znanje za prakso
Strokovni ~lanek (Professional Paper)

Otopitev orodja za predelavo lesa (I. del)
Avtor mag. Vladimir NAGLI], Izidora Kr{njavog 19, 47 000 KARLOVAC
Iz prakse je dobro znano, da orodje pri obdelavi vseh materialov, tudi lesa, po dolo~enem ~asu uporabe otopi.
Ve~ina uporabnikov orodja ve zelo malo ali ni~ o postopku otopitve orodja ter o ugotavljanju trenutka, ko orodje otopi, ter o problemih, ki so povezani s to temo.
V tem ~lanku bomo posku{ali pojasniti nekaj problemov pri nastanku otopitve, ugotavljanju stopnje oto-pitve ter trenutek, ko moramo orodje obvezno naostriti, da ne bi pri{lo do njegovega uni~enja.
1. Proces otopitve orodja
Otopitev je postopna menjava mi-krogeometrije rezila med obdelavo materiala z odvzemanjem ‘agovine ali stru‘enja, odvisno, o kakem postopku je govora.
Kot parameter za oceno ostrine rezila lahko izmed ve~ parametrov uporabimo parameter z oznako SV (slika 1).
Velikost izrabe rezila SV je parameter, ki pove, kak{na je razlika med teoreti~nim vrhom naostrenega orodja in otopelega orodja.
^e torej kot kriterij za otopitev ostrine rezila vzamemo velikost ozna~eno
s S V, je odvisnost obdelanega materiala v teko~ih metrih in iztro{enja ostrine ali otopitve rezila lahko pri-ka`emo z diagramom (slika 1).
Na sliki 1 je potek otopitve prikazan s krivuljo, ki ka‘e odvisnost iztro-{enja rezila SV in pot rezila v teko~ih kilometrih oziroma pot pomika v te-ko~ih metrih.
Predstavljeni potek otopitve rezila je odvisen od materiala iz katerega je izdelano: iz orodnega jekla, karbid-nih trdin ali kerami~nih plo{~ic (Al2O3).
Celoten potek obrabe rezila lahko razdelimo v tri ~asovna obdobja, ki imajo zelo razli~nen ~as trajanja.
Prvi del otopitve orodja je zelo kratkotrajen. V tem ~asovnem obdobju se v glavnem lomi vrh rezila ali se zavije, ~e je rezilo izdelano iz mehkej{ega materiala, oziroma, ~e je kot klina zelo majhen, se konica lahko zvija brez pokanja.
Do loma oziroma zavijanja vrha rezila pride pri orodju, ki ima zelo majhen kot klina
(zelo tanko rezilo z zelo za{iljenim vrhom) (slika 2, 3), ali ~e je na vrhu rezila debela igla, nastaja pa kot posledica nepravilnega ostrenja, pri katerem brusna plo{~a z veliko silo pritiska na ostreno povr{ino (slika 4).
Da bi to prepre~ili, izberemo kot klina po priporo~ilih proizvajalcev ali enostavneje re~eno, pri ostrenju orodja je potrebno vzdr‘evati kote, kot jih ima novo orodje.
Zmanj{evanje kota klina “β” je posebno nevarno pri karbidnih trdinah, ki so zelo krhke in se rade lomijo. Pri njih kot klina v nobenem primeru ne sme biti zmanj{an pod vrednost, ki
Slika 1. Shematski prikaz faz obrabe orodja
ijaLes 53(2001) 7-

znanje za prakso
Slika 2. Z naknadnim ostrenjem zmanj{an kot klina (β)
Slika 3. Zelo tanek vrh rezila orodja
Slika 4. Velika igla na robu pazduhe in vrha ostrine
jo predpi{e proizvajalec orodja.
Igla ne nastane, ~e orodje ostrimo postopoma, to je, ~e se pri enem prehodu brusne plo{~e ne odvzamemo preve~ materiala. Iglo pred uporabo lahko odstranimo s posebno pripravljenim strgalom, izdelanim iz mehkega materiala, ki med uporabo ne more po{kodovati roba oziroma vrha rezila. To pomeni, da moramo orodje ostriti postopoma z nekaj prehodi brusne plo{~e.
