12. štev. Novo mesto 15. jniiija lí)<)o. XXI. lotiiik. DOLENJSKE NOYIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino Tted za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša Z K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema iirednik, naroćnino in nznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. P. aOSPOl^RSTVO. s čim se na Dolenjskem najslabše gospodari? (Dalje iu kouet;.) Na Dolenjskem se naliajajo gnojnisca, izvzemsi k večjemu grajscinska in žnpnijaka — pa se ta ne vsa — skoro brez izjeme tam, kjer bi se imelo dvorišče naliajati. Da, tla resniiio govorim, naša dolenjska kmečka gospodarstva, dvorišča v pravem pomenu te besede niti nimajo, kajti ves prostor, naliajajoč se med biao, govejim in konjekim Iilevom, svinjaki in pndom, ves ta prostor, kateri bi moral dvorišče biti, ni nič druzega kakor gnojnisČc, in sicer tako, kakoršno bi biti ne smelo. Med naštetimi poslopji naliaja se namreč neka plitva jama, v katero se ves gnoj iz blevov in svinjakov zmeče, v katero je navadno — če tudi ne povsod — gnojnica iz hlevov iti svinjakov izpeljana in v katero se tudi straniščno blato steka. Ako boče kdo pri takih gospodarstvih iz enega poslopja v drugo priti, mora ali po ozkib hodnikih okoli gnojnisča, ali pa kar čez gnoj, kar se navadno godi. V poslednji namen se vrhu gnoja uameče suba nastilja ter tako gnoj slabša, nastiljo pa trati. V taka gnojnisča steka se pa seveda tudi vsa kapnica s streh in navadno tutU vsa deževnica in snežnit-a iz mimo vodeče poti aH ceste in pogoatoma tudi deževnica in snežnica iz bližnjih višjili leg. Vsled tega nastane seveda večkrat v letu prava povodeiij na gnoj-nišču, katera nakopičeni gnoj ves premoči in iz njega najboljšo gnojnico izpira. Z gnojnico, to raj z naj~. dragocenejšim deJom gnoja, bogato nasičena dežnica in snežnica odteka potem po posebnem Jarku v najboljšem slučaju na kak bližnji travnik ali sadni vrt, kjer vsled tega trava veliko prebujno raste, tako da jo živina niti žreti noče, ker pri tleh kaj hitro porumeni in zadobi nek Jako neprijeten duli. Prav po-gostoma se pa steka taka deževnii a in snežnicA kar naravnost v bližnji Jarek mimo vodeče poti ali ceste ali pa celo kar naravnost v mimo tekoči potok ali reko. In kaj se s tako oškodovanim in na redilnih snoveh oropanim gnojem konečno se ne godi?— Prej kakor se ga prične na njive izvažati, izmeČe se ga, kar ga leži v gnojnici, več dni pred izvažanjem na kup, da se tam odeedi ter tla za prevažanje lažji postane ! Jji, ali ni tako ravnanje z gnojem že kar brezumno? Čisto gotovo je to, kajti koliko rastlinam redil-nili snovi pa pride v takem gnoju na njivo? Grotovo niti polovica, saj je čez polovico ecavnice in blata izpranega, nastilja sama, kakor je bilo že v pričetku tega članka povedano, pa nima skoraj nobenih redilnih snovi v sebi. 'lako oskrbovan gnoj zasluži bolj ime umazana nastilja kakor pa ime gnoj. In tako steče po naših dolenjskih rekah in potokih leto za letom eam Bog VĆ koliko stotisoč kron vrednih redilnib snovi — brez vse koristi. Nase njive, naši travniki in vinogradi 80 pa lačni, veliko manj rodoviti, kakor bi pri pravilnem umnem ravnanj» z gnojem lahko bili. Ako je toraj v naših dolenjskih kmetijskih gospodarstvih v namen zaželjenega kmetijskega napredka, v namen povzdige kmetijskega blagostanja kaj potrebno, potrebno je gotovo pred vsem to, da se gnoJnišča,kakoršna8e pri nas skoraj brez izjeme povsod nabajajo, opuste ter se z umno napravljenimi nadomesté. Na lepe in tisoče kron drage kozolce so naši gospodarji ponosni in se babajo z njimi ; gnojniŠČa pa, katera so v prvi vrsti namenjena polniti kozolce in kleti in katera le par sto kron stanejo, nahajajo se pa v takem stanu, da je sramotno. Gnojnišoe bi moralo biti pred vsem in pri vsakem gospodarstvu tako urejen o, kakor zahteva umno gospodarstvo; potem pridejo šele vsa druga gospodarska stavb išČ a na vrsto. Po vsej pravici se sme reči, da je gnujnišČe tisti predmet pri kmetijskem gospodarstvu, po katerem se zamore pred vsem drugim presoditi gospodarjevo strokovno zmožnost. Kakorsno gnojnišče — tak gospodar, tako se sme po vsej pravici soditi. Pred 3,^. leti razpisovala in razdeljevala Je še naša slavna kranjska <;. kr. kmetijska družba v Ljubljani izdatne denarne podpore ali darila za napravo umnih gnojnišč. Ako je bilo to takrat na pravem mestu, pa danes ni več; kajti v 35. letih napredovali smo Slovenci vendar v obče toliko, kakor poprej ne v lUO in več letih ne. Kmetovalci zadobili smo v tem času ljudske šole, kmetijske časnike, kmetijske knjige, kmetijske šole, podružnice kmetijske družbe, kmetijski popotni poduk. Vsa ta sredstva za povzdigo našega kmetijstva zahtevajo od naprednega gospodarja, da pripoznava potrebo dobrih gnojnišč takorekoČza stvar, ki je sama o sebi umevna, ne pa za stvar, h kateri naj bi se ga šele z denarnimi podporami in darili vabilo in takorekoČ siliti moralo. Da, veliko bolj na mestu kakor take podpore, bila bi dandanes postavna sila, katera bi velevala: umno gnojnišče mora brez izjeme vsak kmetovalec imeti, sicer bode kaznovan. Toraj, dolenjski gospodarji, lotite se že vendar kmetijskega napredovanja pri črki a, pri umnem ravnanju z gno- jem, pn napravi umnih gnojni 8 č. — No, zdaj pa poglejmo, kako naj bode umno gnojniače napravljeno. Pred vsem mora biti umeščeno v bližini hlevov, svinjakov, stranišča, toda ne v jami med poslopji, ampak nasprotno na toliko zvisanem mestu, da ga ne more ne strešna dežníea in snežnica, pa tudi ne ona po oestnili in potnih jarkih ali pa iz bližnjih zemljišč doseči in gnoj izpirati. Tako zvišani prostor mora biti neprodirno tlakan, bodisi 8 kamenjem v ilovico zabitem in vrliti tega še s cementom zalitem, ali pa, kar je odločno najholisi — z be- tonom. Ves tako neprodirno napravljeni tlak mora viseti, to pa prav položno ali od vseh strani proti središču ali pa proti tisti