetljavo, stroške za občni zbor, delegatske potne stroške, 'tajniške plače in Oblastnemu odboru za članske markice, poleg tega pa še okoli 500 Dih ža list » Vojni ifiVS-M« za one, ki so ga v tem letu po 6-krat prejeli, plačali pa ga še do dahes niso.
•Iz tega bo vsakemu jasno, da tük. K. O. ne more letos nikomur dati podpore iz svoje blagajne. Vse to je radi tega, ker se članstvo premalo zaveda svoje dolžnosti napram svoji Stanovski organizaciji in ne plačuje redno predvidenih prispevkov.
Izredne podpore, katere je razdelil tuk. K. O., so poslane od Oblastnega odbora v Ljubljani. Razdeljene so. bile temeljem sklepa IV. izredne seje tuk. K. O. z dne 23. novembra 1931. Podporo so dobili sledeči: 50 Din Legvairt Mirko iz Celja, član K. O. v Celju kot pripomoček k prevzetju restavracije v Vinkovcih. Po 75 Din pa: Žumbar Josip, Pohorje 8; Letonja Ivan, Pohorje 7; Fuks Franc, Janežovski vrh 7; Letič Marija, Šturmovci 18; Preac Ana, Ptuj; Weisskopf Marija, Kicarij 119;^Kelc Marija IL, Brezovec 7 in Svenšek Terezija, Gorca 76. Po 100 Din pa: Kelc Marija L, Brezovec 18 in Erlač Terezija, Budina 58. 150 Din: Štrucl Franc, Sv. Vid pri Ptuju, po 200 Din: Vuzem Ivan, Hrastovec 4 in Soko Leopold, Ptuj.
Vsi ti so zelo revni, nimajo nobenega posestva, a imajo nepreskrbljene otroke. Vložili so prošnje že pred novim letom 1931, nekateri tudi pozneje. Sedaj bodo podpore za Božič, katere daje vsako leto ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. Te podpore bodo dobili le oni invalidi ali vdove, ki so brez vsakega posestva in imajo po več otrok pod 16. leti, imeti pa morajo, re-šenja po novem, invalidskem zakonu, t. j. iz Ljubljane in iz Beograda, ali pa zadnji odrezek, za tisti mesec, v katerem se bo podpora izplačala.
Podpore potrebni se lahko prijavijo, vendar pa so sredstva majhna.
Ob novem letu 1932 želimo vsem članom in članicam;, kakor tudi vsem onimi, ki so na kakršenkoli način podprli tuk. K. O., srečno in veselo novo leto! Isto želimo tudi O. O. in vsem K. O. invalidskega Udruženja.
Občni zbor v Ptuju bo v petek 1. januarja 1932 ob 9. uri dopoldne v gostilni »pri Pošti«.
Ako občni zbor ne bo ob določenem času sklepčen, se bo vršil drugi eno uro pozneje istotam.in z istim dnevnim redom. Dnevni red bo objavljen na občnem zboru.
Dolžnost vsakega rednega člana je, da se tega občnega zbora gotovo udeleži. — To je redni občni zbor.
Vsak član ali članica mora prinesti seboj člansko knjižico. Kdor pa je nima, se bo že konstatiralo', dali je član ali ne.
Poizvedba. 50% vojni invalid Burjak Janez iz Brebovnice 23, občine Trata nad Škofjo Loko, naproša vse vojne invalide, kakor tudi krajevne odbore, če je komu znano, ako je služil pri 7. lovskem bataljonu leta 1915, novembra, na Dobrdobu, da je bili Burjak ranjen. On potrebuje priče. Na vernih duš dan je šel na fronto in je bil ranjen 9. novembra. Tam' je bilo več Slovencev, in sicer neki Golob iz Novega mesta, s katerim sta bila skupaj v bolnici, edlen iz Rakitne, ki pa je po imenu neznan, in Jože Trnivec iz Polhovega gradca, ki je sedaj tudi neznan. Ce je komu kaj znano, naj sporoči proti odškodnini na gornji naslov ali pa na Krajevni odbor v Žireh.