^e se vrhnji del rezila vseeno lomi, orodje otopi brez prave uporabe (‘aganja, rezkanja ali drugih na~inov
uporabe). Temu postopku se izognemo z optimalnimi koti klina oz. roba rezila brez igle. Tako orodje otopi mnogo kasneje, ker mora do iztro{e-nja oz. otopitve priti z normalnim delom.
Oblike loma ostrine rezila so zelo razli~ne, najve~krat pa imajo obliko, ki je prikazana na slikan 5a, b in c (po Melachinu). Po razli~nih raziskovanjih se najve~krat pojavlja lom, ki je prikazan na sliki 5c (kar v 70 do 80 % primerov). Lom vrha rezila, prikazan na sliki 5a, se pojavlja v 20 %, oblika lomljenja vrha, prikazana na sliki 5b, pa v pribli‘no 5 do 10 % primerov.
V drugem ~asovnem obdobju procesa otopitve orodja se proces stabilizira, mikrogeometrijske spremembe potekajo v ve~ini primerov mnogo linearneje, kar je prikazano z linearnim vzponom krivulje otopitve (slika 1).
2. Oblike iztrošenosti ostrine
Mikrogeometrija rezila se spreminja odvisno od:
•  vrste orodja,
•  vrste obdelave,
•  debeline ‘agovine ali ostru‘ka,
•  cepilnega kota rezanja ali ‘aganja,
•  vrste in lastnosti orodja in obdelovanega materiala.
Osnovne oblike profilov otopitve vrha rezila so prikazane na slikah 5 d, e, f.
Ne bomo se spu{~ali v pojasnjevanje posameznih profilov iztro{enosti oziroma otopitve vrha rezila, ker je to povezano s parametri, ki se spreminjajo glede na vrsto in stanje obdelovanega materiala, tehnologije izrabe orodja in drugih faktorjev, ni pa
Slika 5abc. Shematski prikaz loma konice rezila

ijaLeS 53(2001) 7-8
znanje za prakso
življenjsko pomembno za razjasnitev otopitve oz. izrabe orodja.
3. Vzorci izrabe (otopitve) orodja
Dolgo je prevladovalo mišljenje, da je obraba rezila izključno mehanska. V resnici pa obstaja čisto mehansko obraba le v prvem delu celotnega časa izrabe oz. otopitve orodja. Po najnovejših spoznanjih je obraba rezila v drugem in tretjem delu mehanski in elektrokemijski proces.
Prvi je raziskoval vpliv električnega toka na proces otopitve orodja Kivi-ma (1952). Vpliv električnega toka je potrjen kot halogena otopitev. Poizkusi so dokazali, da je kemična obraba mnogo večja in močnejša od mehanskege. Da bi zmanjšali vpliv kemijske obrabe orodja, se za orodje priporoča uporaba jekel, ki slabo rjavijo, oziroma karbidnih trdin, ki so v primerjavi z orodnimi jekli odporne na kemijsko delovanje.
Vrsta raziskav obravnava kemijski vpliv kot tudi vpliv električnega toka, vendar so to bili le poizkusi, rezultati pa v praksi do sedaj niso bili uporabljeni.
Poudariti je treba še raziskavo, ki jo je leta 1968 opravil McKenzie. S poskusom je dokazal, da orodje otopi za približno 50 %, če nanj priključimo 60 V izvor električne energije. Tudi ta raziskava še ni prinesla bistvenega rezultata za uporabo v praksi.
4.  Pojavi, ki spremljajo otopitev rezila
Otopitev rezila spremljajo naslednji pojavi:
•  povečanje sile žaganja ali rezanja ter s tem povezane porabe pogonske energije (največkrat električne energije);
•  povečanje trenja v zažag ter
gretje, ki se v dosti primerih odraža z zažganjem obdelovane površine;
•  povečanje hrapavosti žagane ali rezane površine;
•  zmanjšanje natančnosti obdelave;
•  povečanje nevarnosti, da se odkruši kak delec na robu obdelovanega materiala na izhodni strani rezila;
•  neravnine na robovih rezane ali žagane površine pri obdelavi obdelovancev,
ki so sestavljeni iz več delov.
Vsi raziskovalci, ki so se ukvarjali z vplivom iztrošeno-sti vrha rezila na povečanje sile rezanja ali žaganja, se strinjajo, da se s povečanjem poti pomika (količini obdelovancev, ki jih prežagamo ali prerežemo), raste sila žaganja oziroma rezanja (slika 6).