strani, na kateri se jama za nabiranje gnojnice nahaja. priprostejse proti ceja v gnojniĆno jamo j vodnik r. Da pa ne gre tudi tista gnojnica v zgubo, katero dežnica iz lepo zloženega in potlačenega gnoja na gnojnižču samem spira, in katera se iz gnoja samega ven cedi, kadar se ta dobro vleže; obrobljeno je gnojnišče okoli in okoli s plitvim, pa isto tako tlakanim ali betoniranim jarkom r r po katerem se gnojnica na gotovem mestu v gnojnično jamo steka. Fo posebnem vodniku v speljana mora biti dalje vsa tiata gnojnica (scavnicai, katero v hlevili in svinjakih stelja ne popije, tudi v gnojnično jamo 'j. Skratka, pri umnem gnojnišču ne sme Čisto nič gnojnice v zgubo priti, marveč se mora vsa v gnojnični jami nabirati. Da se zamore pa gnojnico iz gnojnične jame ročno ven spraviti v svrlio zalivanja, kar se mora vsak teden vsaj enkrat zgoditi — če ne dežuje — previđena mora biti gnoj- Političiii pregled. Državni zbor se je sešel 14, t. m. Na dnevnem redu je med drugim : trgovinska pogodba z Nemčijo, predloga o zvišanja duhovniških plač in predloge o nekaterih manjših železnicah. Kako dobro da se godi nam Slovanom, naj pojasni par dejstev iz najnovejših dni. Slovenski sokoli 80 hoteli ustanoviti zvezo vseh sokolskih društev : ministerstvo je to prepovedalo ! — Sokoli cele Avstrije nična jama s priprosto leseno in okoli sukajočo se Čre-palnico (pumpo), katero v pridejani podobi Črka S kaže. Crepalnica previđena mora biti pa z jednostavnim, na dosti mestih prevrtanim lesenim žlebom i, kateri je z dvema v podobi križa skupaj zvezanima koloma h tako podprt, da se ga lahko poljubno po gnoju prestavlja, kadar «e gnoj z gnojnico poliva. Crepalnica biti mora seveda tako visoka, da se zamore z njo tudi gnojnično lajto polniti, Če je treba gnojnico na travnik ali njivo voziti. Kdor si želi tako Črepalnico v bližini Novega mesta videti, poda naj se k umnemu gnojnišču g. dvornega svetnika Fr. Suklje-ta v Kandiji. Kdor se lioče pa o pravilnem ravnanju z gnojem bodisi v hlevu, na umnem gnojnišču in na polju prav temeljito podučiti, vzame naj v roke knjigo, katero je leta 1897 vsak ud naše dične in vse hvale vredne družbe sv. Mohorja dobil, namreč knjigo „Poljedelstvo", katero je spisal g, Viljem Rolirman, pristav deželne kmetijske šole na Grmu. V tej knjigi se naliaja temeljiti poduk o ravno navedenem pravilnem ravnanju z gnojem, to na strani 130 in 131. Dolenjski gospodarji ! Bodite ponosni na umno napravljena gnojnišča in omislite si jih vendar prej ko mogoče. 80 hoteli imeti vsesokolski sliod na Dunaju, koder ži^i 300.000 Cehov : prepovedano ! — V Domžalah na Gorenjskem 80 priseljeni Nemci pri slavnosti razvitja društvene zastave dne 1. t. m, predrzno in namenoma izzivali Slovence, na kar so ti lirupuo demonstrirali. Na povelje C. kr. okrajnega komisarja barona J^azzarinija so streljali c. kr. orožniki na Slovence in tekla je slovenska kri ! SpriČano je, da so Nemci tudi streljali iz revolverjev in metali kamnje, a oblasti tega niso videle. Seveda; tem se ne sme skriviti las! Vrh tega pa hočejo nemški listi, med njimi tudi c. kr. uradni list deželne vlade kranjske, zvaliti prav vso krivdo na Slovence, kakor da 80 Nemci nedolžni ko jagnje, pa so se na izzivanje naravnost pripravili ! Natančneje danes iie govorimo o domžalskih dogodkili, a to je gotovo, da so Nemci ravnali skrajno predrzno in izzivalno; naše mirno kmetsko ljudstvo se za kako malenkost ne razburja tako silno, kakor je bilo razburjeno v Domžalah, A tepeni in najstrožje kaznovani bodo pa le Slovenci, tako doma pri raznih gosposkali kakor pred vsem svetom, kateri verjame vsem se tako zlaganim in pretiranim poročilom. — V istrskem deželnem zboru pa laška večina ni prišla k zborovanju za to, ker je vladni zastopnik slovanskim poslancem na njih vprašanje odgovoril v njih slovanskem jeziku, in tako je hila seja nesklepčna. — Sedaj pa obrnimo list, pa bomo videli vse kaj drnzega, samo nič podobnega! Kake čedne namene so imeli različni Lalii v Trstu z bombami, poročali smo zadnjič. Obravnavali 80 vso to zadevo pri dunajskem porotnem sodišču. In sodba? Eden je bil obsojen na G, drugi na 9 mescev težke ječe, tretji na 100 K globe, četrti onih izdajavcev pa oproščen. Če se to ne pravi metati ljudem pesek v oči in ob veljavo spravljati pravico, potem ne vemo, kaj bi se rekli. O če bi bili imeli dunajski porotniki štiri take Celie ali Slovence pred seboj, uu potem bi bila pa pibala druga sapa ! S kakšnim veseljem bi jili bili obsodili v največjo aploli mogočo kazen. Slovan: plačuj, molči, pa bodi hvaležen, da te po krivem kaznujejo ! Na Ogrskem je vse pri starem — neredu! Pet mesecev že ne plačujejo direktnih davkov, ker državni zbor ni odobril proračuna. IMed vlado in večino zbornice in cesarjem se vrže pogajanja radi novih ministrov brez najmanjšega uspeha. Francoski minister zunanjih zadev, Dellcasač, je odstopil. Ni bil več zmožen vladi po volji voditi zunanja politiko. Nemški prestolonaslednik Friderik Viljem se je 6. t. m. poročil z vojvodinjo ( lecilijo meklenburško. Cesar je ob tej priliki državnega kanclerja Biilova povzdignil v knežji stan. — Nevesti je tudi papež poslal lep dar. Mladi španski kralj je sel na potovanje, a nima sreče. Ko se je v Parizu vračal iz gledišča, vrgli so anarhisti bombo tik voza. Kralja ni zadela niti predsednika francoske Ijudovlade, ki se je vozil z njim, a ranjenih je veČ stražnikov. — Drugi dan pa ga je Ijndstvo pozdravljalo tako navdušeno, da so se konjenikom splavili konji in se je precej ljudij ponesrečilo. Iz Francoske je sel kralj na Angleško. Ko se je v automobilu vozil po londonskih ulicah, začne voz ves kmalu goreti. Kralj se je rešil. Črnogorski knez Nikita je bil v lierolinu in na Dunaju pri obeh cesarjih. Naš cesar vsprejel ga je jako ljubeznivo. Na Norveškem, od tam malokdaj kaj slišimo, je revolucija, pa ne krvava, a vendar prav