Zahvala: Vojni invalid Kranjčič Vincenc, iz Globokega, se lepo zahvaljujem Oblastnemu odboru za podporo 100 Din.
Zapisniki iz občnih zborov naj se pošiljajo tako j v par dneh po .občnih zborih Oblastnemu odboru, da bodd mogoče tudi objave v listu. Ker bodo občni zbori vsi tekom meseca, bodo. morala biti poročila zelo kratka. Letos je treba delati zapisnike v 3 izvodih (enega zase v knjigo, enega za Oblastni in enega za Središni odbor).
Kako se potrjuje plačilo članarine? Večkrat se vidi, da imajo člani v članskih knjižicah samo pismeno potrjeno, da je plačana članarina. To pa ni pravilno. Članarina se potrjuje samo zVnar-kicami. Nekateri Krajevni odbori ne na-roče rnarkic z ozirom na 20% odteg-
ljaj. To je po pravilih in se mora držati. Navadno potem člani trpe škodo., ker se podporni fond. deli samo po rednih članih. Čeprav so redno plačali članarino, pa zanjo niso bile kupljene markice, zato se za dotične sploh ne ve, da so člani? Članstvo naj torej samo zahteva markice pri plačilu članarine. Krajevni odbori pa naj sedaj ob novem letu in ker na občnih zborih plačuje mnogo članov članarino, na roče pravočasno markice pri Oblastnem odboru.
Jako koristno je, ako pristopate k. društvu Ljudska samopomoč v Mariboru, ker je to za revne družine jako ugodno, da dobe po smrti, ko ni nobenega denarja za najnujnejše, izplačano zavarovano vsoto brez odbitkov. Plačila pa so vsakemu mogoča in je tudi čakalna doba do’ popolne vsote kratka. Med čakalno dobo pa se v slučaju smrti tudi plača kot podpora primerni procent zavarovalnine. Kdor želi biti član, naj se oglasi pri tov. Tomcu Stanku v Ljubljani, pri Oblastnem odboru, pismeno ali ustmeno..
POMAGAJTE OBJAVLJATI V NAŠEM LISTU.
V vsakem kraju se godi kaj novega pri naših članih, ali so smrtni slučaji, ali se komu zgodi krivica, nesreča ali sreča? Vse to bi morali naši člani in članice sporočiti uredništvu lista »Vojni invalid«, ali Oblastnemu odboru, da objavi.'
Na ta način bi naš list prinesel še veliko več vsestranskih zanimivosti, pa tudi slučajev iz invalidskega življenja, za katere je dostikrat koristno, da pridejo v javnost. Tudi z inserati se naš list lahko zelo podpre, potrebno pa bi bilo vsekako objavljati posmrtne parte po umrlih članih in članicah. Društveno glasilo mora vendar tudi to prinašati, ker je pri vseh stanovskih organizacijah tako. Zato ob novem letu prosimo vse člane in članice, da naj dopisujejo listu, čeprav po domače poljubno, ker potem že uredništvo pravilno sestavi.
Raznoterosti
ODGODITEV RAZOROŽITVENE KONFERENCE?
Dne 2. februarja 1932 bi se morala sestati mednarodna svetovna razoro-žitvena konferenca. Ponovno se je na-glašalo, da je konferenca neodložljiva. Vendar pa so tajne sile na delu, ki hočejo doseči odgoditev. Na konferenco so povabljene vse države, to je poleg 56 držav, ki so članice Društva narodov, zlasti Rusija, Zedinjene države in druge. Konferenca bo največja mednarodna konferenca in tudi najvažnejša, če se na tej konferenci ustvarijo tudi le resni mednarodni temelji, na katerih naj se zgradi tako zvana »mednarodna varnost«, bi bil to velik uspeh konference. Nedogledne bi pa tudi bile gospodarske koristi, če bi konferenca sklenila razorožitev.
RAZPIS VOLITEV V JUGOSLOVANSKI SENAT.
Kralj je podpisal ukaz o volitvah v senat, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 3. januarja 1932, za dobo šestih let. V senat se deloma volijo senatorji, deloma jih imenuje kralj. Prvo sejo bo imel senat dne 11. januarja 1932.