Tako je Me Kenzie 1967 leta definiral vpliv radija zaoblje-nja             konice
(otopitve) r na silo
rezanja ali `aganja Fs za razli~e debeline `agovine ali stru`evine h.
Fs = k1 x h x k2 x r1/2,
kjer so k1 in k2 konstante.
Poleg teh je bilo {e ve~ raziskovalcev, kot so npr. Nosovski (1967), Fah-litzsch in Schultz (1967) in mnogi drugi. Vsi so z rezultati eksperimentov dokazali vpliv obrabe rezila na pove~anje sile rezanja ali ‘aganja ter s tem povezano pove~anje pogonske energije (slika 6).
Slika 6. Vpliv obrabe ostrine rezila na silo `aganja (rezanja)
Med eksperimentom so vladali slede~i pogoji:
hitrost pomika obdelovanca: 1,35 m/min
debelina `agovine ali ostru`kov: 8 = 0,05 - 0,4 - 0,5 mm
uporabljen les: smrekovina vla`nosti u = 8-12 %
prosti kot a= 10
kot klina ß = 35
cepilni kot Y = 45
ijaLes 53(2001) 7-

znanje za prakso
Pri ugotavljanju vpliva iztrošenja (otopelosti) vrha rezila na hrapavost obdelane površine se pojavljajo tile problemi:
•  Ni natančno definirana hrapavosti žagane ali rezane površine. Ni natančno definirana meja hrapavosti in valovitosti obdelane površine niti metode njihovega merjenja.
•  Lastnosti in stanje lesa pomembno vpliva na hrapavost žagane površine. To pomeni, da pri isti iztrošenosti (obrabi) vrha ostrine orodja na obdelani (rezani ali žagani) površini ne nastaja enaka hrapavost pri različnih vrstah lesa.
•  Hrapavost površine je v veliki meri odvisna od velikosti pomika na zob, točnosti montaže orodja na stroj in zategovanja oziroma pritrjevanja orodja na stroj kot tudi od enakomerne
Slika 7. Vpliv hitrosti pomika L (koli~ine obdelanega materiala) v teko~ih metrih na pove~anje sile `aganja (rezanja)
Med eksperimentom so vladali slede~i pogoji:
Pri delovnem pomiku `aganja od 0 do 1000 m je bil obdelan les
breze te`e r12 = 0,64 g/cm3, vla`nosti u = 9 %, debelina `agovine δ
= 0 1, mm.
Pri delovnem pomiku 1000 do 2000 m je `agan les tikovine,
volumne te`e r12 = 0,63 g/cm3, vla`nost u = 9 %, debelina
`agovine δ = 0,025 mm.
Uporabljeno je orodje izdelano iz:
1.  nizkolegirano ogljikovo jeklo
2.  hitrorezno jeklo
3. karbidna trdina. Eksperiment je izvedel Kivimaa.
obodne hitrosti orodja.
Ko pregledamo vse navedene postavke lahko sklenemo, da je ugotavljanje vpliva iztro{enosti oziroma otopitve rezila na hrapavost obdelane (rezane ali ‘agane) povr{ine v veliki meri odvisna tudi od mno‘ice drugih faktorjev, ki bi morali biti enaki oziroma konstantni, da bi lahko z gotovostjo potrdili vpliv iztro{enosti oziroma otopitve rezila.
Razli~ni znanstveniki so z eksperimenti posku{ali dokazati dejanski vpliv posameznih faktorjev na hrapavost povr{ine. Tako je Krjascher preverjal hrapavost rezane povr{ine za razli~ne stropnje otopelosti rez-karjev pri rezkanju pre~no na vlakna.
To bi na kratko bili vplivi iztro{enosti oziroma obrabe rezila na hrapavost ‘agane povr{ine. Na koncu je treba {e enkrat poudariti, da se iztro{enost jasno vidi na robovih ‘agane oz. rezane povr{ine, in sicer na izhodni strani orodja iz obdelovanca po odlomljenih delih materiala posebno pri krhkih in ob~utljivih materialih.