izdatna. Narodni zastop je sklenil, da se pretrga zveza med Švedsko in Norveško, ter soglasno odstavil kralja Oskarja, Kralj, namreč ni mogel dobiti novih mož, ki bi bili prevzeli vlado. Sedaj hoče biti Norveška samostojna država, od Švedske čisto nič odvisna ljudovlada. Ali bode Švedska mirno privolila in ali bodo druge države pritrdile, pokazala bo prihodnost. Rusija je hudo ponižana. Ponosno brodovje, ki je tako samozavestno plulo proti Vladivostoku, »adelo je pri otoku Cušimi v morski ožini med Korejo in Japonsko na japonsko brodovje. Dva dni ; 27. in 28. maja je trajal boj, in rusko brodovje bilo je imičeno. Samo par ladij je ušlo. Uusi so izgubili 22 ladij ; era za drugo se je potopila vsa preluknjana od japonskih strelov, nekaj ladij pa so jim vzeli Japonci ; Škoda znaša samo na izgubljenih ladijali blizu 300 niiljonov kron! Ubitih je bilo nekako 8000 mož, 4000 vjetih. Admiral Uoždestvenski je bil liudo ranjen in bo ga Japonci vjeli, odmiral Nebngatov se je pa vdal ! .Taponei HO imeli prav male izgube. Poraz Ivusov je tako po-polen, da ga zgodovina skoro ne pomni enacega. Vzroki ? l^omanjkanje premoga, neprevidnost poveljnikov, »por vojaštva, podkupljivost in slaba izvežbanost ("ustnikov in mornarjev. — Upanje je, da se bo vendar le sklenil mir ter bo konec groznemu prelivanj« krvi. Obrtnikom — rokodelcem. (Koneo.) O iBojsterski bolniški blagajni in obveznem pristopu vseb člannv poroča g. Malovič. Bolniška blagajna mojstruv ubstoji za eelo deželo ali za vse zadruge, katere so v deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug. Plačdni razredi so trije, dani na izbiro članom. Prvi razred deli dnevne podpore v slučaju dela nezmožnosti 1-50 K na dan in v slučaju smrti 50 K za pogrebne stroške. Prispevke je plačati meseino 1 K- Drugi razred deli podpore 2 K in pogrebšóine 75 K. Prispevek mesofino J'50 K. Tretji razred deli podpore 3 K in pogrebšćine 100 K. Prispevek mesečno 2 K. Zdravnika in zdravila si ima oskrbeti slednji član sam in plačati ga iz blagajniške podpore. Gospod pl. Sladovič toplo priporoča vstanovitev take blagajne z« celo deželo, potem pojasnuje, kake koristi je bolniška blagajna za mojatre, katera pa mora aluneti na zdravi podlagi, da bode v korist posameznim članom. Predlaga, da se danes sklene pristopiti k zvezni bolniški blagajni, pridržuje naj se pa eventuelna spremenitev ali popolnitev pravil, v ta namen naj se sestavi odsek, kateri naj pravila pregleda in evenluelne spremembe nasvetuje, V ta namen se predlaga goap. pl. Sladoviča kot veščaka v tej zadevi izvoljencem, kar tudi obvelja. Gosp, Frančič dá predlog na glasovanje o pristopu k mojsterski bolniški blagajni, kar se .soglasno sklene, da pristopi naša zadruga z vsemi Člani. O ustanovitvi splošnega kreditnega društva poroSa gosp. pl, Sladovič zelo obširno in temeljito, ker ta točka ni toliko odvisna od sklepa zadiužnega, kateri je le priporočal vstano-vitev prepotrebnega denantega zavoda za obrtni stan, ako hočejo naši obrtniki tekmovati z velekapitalom, (Želeti bi bilo, da bi gospod poročevalec blagovolil še enkrat tako temeliito pojasniti v Dolenjskih Novicah, kakor je storil to na shodu.) Eazume se, da so sledili z zanimanjem navzoči besedam poročevalčevim in bdi konečno vsi za to, da se deluje na uresničenje zapričetegft dela s tem, d» se nabirajo člani za vpis pri zadružnem načelnik« gospodu Frančiču. Zatem je sledila volitev v popolnitev odbora za dobo treh let; bili so izvoljeni odbornikom gg: Simon pl. Sladovič, lekarnar, Jakob MikoliČ, krojač, oba iz Novega mesta. Ivan Recelj, kolar, Franc Ciber, podobar in A. Mežnaraič, mesar iz Kandije. Namestnikom gg; Anton Jakaz, hotelir iz Novega me.s!ta in Jan. Javorník, mesar iz Kandije. S tem se je ob polu 6, uri popoldan zaključil peti občili zbor. Za popolnitev stavljenih predlogov, kateri so bili pravomoćno sprejeti, se bodejo k uresničenju takoj storili potrebni koraki. Vse one Člane. Itateri dolgujejo zadrugi na pristojbini, se vljudno prosi tem potom, da čim preje dotične zneske vpošijejo, duigače se bode iztirialo potom pcditične oblasti eksekutivnim potom. Načelnistvo obrtne zadruge. Zmaga Milosrčnosti. K ljubemu Bogu stopila je nekoč Vsevednost, svitla postava jasnih, predirljivih oči, in rekla: „Oče, tam doli dh zendji vem za družmo, katera visi nad prepadom pogube. — Mo£ in žena in otroci stradajo, skrb in tuga napolnila je njih srca z jezo in zastrupila s sovraštvom, in č« jim Ti ne pošlješ pomoči, so izgubljeni." In spregovoril je nebeški Oče in dejal; „Bom pomagal !" In obrnil se je k svojim dvorjanom in rekel : „Kdo izmed vas hoče rešiti dela mojih rok pogubei"* In PravičnoBt pristopi, visoka in sloka, resnega obraza, strogih očij, ustnice trdo stisnjene, v roki pa zlato tehtnico, pristopi in spregovori ; „Dovoli, Gospod, da grem jaz k tem človeškim otrokom. Najprej pretehtam njih dela, da vidim, so li vredni Tvoje pomoći 1" In šla je iz Qel)es in prišla v dolino solz v hišo nesre&ae drniine. V enu skledico je polužila nezmerno godrnanje moža, divje tarnanje žene in nepotrpežljivost bolnega otroka. Ničesar pa ni im<>la dejati v drugo skiedico. Ni namreč našla pri Mši ne vdanosti, ne zaupanja, ne molitve. Zato se takoj vrne v nebesa in vsa nevoljna zakliée že pri nebeških vratih : „Gospod! Niso vredni Troje milosti I Pošlji tja svojo Vsemogočnost, da z močno nogo potare hudobneže, opustoši njih domovanje ter njih ime izbriše iz obličja zemlje In spet vpraša Oče nebeški: „Kdo Izmed vas hoČe udržati roko moje Vsemogočnosti ?" In pred Božji prestol poklekne Prizanesljivost, mirna, tiha, skromna, in poprosi blagoslova za svojo pot. Sla je in — ni je bilo nazaj. Ura za uro, dan za dnevom je potekal, a Prizanesljivost se Se vedno ni vrnila. Pravičnosti mračil se je obraz bolj in bolj, bolj in bolj nevoljna je postajala Vsemogočnost. „Kje je vendar naša sestra?" povpraševali so se