Poslanci narodne skupščine, ki so bili izvoljeni na kandidatni listi predsednika vlade v dravski banovini dne 8. novembra, so: dr. A. Kramer, I. Urek, R. Pu-stoslemšek, A. Hajdinjak, A. Cerar, L Pucelj, J. Barle, A. Drmelj, K. Gajšek, Al. Pavlič, dr. St. Rape, M. Mravlje, A. Koman, J. Zemljič, dr. Lj. Pivko, A. Krejči, J. Benko., A. Klinc, ing. F. Pahernik, L. Petovar, I. Mohorič, dr. B. Voš-njak, L Prekoršek, D. Makar in V. Špindler.
Odstavljeni goriški nadškof dir. Fr. Sedej je dne 28. novembra umrl. Nadškof je bil na pritisk fašizma z dovoljenjem Vatikana odstavljen komaj pred enim mesecem1.
Serum proti zastrupljenju krvi. Sloviti raziskovalec raka profesor Freund na Dunaju je poročal na seji društva zdravnikov, da je serum' iz krvi zdravih ljudi dober pomočeh proti zastrupljenju krvi. Freund je svoj serum poizkusil pri dvanajstih ženah z nevarno zastrupitvijo krvi, od katerih je samo. ena bolnica umrla. Ti slučaji so bili sicer brezupni. Pri manj nevarnih zastrupitvah je pa bilo zdravljenje vobče uspešno..
Pet delovnih dni ali šesturnik. Poseben odsek mednarodnega urada dela, se-stoječ iz treh zastopnikov vlad, delodajalcev in delojemalcev, se bavi s problemom nezaposlenosti.
Ravnatelj mednarodnega urada dela Albert Thomas je izdelal poročilo. Zbrano gradivo dokazuje, da je v vseh industrijah nezaposlenost. Ravnatelj Thomas pravi, da more biti najuspešnejše sredstvo proti sedanji gospodarski krizi uvedba petdnevnega tedna ali pa uvedba šesturnega delovnika. — Odsek razpravlja o tem predlogu ravnatelja te dni. Pokazala se bo resnost borbe proti krizi. Seja bo trajala tri dni.
Največjo tovarno vagonov snujejo v Rusiji. V početku bodočega leta sklenejo v Rusiji zopet nov petletni gospodarski načrt. V tem načrtu je tudi velika tovarna vagonov po ameriškem sistemu. Tovarna bo dovršena leta 1933 ter bor izdelala vsak dan 167 vagonov. To bo največja tovarna vagonov na svetu.
Kako se ljudje ubijajo. Kako se ljudje dandanes ubijajo z jezo, skrbjo in ljubosumnostjo, potem', ko jih je medicinska veda rešila iz krempljev masnih bolezni in nategnila njihovo povprečno življenje na 58 let, je te dni razložil dr. George W. Grile iz Clevelanda v kolegiju kirurgov v Newyorku. Dr. Crile je govoril, kako emocija (čustvenost) uničuje ljudi v moderni civilizaciji. Medicinska veda je v zadnjih sto letih popolnoma ustavila nalezljive masne bolezni (bubonska kuga, kolera, koze itd.) in s tem je zelo podaljšala povprečno človeško življenje, ni pa še ustavila individualnih bolezni, ki izvirajo iz infekcije in človeške notranjosti. Zadnje so posledice temperamenta. — »Odrasli ljudje danes zbolijo največ radi infekcije in vsled prevelike emocije,« ie rekel dr.. Crile. »Narava sama pobija infekcijo s-povečanjem kemične aktivnosti v telesu, s tem se pa tudi veča napetost, ki lahko škodi v splošnem'. Razdraženost (jeza, strah, skrb, mržnja, ljubosumnost itd.) vpliva na sleherno stanico telesa. Nekateri organi so preveč stimulirani, drugi pa paralizirani; vsi so iz reda. V tem stanju se lahko pojavijo težke bolezni, na primer na živcih in srčna hiba. Vse masne bolezni so danes pod kontrolo, toda omenjene individualne bolezni mora vsakdo odbijati sam.«
Naše gibanje