5.    Ugotavljanje obrabe rezila
V prvi vrsti je bilo potrebno dolo~iti metode ocenjevanja stanja ostrine rezila oziroma njegove iztro{enosti tj. otopelosti. V nekaterih primerih je uporabljena izklju~no sila rezanja ali ‘aganja ter s tem povezana poraba pogonske energije. To pomeni, da je pove~anje iztro{enosti ali otopelosti vrha rezila povezano izklju~no s po-
rastom sile rezanja ali ‘aganja. Porast sile ‘aganja ali rezanja je tesno povezan s porastom poti pomika, ali z drugimi besedami, z obdelano oz. iz‘agano ali izrezano povr{ino (slika 7).
Navedena metoda pa ima napako, ki pa ni samo v spremembah lastnosti obdelovanega materiala temve~ tudi v nalepljanju lesnega prahu, tanina, smol in drugih ne~isto~ na stranske povr{ine orodja (‘agine liste), zatem nalepljanje ‘agovine na bo~ne povr-{ine za‘aga, kar pove~uje pojav trenja bo~nih povr{in orodja (zlasti ‘agi-nih listov) v za‘ag, ker se zmanj{a bo~ni prosti prostor, to je prostor med vrhom zoba ki sodeluje v postopku ‘aganja in rezane ali ‘agane povr{ine.
Pojavljajo se vibracije orodja, {e posebno ‘aginih listov, ter s tem povezani bo~ni udarci. Na ta na~in se pove-~uje trenje orodja (‘aginega lista v za‘ag, njegovo gretje, izguba napetosti in s tem povezano pove~anje sile rezanja ali ‘aganja pri istem iztro-{enju (obrabi) vrha ostrine. Ker teh pojavov ne moremo v popolnosti odstraniti, delujejo na pove~anje sile ‘aganja ali rezanja ter s tem vplivajo na vpliv iztro{enosti oz. otopitev orodja.
Pojav nalepljanja ne~isto~ se ne more predvideti, ker zavisi od velikega {te-vila faktorjev, zato je upo{tevanje pove~anja sile rezanja kot kriterija za ocenjevanje iztro{enosti, oziroma otopitve orodja, vpra{ljivo.
Zelo zanimiva metoda, ki omogo~a ocenjevanje stanja ostrine rezila od njene iztro{enosti oziroma obrabljenosti je presekanje najlonske niti, napete z dolo~eno silo. To metodo je leta 1960 predstavil Suzuki. Ta metoda pa ne omogo~a dolo~itve profila ostrine, ki je neobhodno potreben za ocenjevanje procesa ‘aganja.
Se nadaljuje ...

ijaLeS 53(2001) 7-8
znanje za prakso
Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (II. del)
Avtor mag. Vladimir NAGLI], Izidora Kr{njavog 19, 47 000 KARLOVAC
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
6. Postopki za ugotavljanje iztro{enosti ali otopitve ostrine orodja
Za ugotavljanje oziroma merjenje obrabe (otopitve) rezila orodja se najpogosteje uporabljajo naslednji postopki:
•  merjenje parametrov obrabe ostrine rezila SV,
•  merjenje polmera obrabljenosti (otopitve) rezila r,
•  merjenje širine obrabljenosti (otopitve) rezila B,
•  merjenje površine obrabe rezila Fl in F2.
Vsi navedeni postopki temeljijo na eksaktnem merjenju določenega parametra, ki nedvoumno kaže dejansko iztrošenost oziroma otopitev rezila. Postopki so prikazani na sliki 8. Ne bomo se spuščali v pojasnjevanje vsakega od navedenih postopkov, ker so nazorno prikazani na sliki in je zato lahko ugotoviti, kakšne vrste merjenja so to.
Za merjenje so potrebni precizni aparati, predvsem povečevala s skalo za odčitavanje posameznih parametrov kot tudi povečevala s šablonami ali mrežicami v določenem merilu, da se lahko uporabijo za posnet-
je dolo~enih presekov ali povr{in. Od vseh na{tetih metod je relativno najenostavneje meriti polmer obrabe rezila r, saj naredimo posnetek na dejanskem ostanku rezila, kar je velika prednost pred postopki, pri katerih merimo obrabljene dele rezila, kar je mnogo bolj komplicirano ter la‘je naredimo kak{no napako.