vsevprek. In Vsevednost je odgovorila: „Vidim, kako prizanesljivost sedi pred pragom hiše. Vstraj!iO Čaka in se ne premakne, misleč, da bodo ti ubogi ljudje vendar le zapustili podstrešje svoje tope zakrnjenosti ter šli pod milo jasno nebo Previdnosti." In oglasi se Modrost in pravi: „Oče, ako jih s silo ne potegneš iz te zakrnjenosti, Tvoja prizanesljivost ne bo nikoli mogla izvršiti svoje naloge." „Spet torej vpraša Oče nebeški: „Kdo bo pridobil zakr-njena srea ?" In Svetost se prikaže pred Bogom ter pravi, da se loti težkega dela, Razprostre svitlo-bele peruti, nabere neomadeže-vano dolgo obleko in že je preko na pragu sedeža Prizanes-Ijivosti v hiši ubogih grešnikov. Ko ji pa mesto pozdrava zadoni na uho nesramna kletev moževa, hripavo zmerjanje ženino in ne potrpežljivo stokanje bolnega otroka, b! se skoraj zgrudila samega stralin. Vsa přepadena se brž vrne nazaj v nebesa. „Gospod!" zaktiče, „ne morem bivati v tej jami razbojnikov; mučijo me njih ostudne misli, davijo me njih nesramne besede, moré me njih predrzna dejanja. Vseh oči se npro v Očeta nebes in zemlje, kaj bo storil. Obličje Vsemogočnosti je temnorndeče, žile same jeze polne krvi, razjarjena potegne svitli meč iz nožnice in zakliče z glasom podobnim gromom: „Pustite me, pustite me, grem jaz!" Srce je vsem prenehalo za trenutek biti samega pričakovanja. Pa se pririne z lahno silo ljubka postava skozi vrste svojih sester. Imela je glas otroka, oČi angelja, roko svetnika, srce matere. S solzami v očeh zakliče prosaće: „Stoj o Gospod ! Ne bodi Sodnik ampak R^šenik ! Dovoli, da grem «e jaz k njim, predno pokličeš nazaj Prizanesljivost ter pustiš Vsemogočnosti njeno voljo." Milostno in dobrohotno se oglasi Beseda Božja: „Milosrčnost, najdražja hčerka mojega sica in otrok moje večne ljubezni, pojdi, pojdi v mojem imenu 1" In Milosrčnost je hitela k Ui^miljenemn Hamarijanu, vzela mn olja in vina in šla v hišo teh obupanih Ijudij. Kar začudili so se, ko so videli to čudno nezapopadljivo prikazen. Poravnala je blazine na otrokovi postelji in jo prestlala. V rane mu vlila balzama, ter um pela sladke mile pesmice, dokler ni zaspal. Na prazno mizo je pred ženo položila hleb kruha in polagoma iz rok izvila možu kozarec z ognjenim opojnim strupom, s katerim si je dosedaj tešil skrb in žalost, Odprla je okna in solnce je prisijalo in prigrelo v temno vlažno, za-duhlo izbo, in v razrahljani zemlji srca je vsklila cvetka upanja. In ni si dala ne miru, ne pokoja, ne oddiha, ne počitka, dokler se ni zopet tudi iz teh src dvigat v nebeške višave zaupni klic; „Oča naš — kateri si v nebesih—-pridi k nam Tvoje kraljestvo — daj nam naš vsakdanji kruh — odpusti nam naše dolge — reši nas hudega!"--- „Amen ! Amen !" odgovorilo je tisoč in tisoč glasov krog Božjega prestola v nebesih. Skledica z grehi na tehtnici Pravičnosti poskočila je kviško, da S0 je vse raztreslo. Vsemogočnost je potolažena in zadovoljena, vtaknila svoj grozni meč v nožnico. In ko ste se vrnili Prizanesljivost in Milosrčnost, in je ta stopila v nebeški dvor, zaorila ji je v pozdrav po Širnih nebesih veličastna pesem : „Usmiljenje Gospodovo bom opeval vekomaj!" DomaČe vesti. s prihodnjo številko začenjamo drugo polletje. — Prijazno vabimo k novi naročitvj. — Dolenjske Novice so glede svojih izvirnih gospodarskih člankov ter glede vsestranske dobre vsebine vsega priporočila vredne. Želeti Je, da bi se krog cenjenih naročnikov vedno bolj pomnoževal, posebno mej vinogradniki in kmetovalci. Naročnina 2 kroni na leto pač ni velika. Cenjene naročnike, ki $e dosedaj niso poslali naročnine za tekoče leto, ali pa, da so poslali samo za pol leta, vljudno prosimo, naj bi zaradi reda kmalu do-poslali malo svotico. (Osebne vesti.) Prei. gosp. P. Kajetan Popotnik, prijor u-smiljenih bratov y KandijI, gre za prijorja v Ksinbacli pri Gradcu. Za ustanovitev in spopolnitev bolnice stekel si je P. pryor res neminljivih zaslug. Poznalo ga je vse: imenitni in priprosti so ga vsi enako ljubili in spoštovali, V jeseni bi bilo minilo ravno lii let, odkar je prišel v Kandijo; ves ta čas mu je hitro potekel v zvestem spolnovanju redovnih dolž-nostij in neutrudljivem delu za blagor človeštva. Zapustil ja povsod najboljši spomin. Bi)g ga varuj in vodi tndi v novem delokrogu ša mnoga leta! Za prijorja pride sem iz Tanturja preč. gospod P, Laopold Danev, svoj čas bivši subprior v Kandiji. — V Št. Vid na Koroškem gre preč. g, kurat P. Bernard D rab. V Kainbach ata tudi prestavljena gg: Fr. Ni-kander Senekovič in Fr. Xaver Zaman. — Prejšnji subprior, preč. g. Ciril Vrana, ki je bil pred kratkim prestavljen v Gradec, gre sedaj v Tantur, — Vodja justičnega mnistrstv» je prestavil gospoda J. Šumra, c. kr, okrajnega sodnika v Metliki v Skofjo Loko, (Poroèil se je) g. Ad^tlf Gustin ml. v Novem mesto z gdč Marico Remsgar iz Žirovnica pri Grahovem. (Častnim občanom) je izvolila občina v Mengšu na Gorenjskem svojega rojaka gospoda Janezi Trdino, e. kf. profesorja v pokoju in odličnega slovenskega pisatelja, — Častnim članom ga je izvolila „Slovenska Matica" na svojem občnem zboru dne 7. junija t. 1, — Tudi novomeška mestna občina ga je v seji dae 9, t. m. izvolila častnim maščanom. (Častno kolajno) za 40 letno zvesto službovanje je podelil C, kr. deželni predsednik za Kranjsko g. naduiitelju Frančišku Lundrn na H^ki na Dolenjskem. (Red procesije sv. Rešnjega Telesa) v kapiteljski cerkvi dne 22. junija t. 1, : ob 8, uri pontifikalna sv, maša, malo pred 9. uro se prične pomikati procesija v sledečem redu: 1,) Za križem in župnim banderom mo.ški. 2,) Kat, društvo rokodelskih pomočnikov. 3.) Deška ljudska šola. 4.) Dijaki C. kr. višje gimnazije. 5.) Marijanska kon* gregacija z banderom. 6.) III. red z banderom. 7.) Veteransko društvo. 8.) Oddelek meščanske garde z zastavo, 9.) Godba. ^ 10.) Mestno - občinski zastop. 11.) Gg. sodnijski uradniki. 12.) Belo oblečene deklice ljudske šole. 13,) Pevci za malima banderoma. 14,) Duhovščina z Najsvetejšim. 16.) Gg. politični uradniki, 16.) Vdeleženke ki spremijo sv. Rešnje Tel« z gorečimi svečami. 17.) Druge udeleženke. SveSe se prižgo zunaj cerkve in ob povratku procesije spet zunaj cerkve ugasnejo. (Vabilo,) Vsi častiti udje dijaškega podpornega društva v Rudolfovem se vljudno vabijo na občni zbor, ki se vrši v pondeljek 19. junija 1.1, ob 6. uri zvečer v konierenčni sobi C. kr, gimnazije. Na dnevnem redu je: 1,) poročilo o društvenem delovanju leta 1904/05. 2.) volitev dveh pregledovalcef računov, 3.) volitev novega odbora, 4.) poročilo o delovanju dijaške kuhinje 1, 1904/05. — C. kr. gimo. ravnateljstvo kot vodstvo dijaškega podpornega društva. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju 1905 je 264 strank vložilo 186.087 K 17 h, 292 strank vzdignilo 102 859 K 16 h, torej več vložilo 82.228 K 01 h, 16 strankam se je izplačalo liipotcčnih posojil 65.340 K. 189 menic se je eskomptovalo za 88,727 K. Stanje vlog 2,701.491 K 11 h. Denarni promet 621.806 K 37 h. Vseh strank bilo je 1178. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca maja 1905 prometa K 109,430 31, Vložilo je 83 strank K 28.343-51, dvignilo 114 strank K 23.271-06, Posojil je bilo danih 83 strankam K 32.000, a vrnilo je 25 strank K 3769 56. Zadružnikov koncem Diaja 1905 je bilo 1318. (Veliko ljudsko vesel i co) priredite združeni ženska in moška podružnica svetega Cirila in Metoda v nedeljo dne 2. julija v korist glavni družbi v Ljubljani pri t. z. „Kosinovém mlinu," kateri prostor je preblag, g. dvorni svetnik Šuklje rade volje in z vso postrežljivostjo dal na razpolago. Prostor je kaj sredno izbran in je bil svoj Ćas jako obiskovano zabavišče Novomeščanov in Kandijancev. Priprave za to veliko ljudsko veselico se vrse z vso vnemo in vstrajnostjo, ter bo ■obilno preskrbljeno za raznovrstno zabavo, dobro jed in pijačo ter postrežbo. O pripravah nam ni še dovoljeno natančneje poročati. Upamo, da letošnja prireditev nikakor ne bo zabsta-jala za lansko, osobito, ker ima glavna družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani mnogotere težave in razmerno malo podpore v primeri z velikanskim narodnim pomenom za naa Slovence, (Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani) je razposlala te dni vsem slovenskim društvom poziv, v katerem prosi, da sklenejo kolekovati vse svoje listine, pisma in dopise 7. narodnim kolekom, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in da rabijo le-ta kolek pri vstopnicah na vse zabavne priredbe, veselice, koncerte, besede in drugo. Vodstvo prosi najizdatneje podpore pri razširjanju novega dva-vinarskega koleka vseh onih, ki jim je naša šolska družba pri srcu, Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu. Vodstvo družbe av, Cirila in Metoda v Ljubljani. (Naznanilo vsem županstvom!) V času t»d 18. do 21. maja t, 1. hodil je po občini sv. Krii pri Svibnjem neki človek, kateri se je izdajal za rezarja prašičev. Imenoval se je Potočnik iu rekel, da je sin rezarja Jožefa Primoževga iz ât. Vida pri Kamniku. — Ker so vsi prašiči, katere je imenovani rezal, oboleli in deloma poginili, prizadjal je navedeni rezar škode čez 600 K. Županstvom se naroča, ljudstvo pred istim svariti in v slučaju, da pride v občino, o tem takoj obvestiti najbližjo c. kr. orožniško postajo. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem. (Intendančno potovanje.) S. t. m. prišlo je v Novo mesto iz Ljubljaue 28 višjih častnikov ter 35 podčastnikov in moštva ter so tn ostali 3 dni. Poveljnik, ekscelenca feldmarSallajnant Anton Fiala, namestnik kornega poveljnika dunajske posadke, stanoval je pri mil. g. proštu, drugi častniki pa so bili nastanjeni po mestu in Kandiji. Vsi so bili jako zadovoljni s postrežbo in vljudnostjo naših meščanov in jih bodo, kakor so dejali, hranili v najboljšem spominu. Odali so potem v Kostanjevico, Kniko in potem dalje na Hrvaško. (Potovanje častnikov) generalnega štaba na Dolenjskem. Dne 17. junija t. 1. dospa v Kostanjevico 20 višjih častnikov in 61 vojakov s 41 konji. Od tu se po-dado v Novo mesto, kjer ostanejo dne 18., 19., 20., 21., 22. in 23. junija t. 1; od tu se povrnejo Čez Sevuico, kjer prenočujejo 24. junija, v Celje, kjer o.stanH)o 25. junija. (Toča na Dolenjskem.) Dne 10. t. m, je pobila toča v Dobrničah pri Trebnjem, jkoda je tem občutljivejša, ker je tudi lansko leto tu toča pobila. (Miliarija) je v novomeški okolici skoro popolnoma prenehala. (Pot na Gorjance) k cerkvici sv. Miklavža in k razvalinam sv. Jere (ali Gere) je na novo rudeče zazuamovana. Pot se odcepi od državne ceste na koncu Žabje vasi pri klancu na desno čez „Trato" in po gozdu na Hruiico in Gabrije. Tukaj zavije na desno navkreber do znamenitega studenca Gospodične (822 m). Pri studencu se obrne na levo po kolovozu do Krvavega kamna (92U m). Takaj se pa znamenja razdele. Na levo se pride čez košenice k cerkvici sv. Miklavža (969 m), na desno pa po iztrebljenem jarku navzgor k sv. Jeri (1181 m). Po zaznamovani poti se pride lahko iz Novega mesta do sv. Miklavža v Ilirih urah, do sv. Jere je pa pol ure več. Pot je večinoma senčna in jako zložna. Samo pod vrhom sv. Jere je kake četrt ure nekaj več strmine. Pot je zaznamovalo „Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani, zato je želeti, da prebivalci v Podgorju ne pokvarijo ali odstranijo teh znamenj. (Pogreša) se od 27. maja t. 1. nadalje 13 letni Frančišek Vovk iz Potovrha pri Novem mestu. Bil je v službi pri svoji teti Frančiški Gregoričevi v Gmeljah pri Št. Jerneju. Ker ni dovolj pazil na otroka svoje gospodinje, hoteli so ga zato kaznovati. Iz strahu je pobegnil in se ga se vedno pogreša, (Podaljšanje oprostitve obdačanja) pri hišnih stavbah, ki se je dovolilo s postavo z dne 23. junija 1895 vsem onim, ki nameravajo v Ljubljani in v od potresa