Kot vidimo na slikah 8a-c obrabo rezila lahko merimo na prosti ali prednji povr{ini ali od najvi{je to~ke obrabljenosti.
Polmer obrabe rezila, merimo znotraj obrabljene ostrine kot je prav tako prikazano na slikah 8a-c.
Mnogo bolj je komplicirano merjenje obrabljene povr{ine F1 in F2 (slika 8d), ker merimo neobstoje~i, obrabljeni del ostrine. Isti primer je z merjenjem {irine obrabe B, kar je precej komplicirano, kot lahko vidimo na sliki 8e.
7. Vpliv izhodne kvalitete ostrine
Ni vseeno, pod kak{nim re‘imom orodje ostrimo pred ‘aganjem ali rezanjem. Na kvaliteto ostrene povr-{ine imajo vpliv razli~ni faktorji, kot so finost brusne plo{~e, suho ali mokro bru{enje in drugi (slika 9).
ijaLes 53(2001) 9

znanje za prakso
Da bi dosegli optimalno kvaliteto proste in prsne površine, priporočamo, da se pri ostrenju orodja držimo navodil proizvajalca orodja in proizvajalca brusnih plošč. Na ta način bomo ustvarili pogoje za zadovolju-jočo kvaliteto površine, ki bo omogočila najdaljše delo orodja med dvema ostrenjema.
V principu velja, da finejša površina, to je površina z manjšo globino ne-ravnin na ostreni površini Ra, žaganim neravninam zagotavlja daljše delo orodja med dvema ostrenjema, oziroma zmanjšanje obrabe (oto-pitve).
Lahko sklepamo, da se s povečanjem globine neravnin Ra na površini ostrine orodja pri isti količini obdelanega materiala povečuje obrabljenost vrha ostrine (slika 10). Še enkrat moramo poudariti, da je najpri-kladnejša in najenostavnejša rešitev, da se pri ostrenju vseh vrst orodja za obdelavo lesa držite napotkov, ki jih dajejo proizvajalci orodja in proizvajalci brusnih plošč. Le-ti najbolje poznajo kvaliteto materiala ostrine orodja kot tudi kvaliteto brusnih plošč, tako da bodo svetovali optimalno rešitev še posebno zato, ker želijo, da se prav z njihovim orodjem dosežemo najboljše efekte.
8. Vpliv kotov ostrine
Da bi razjasnili vpliv posameznih kotov, je treba najprej razčistiti pojem posameznih kotov. Med kote ostrine spadajo cepilni kot (y), kot klina (ß) ter prosti kot (a) (slika 11).
Zaradi utrjevanja vpliva posameznih kotov ostrine na obrabljenost oz. otopelost je bila izvedena cela vrsta eksperimentov. Pri vseh so bili doseženi v glavnem isti ali podobni rezultati.
Po večini raziskav je najprimernejši prosti kot a, ki se giblje od a = 14 °
do 16 ° (slika 12). Na sliki je prikazan vpliv velikosti prostega kota a na porabo energije pri različnih vrstah lesa. Lahko je opaziti, da je najmanjša poraba energije pri različnih vrstah lesa od a = 14 do 16 °, kot je to navedeno že zgoraj.
Iz tega razloga priporočamo izbiro prostih kotov v omenjenem območju. Z zmanjševanjem kota se nesorazmerno povečuje potrošnja energije, kot se to povečuje s povečanjem kota.
Vpliv prednjega oz. cepilnega kota y na obrabo rezila je bil prav tako ugotovljen pri vrsti raziskav. Nekatere od teh raziskav so predstavljene na slikah 13a in b. Jasno je videti trend porasta obrabljenosti oziroma oto-pitve ostrine orodja s spremembo cepilnega kota y. Vidno je, da se s povečanjem cepilnega kota y iznad y = 30°, naglo povečuje obraba (oto-pitev) ostrine orodja, medtem ko je pri manjših vrednostih opazen trend povečanja, vendar v znatno manjši meri.
Torej se je treba izogibati cepilnih kotov, ki so izven optimalnih vrednosti, kar se tiče obrabe (otopitve) ostrine.