zadetih okrajih na Kranjskem in Štajerskem na novo zidati ali prezidavati, se je s postavo z dne 23. maja 1905 raztegnilo do vštetega 2. julija 1908 oziroma 2, julija 1910 in sicer pod istimi, sedaj veljajočimi ugodnostmi. (Požari,) Dne 31. maja t. 1. je nastal požar v svinjaku posestnice Frančiške SJak v Čužni vasi, ki je uničil hišo z vso upravo in živili ter svinjak. Skoda znaša nad 600 K, ogenj so baje zanetili otroci posestnice, ki pa ni biJa zavarovana. — Dne L junija 1.1. so pogoreli hiša, skedenj in svinjak posestniku Martinu Pevcu v Slemenih, občine Bučka; ogenj je zanetil šestletni sinček, ki so ga pustili brez nadzorstva doma. — Dne 1. junija t, 1. je nasital požar v skednju posestnika Frančiška Lavrinšeka v Trški gori pri Krškem, ki je upe-pelil skedenj, žitnico, kozolec iu gospodarsko orodje. Skoda znaša 2000 K, zavorovalna svota pa 800 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. („Na sv. Metarda dan dež — 40 dnij dež,") Ta stara prislovica se hoče tudi letos uresničiti. Od zadnjega četrtka (8. t. m.) dan na dan dež in nalivi. Krma letos prav lepo kaže, vedni dež bode nje spravljanje ne le vtežil in podražil, ampak bode tudi dobrota sena silno trpela. — V vinogradih prav lepo kaže vsled neprestanega deževja se je bati, da se bodeta oidinm in peronospora močno širila ; pozor torej ! (Žrtev spovedne molčečnosti.) Prosto po resnični zgodbi spisal Josip Spiltmann S. J. Knjigo je prevel naš rojak čast. g. Frančišek Krže, župnik v Ameriki. Prodajo za Eřropo ima edinole „Katoliška bukvama" v Ljubljani. — Dobi se tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. Cena s poštnino vred 2 K 10 vin (Razstava vajenskih del) prirediti obrtni zadrugi Radovljica in Bled sporazumno z obrtno napredovalno šolo v Radovljici v prostorih novega šolskega poslopja v Radovljici, Razstava se otvori 20. julija ter traja do 6, avgusta 1905, Podrobnosti sledijo. (Kolodvor na južni Železnici) v Ljubljani nameravajo razširiti in prezidati. Stroški so proračunjeni na 6 milijonov kron. (Obrtno nadaljevalno šolo) v Rudolfi>vem je obiskovalo v preteklem šolskem letu 88 učencev. V pripravljalnem tečaju jih je bilo 41, v prvem razredu 21, v drugem razredu 16 in v trgovskem tečaju 10 učencev. Šolski poduk s prav dobrim in povoljnim uspehom je doseglo 59 učencev, 10 jih je ostalo neklasificiranih, ostali z nepovoljnim uspehom. Ob binkoštnih praznikih so bila razstavljena v risarski dvorani C, kr. višje gimnazija pismena dela obrtnih učencev pretečenega leta, kjer so se zamogli gg. mojstri in vsak obiskovalec te razstave prepričati o šolskem uspehu. Izmed razstavljenih del 80 najbolje kazali napredek in pridnost učencev risarski izdelki iz obrtnega risanja. Priznati je pohvalno, da je vredno, da si Tsak mojster ogleda te risarije, ki mu očitno kažejo, kakšne risanje se uČi dandanes rokodelski in obrtni naraščaj in kako to ugodno upliva na povzdigo tega stanu. Pa tudi za Tsacega druzega je obisk te razstave zanimiv in po-dućen, ker mu pokaže koliko veliko se dá s pridnostjo tudi pri teb šolab in pri takib učencih doseči ! (Stavbarska dela v Novem meatu in vKandiji.) V Novem mestu se bliža novo obćinsko poslopje, v katerem bodo nastanjeni občinski urad v II. nadstropju, mestna hranilnica v I. nadstropju in policijska stražnica v pritličju, svojemu zivršku. Istotiiko je dozidana enonadstropna hi^a gosp. Fr. Wokač-a v Kandiji in pod Božjim grobom enonadstropna hiša g. J, Krajec-a. Poleg teh stavb si je postavil gosp. J. Olivo, stavb, mojster za svojo rodbino in za svoje delavce pritlično hišo pod Božjim grobom in gospa Mazelle pritlično hišo poleg hiše g, Cibra v Kandiji. — Na novo zida gosp, J, Wenzajs, C. kr. davk. kontrolor, pritlično hišo v Kandiji. (Vsem tajnikom občin, okraj, zastopa in vsem uslužbencem pri avtonr>mnih uradih na slovenskem ozemlju.) Pred 3 leti se je ustanovilo društvo slovenskih avtonomnih uradnikov in uslužbencev po vzgledu stanovskih društev raznih narodov v Avstriji. O namenu društva — zboljšanje gmotnega položaja in okrepljeuje stanovske zavednosti, so letoa že pisali vsi slovenski ćasniki in gotovo je vsak stanovski tovariš prepričan o važnosti in nujni potrebi tega društva, Da pa drug drugega spoznamo, da natanko preciziramo naše zahteve in naše stališče ter s tem določimo program za društvo dne 12, junija t. 1. pred-poldan v Ljubljani, shod vseh tajnikov občin,' okrajnih za-stopov, ter vseh uslužbencev avtonomnih uradov na Slovenskem z sledečim dnevnim redom: I.) Pozdrav, 2.) Oiganizacija in nje cilj. 3.) Predlogi in nasveti, 4.) Slučajnosti Tovariši! Pri avtonomnih uradih imamo v kratkem pričakovati marsikatere preosnove in neobhodno potrebno je, da mi v očigled temu dejstvu zavzamemo svoje stališče in damo društvu direktivo za postopanje v raznih zadevah, Eadi tega je potrebno, da ae vsak tovariš, kateri je vnet ne le za procvit vsega stanu, ampak vzlasti v pr?i vrsti za svojo lastno korist, udeleži tega važnega shoda in pomaga društva postaviti na trden temelj. Vzgledujmo se po članih drugih stanov, kateri so po svojih cvetočih organizacijah dosegli najlepše uspehe ! Na svidenje v beli Ljubljani! Načelnik. (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari. — (Važno za konje rejce v krškem in novomeškem okraju.) Dne 18. junija 1.1, bode okrajni živino-zdravnik gospod Antt^n Korošec v Brežicah predaval v slovenskem jeziku o konjereji, posebno pa o remontiranju konj za vojaštvo v letu 1906. Konjerejci, posebno pa posestniki remontov vabijo se tem potoni k temu predavanju. Konjerejski odsek za Kranjsko, — (Kakšne vinske in sadne letine se jeletos v novomeški okolici nadejati.) Že stara skušnja vinogradnikov je ta, da vinska tita po vročem suhem poletju drugo leto prav močno rodi, po bolj hladnem deževnem rodi manj, zato pa žfne tembolj v les. No ta skušnja obistinuje se letos pač v popolni meri. Lansko poletje je bilo jak« vroče in suho in temu dosledno so letos trte zaroda tako polne, da skoraj bolj biti ne morejo. Naj je zagnala trta iz mladike, to je iz palca ali napnenca priraščen^ga dvoletnemu lesu — in taki palci ter napnenci so ravno vedno najrodovitejái — ali naj je zagnala iz mladike priraščene staremu lesu, kakoršne so navadno le izjemno rodovite, vse je polno zamda. Da, še celo naravnost iz starega lesa, iz debel trt izrastli pognanki so letos rodoTiti, Jn kak zastaven zarod je to, tak da ga je kar veselje ogledavati. Pri kaj obilnem zarodu pa trte do zdaj tudi čvrsto rasto. v enem tednu se podaljšajo pognanki za 50, (30 centimetrov in tudi več iu o kaki bolezni ni do zdaj hvala Biigu še nikakega sledu. Se celo o listnati pišici, to je u tisti kaj majlini živalici, katera na trtnem listju tiste, vsakemu vinogradniku znane rudeče, na ."tpodnji strani belokťsmate mehurje provzročuje, ni skoraj nič videti. Nekateri smatrajo po tem mrčesu napadeno listje za peronosporo, kar pa nikakor ni. Ako ne bode kake vremenske ali druge, po kaki bolezni provzročene nesreče, bo v novomeški okolici letos dosti vina, praT obilna trgatev. Povsem drugačna bo pa letoa v novomeški okolici sadna letina. Sadja, bo kaj malo, Oešnje, in sploh vse koščičasto sadje, toraj češplje, slive, marelce, breskve, cvetelo je kaj obilo. No, po cvetenju češenj bilo je neugodno vreme, in češnje so popadale v toliki meri na tla, da jih ni skoro nič več na drevju. Ćešplje cvetele so tudi jako obilo, one so tudi prav dobro ccvetele, ali zdaj se pa tako roži(':ijo, da je kar grdo viditi in njih letina bo le bolj pičla. Marelce in breskve cvetele so tudi obilo, pa prvim spremenilo se je le malo cvetja v sad, drugim je pa sad odpadel zato, ker ae jim je vsled prevUžnega vremena listje skodralo in je odpadlo. Sicer pa dolenjske breskve in marelcc nikakega izdatnega pomena niso. Glede letine peŠčikastega sadja jabolk, hrušk je pa taka le. Jabolka niso letos skoraj niČ cvetele in še od kaj pkromnega cvetja osdo se je po cvetenjn skoro vse na tla. Jabolk bode vsled ^ga letos kaj malo, skoraj nič. Hruške cvele so pa kaj obilo, a tudi one so se koj po odcvetenju kaj močno osule, tako, da se ne mora reči, da bo za hruške prav dobra letina, pač pa dobra. Orehi pozebli so pa po zimi v nižavah tako, da jih ne bode kar nič, v višjih legah se pa hvalijo, da jih bode dosti. Sadna letiua bo toraj letos v novomeški okolici le pičla, — (Dobro sredstvo proti gosenicam na želji.) Kakor vse kaže, utegne biti letos dosti zeljnatih gosenic, to je gosenic takozvanega zeljnatega belina. Za jih vničevati, se stori najboljši, da se v zelnik race zapodi, katere vse gosence oberejo ter požro. — (Za ajdo) se priporoča umetno gnojenje. Po izkušnjah, ki so jih napravili naši gospodarji v zadnjib letih, je posebno dober kostni superfosfat, ki naj se tik pred setvijo raztrosi in podorje, na kar se ajda poseje in podvlači. Za vsak mernik semena naj se vzame po 25 kg superfosfata. Namesto kostnega superfosfata se lahko rabi tudi rudninski superfosfat. V naši zemlji manjka navadno tudi kalija, zato ae priporoča dodati superifosfatu tudi nekoliko pepela ali, Če tega ni, kalijeve soli, ki se je ravno toliko vzame kakor superfosfata. Tedaj tudi 2.5 kg kalijeve soli za vsak mernik posetve. Obe gnojili, superfosfat in kalijeva sol s& pomešata tik predno se razstrosita, ne popřeje. Kaj nit p» ni za ajdo. Prav bi bilo, da bi naši gospodarji gnojili tudi ajdi. Mali posestniki naj bi se za nakup umetnih gnojil udružili in naj bi napravili povsod potrebne poskuse za tako gnojenje. Kdor želi ajdi gnojiti, naj se pravočasno pobriga za potrebna gnojila. — (Sivo francosko ajdo) je dobila c, kr. kmetijska družba naravnost s Francoskega in jo oddaja po !Î0 K 100 kg z vrečo vred. Kdor jo želi dobiti za seme, naj jo kakor hitro mogoče naroČi. — (Izvoz krme iz Avstrije,) ki je bil dosedaj prepovedan, je zopet dovoljen. — (Za II,,poučno potovanje kranjskih kmetovalcev) na Štajersko in Koroško se je priglasilo 47 oseb. Potovalci so odšli iz Ljubljane v torek 13. t, m. in se vrnejo v saboto 17, t. m. — (Velika kmetijska razstava v M onak o ve m. j Nemška kmetijska družba pi'iredi letos od 29. junija do 4. julija t. 1. kmetijsko r«zstavo v Monakovem, ki obeta biti — kakor sodimo po pripravah — velepoučna in zanimiva. Ker BO take kmetijske razstave, pri katerih se kažR ves napredek na raznih strokah kmetijstva, zelo poučno prirejene in prava šola za napredne gospodarje, in ker je llonaknvska razstava primeroma blizt», zatti labi kmetijska družba kranjska, da bi se je udeležili tudi sloven.^^ki kmetovalci, ki zmorejo stroške za tako pot. Za strokovno vodstvo bo skibljeno, ker gredo na razstavo razni vesčaki, kakor družbeni podpredsednik g. ravnatelj Povšc, družbeni ravnatelj Pire, mlekarski nadzornik Legvart in veščak Ivančič. Vozni stroški za pot iz Ljubljane v Monakovo znašajo tja in URzaj v III, razredu okolu 44 K in v H, razred« kakih 72 K. — (Voščena vešča) ali molj (volk) je čebelam zeli> hud sovražnik. Ta milovidni metuljčtk obletava panje in ako le more, švigne v panj in samica zleže jajčeca, drobna in podobna smodnikovem zniu v Špranje in kot«, ćez nekoliku dnij se izleže majlina ličinka, ki se hrani od voska, katerega na vae strani piegloda in ga prepreřJ pri tem z gosto pajčevino, katero čebele ne morejo pretrgati, pustivši v tem zapredkn svoje ostanke. Ako se v panju nahaja več takih ličink in ako nevešči ali zanikarni čebelar ne pomaga Čebelam, prepredejo vso zalogo in čebele si ne morejo drugače pomagati, kakor iU zapusté tak od vesče uničen panj. Tega sovražnika se spozna od zunaj na tem, da se nahaja zjutraj na Čebelni bradi polno smodnikovemu prabn podobnih kroglic t. j. blato od voščene vešče in da se dobé na čebelni bradi večkrat čebele, ki imajo od te pajčevine zvezane noge in se valjajo po bradi, hoteč se osvoboditi teh zvez. Ako se v tak panj pogleda, vidi se satovje prepredeno od te pajčevine, tudi uhaja nepi'ijeten duh iz njega. Na tega sovražnika čebel mora vsak čebelar zelo paziti, da se mu ne ugnezdi v panjih. Najbolje je imeti vedno močne panje, da se molj ne more v panj prikrasti, vse satovje je treba skrbno spravljeno imeti, da ne more molj do njega in na Čebele je treba vedno paziti, da se v pravem času še zatre ta sovražnik. -è-h Ua/no stvari. * (Letina in pridelek na Kranjskem) 1. 