S kotom klina je obratno, njegovo povečanje je razlog za zmanjšanje obrabe (otopitve) ostrine. Z zmanjševanjem ostrilnega kota izpod ß = 35°, naglo narašča obraba (otopitev) ostrine. S povečevanjem kota klina se zelo malo zmanjšuje obraba (otopitev) ostrine. Glede na to je treba vztrajati, da izberemo optimalni odnos cepilnega kota in kota klina kota, da bi bila obraba (otopitev) ostrine v razumnih mejah.
9. Vpliv materiala ostrine na njeno obrabo oz. otopitev
Danes se za izdelavo orodja za ob-

iJ2LeS 53(2001) 9
znanje za prakso
delavo lesa uporabljajo razli~ni materiali, da bi se ~im bolj zmanj{ala obraba rezila. Tako se zadnja leta uporabljajo orodja s plo{~icami iz PKD (polkristalini~nega diamanta), ki je zelo odporen proti obrabi. Je pa njegova uporaba omejena, predvsem zaradi visoke cene in ob~utljivosti rezil zaradi njegove krhkosti. S tem orodjem lahko obdelamo ve~ obde-lovancev, kar nekajkrat ve~ od orodja, izdelanega iz karbidnih trdin ali iz materialov, ki imajo kako druga~e pove~ano odpornost.
Odpornost plo{~ic iz karbidnih trdin je, odvisno od vrste, od 5- do 10-krat ve~ja od plo{~ic iz hitroreznega jekla.
Toplotna obdelava plo{~ic, izdelanih iz hitroreznega jekla ali orodnega jekla, ne pove~a samo odpornosti rezila, temve~ vpliva tudi na spremembo kvalitete oz. finosti povr{ine po ostrenju pri uporabi identi~nih vrst brusnih plo{~ (slika 14).
Najbolj{e rezultate dose‘emo s rezili, katerih povr{ina je trdo kromirana, kot tudi z orodjem s plo{~icami iz hi-troreznega jekla.
Prav tako je dobre rezultate pokazal stelit, ki je zelo odporen proti obrabi. Posebno se je izkazal pri kro‘nih in tra~nih ‘aginih listih. S poizkusi je dokazano, da je odpornost stelita na obrabo 2- do 3-krat ve~ja v primerjavi z ‘aginimi listi iz standardnih materialov, iz katerih izdelujejo kro‘ne ‘agine liste, to pa so malo legi-rana orodna jekla.
Podobne rezultate dosegamo z nitri-ranim orodjem.
10. Vpliv hitrosti ‘aganja in rezanja
Z vrsto poizkusov je bilo dokazano, da se s pove~anjem hitrosti ‘aganja ali rezanja pove~uje obraba rezila. Prav tako je bilo ugotovljeno, da pri
srednjelegiranih orodnih jeklih raste trajnost oz. odpornost ostrine na obrabo, ~e je hitrost ‘aganja ali rezanja manj{a od 35 m/s (slika 15). Pri oplemenitenih orodjih, posebno pri orodjih iz karbidnih trdin, pa ima hitrost rezanja ali ‘aganja precej manj{i vpliv na obrabo ostrine orodja, kar je razvidno iz slike 16. Brez ozira na te rezultate se je vseeno treba izogibati najve~jim hitrostim rezanja oz. ‘aganja, ker so o~itno neugodne.
Z raziskavami o vplivu hitrosti rezanja oz. ‘aganja na obrabo orodja so se ukvarjali Chardin, Pahlitsch, Jostmeier in drugi.
11. Pojem obstojnosti ostrine
Kot mejo trajnosti ostrine {tejemo trenutek, ko ostrina izgubi sposobnost izpolnjevanja svojih funkcij. Ta definicija je precej neugodna, ker obstaja zelo majhna verjetnost za natan~no ocenjevanje nians sposobnosti ostrine, glede na sposobnost orodja, da opravlja svojo funkcijo kakor tudi za ocenjevanje celotnega stanja orodja. To je posebno karakteristi~no pri ‘aginih listih, pri katerih se otopitev ka`e z izgubo stabilnosti, poslab{anjem na-tan~nosti dela, spreminja se tudi kvaliteta obdelane povr{ine.
Vse navedene pomanjkljivosti niso povezane z izgubo ostrine, temve~ so tudi rezultat nabiranja ne~isto~ na bo~nih povr{inah rezil (lesnega prahu, ‘agovine, smol in taninov), nadalje slabega izbora prostega bo~-nega prostora, stanja notranje napetosti kot tudi neustreznega bo~nega udara ‘aginega lista.
12. Znaki obrabe ostrine orodja
Otopitev orodja se ka`e na naslednje na~ine:
Slika 13. Vpliv cepilnega kota γ in kota klina β na obrabo pri orodju iz hitroreznega jekla
Slika 14. Vpliv toplotne obdelave (trdote materiala konice rezila) na finost ostrene povr{ine in obrabo ostrine
Les 53(2001) 9

znanje za prakso
Slika 12. Vpliv prostega kota α na porabo energije za `aganje
Slika 15 . Vpliv hitrosti `aganja (rezanja) “v” na obrabo rezila “SV” iz orodjega ali hitroreznega jekla
Slika 16. Vpliv hitrosti `aganja (rezanja) “v” na obrabo rezila (“SV”) iz karbidnih trdin
•  z zažigom rezane ali žagane površine,
•  z zmanjševanjem števila vrtljajev orodja,
•  s težjim ročnim pomikom (povečuje se upor žaganja ali rezanja),
•  s slabo obdelavo robov obdelovane površine.
Navedeni pojavi niso samo posledica otopitve ostrine orodja, zato je treba kontrolirati tudi stanje drugih vplivnih faktorjev, da lahko precenimo izključni vpliv obrabe orodja.
S stalnim čiščenjem bočnih površin orodja in z izborom ustreznega prostega bočnega prostora zmanjšamo vse druge vplivne faktorje tako, da lahko zažig obdelovane površine lahko pripišemo samo obrabi orodja.
Prav tako lahko preverimo čas dela orodja od montaže na stroj, saj tudi tako lahko preverimo izključni vpliv otopitve.
Pri zmanjšanju vrtilne oz. rezalne hitrosti orodja je prav tako treba preveriti vrsto faktorjev, ki lahko poleg otopitve vplivajo na število vrtljajev oz. obodno hitrost. Pri ročnem pomiku je situacija podobna. Obraba rezila se kaže s povečanjem upora žaganja ali rezanja oziroma pomika obdelo-vanca.
Tudi tu se pojavljajo podobni problemi, ki smo jih že navedli, in ki povečujejo trenje orodja v žag ter tako otežujejo pomik obdelovanca.
Kontrola in merjenje žagovine in ostružkov je prav tako lahko verodostojen podatek o stanju otopelosti orodja, prav tako pa tudi slaba kvaliteta robov obdelovane površine.
13. Sklepi za prakso
Predvsem je pomembno, da orodje pravilno ostrimo. To pomeni, da pri
ostrenju ne spreminjamo kotov orodja. Prav tako je va‘no, da za ostrenje uporabljamo brusne plo{~e, ki jih predpisuje proizvajalec orodja ali proizvajalec brusnih plo{~.
Nadalje je pomembno, da pri ostrenju natan~no izpolnjujemo predpisano tehnologijo, saj je to prvi pogoj za doseganje optimalne kvalitete proste ali prednje ter prsne povr{ine orodja. Ostrino orodja po ostrenju je potrebno prekontrolirati, ~e ima iskano kvaliteto in ~e so vsi kotni parametri ustrezni.
Pri izbiri orodja se moramo obvezno posvetovati z izdelovalcem, da bi izbrali tako vrsto in kvaliteto, ki najbolj ustreza lastnostim obdelovanega materiala. Z izbiro najustreznej{e metode je treba spremljati potek obrabe. ^e delamo z orodjem v serijski proizvodnji, je treba s eksperimentom ugotoviti pribli‘en ~as obdelave, po katerem se orodje obrabi in ga moramo ponovno naostriti. Seveda ta ~as dela jemljemo samo kot orientacijo za konkretno preverjanje izrabljenosti orodja. Prav tako ga lahko izrazimo s koli~ino obdelanih teko~ih metrov izdelkov. Jasno je, da oba navedena kazalca lahko uporabimo samo kot orientacijo za verodostojno merjenje obrabe oz. oto-pitve orodja. Prej navedena metoda omogo~a pribli‘no ugotavljanje trenutka, ko je orodje potrebno zamenjati.

iJ2LeS 53(2001) 9