1904 je bil sledeči: Pridelalo se je: pSenice 188.728 rj {metrskih stotov), rži 115.800 <1, ječmena 100.740 »i, ovsa 162.600 (j, prosa in sirka 142.468 ajde prvega pridelka 5.93B 4, ajde drugega pridelka 156.025 (], koruze 139.907 q, graha, leče in fižola 41.840 »1, lanu in sicer semena 5.911 prediva 3.993 q, konoplje 1.040 q, krompirja 1,799.893 pese in repe prvega pridelka 195.878 (], pese in repe drugega pridelka 943 200 q, zolja 191.458 buč 23,899 sena, «tave in detelje 733.3rj4 (i, mešanice 48.866 ij, deteljnega semena 2.353 q, travniki 3,856,1 73 rj, vina 199.740 hI, slame 1,697.499 q, sadja 312.745 q, orehov 6.550 q. * (Sadja) se je pridelalo 1. 1904: pešk a tega koščičasteg^ na Nižje Avstrijskem 91,200 q 51.680 q rt Gorenje Avstrijskem 400.597 „ 77.960 „ n Solnograškem 1 600 „ 880 „ n Štajerskem 1,199 690 „ 90.«30 „ Koroškem 71.400 „ 17,000 „ n Kranjskem 243,430 „ 69 315 , n Tirolskem 138,656 „ 12.866 „ Primorskem 12,571 „ 22 139 „ v Dalmaciji 1.540 „ 8.802 „ na Oeškem 469,320 „ 349.550 „ n Moravském 739.182 „ I,lfi8.0;í4 „ V Sleziji 61,.'>09 „ 21.799 „ « Galiciji 594,570 „ 377.262 „ I) Bukovini 74.790 „ 18 297 „ skupaj 4,093.156 q 2,286.104 q Peškatega sadja se je lansko leto pridelalo za 2,662,523 več in koHČičftStega sadja pa za 2,545,811 q manj kakor v 1. 1903. * (Splošno navodilo delavcem, kako naj si obvarujejo svoje zdravje:) 1.) Kjer so v d(jlav-nicah in obrtovališčih prevetrovalnice, naj se vedno rabijo, ko je zrak onečišćen ali sprijen. Kjer ni takih napiav, treba je večkrat odpreti okna ter na ta način skrbeti za privedbi! svežega zraka, 2) Pri opravkih, pri katerih se zdaj pa zdaj praši, naj nosijo delavci posebne respiratorje (priprave, ki varujejo, da ne prihaja s prahom nasičeni zrak neposrednu v diliala. 3.) V obratih, v katerih je delavcem predpisana posebna obleka, naj se jo nosi ves delavni čas; vrh tega naj se ima lepo snažno. 4.) Delavci naj pazijo vedno na največjo znažnost. Predno obedujejo in predno gredo iz delavnic, naj si, posebno v takih obrtih, ki podelujejo škodljive tvarine, dobro osnažijo roke in če treba tudi obraz. &,) V obratih, v katerih rabijo ali podelujejo strupene tvarine, se je strogo držati prepovedi, da se v delavuici ne sme ne jesti in ne kaditi. 6.) Za snažnost kože je posebno skrbeti z umivanjem in kopanjem. 7.) Delavci, kateri so prisiljeni ves čas svojega opravka enako se držati, morajo — da se obvarujejo oškodovanja na zdravju — prestanke v delu porabiti za premeno svojega držanja. Oni, ki trajno pri delu stojé, naj sedejo v prestankib; nasprotno pa oni, ki pri svojem opravilu vedno sedá, vstanejo in hodijo v prestankih. 8.) Mnogo vpliva na zdravje to, da delavci po končanem delu še nekaj časa hodijo v svežem zraku in tako pljuča krepčajo s prostim dihanjem. 9.) Skrbeti je, da se život zadostno in opravku primerno hrai\i. 10.) Stanovališče je izbrati tako, da vstrez» vsem zdravstvenim zahtevam. * (Koliko se je lansko leto |]904] v Avstriji pridelalo vinaV) Na Nižje Avstrijskem se je pridelalo 1,097.784 hI, na Štajerskem 671.304 hI, Koroškem 54'6 hI, Kranjskem 1 9 9.740 lil, Tirolskem in Predariskem 920.364 hI, Primorskem 526.107 hI, Dalmaciji 820.322 hI, Češkem 15 980 hI in na Moravském 233.112 hl. Skupni pridelek je tedaj znašal 4,483.767'5 hI. * (Kaznovana skopost.) Slavnega sliktirja Miiiaela Angela je dal pokilcat k »ebi neki bogataš, ki pa je bil Jaku skop. Želel je, da bi mu naslikal na steno podobo iz sv, pisma stare zaveze, kako bežé Judje čez Rudeče morje pred Egipčani. Vendar se dolgo nista mogla pogoditi za ceno, ker je Mihael Angelo zahteval veliko svoto. Po dolgem barantanju se je posrečilo bogatašu pregovoriti umetnika, da mu naredi sliko za nizko cťno. Mihael Angelo pa je skopuha hudo kaznoval. Namazal je celo steno z rudečo barvo in naznanil bdgatašu, da je slika gotova, „To je indrče morje", reče přišlému bogatašu. „Kje so pa Izraelci V vpraša ta začudeno. „Ti 80 že črez morje ušli!" In kje so Egi]tčani V" „Ti so pa v morju utonili," pravi slikar, in z dolgim iio.<í _ _. 1 « 76 .Jaji;a po 5 za '20 vinarjev. — — Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. (260-20-15) Te glasovite in nedosegljive K.^PL.TICE sv. llAIiKA se uporablja o za zunanjo iu imiranio vporabo. Osobito odstraujnjejo trganje In koljenje po kosteh, nogah In rokah, ter iz ečijo vsaki glavobol, Otie delujejo nedosegl, ivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, uhiažiyejo katar, un-jujejo izmefike, ndjiravijo naduho, bolečine n krúe, pospešu, ejo in zboljaujejo prebavo, čistijo kri in Sreva, Preženejo velike in male gliste, ter vse holezai, isvirajoče oi glist. Delujejo izborno proti Ijripavosti in prehlajenjn. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezib ter kidiko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrsHco in vse bolezni, i/virajo^e od nirsslice. Te kapljice so najboljSe sredstvo proti boleznim na maternici in madronn, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meSiauski in kmetski hiSi, Dobiva se samo: „MESTNA LEKAiiNA, ZAGREB, — Uaditega naj se naroča naravnost pod naalovora: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Štev. 50, poleg cerkve sv. Marka." Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne posije. Cena je naalednjain sicer franko postavljeno na vsako pošto: 1 ducat (12 slokl.) 4 K — v 2 ducala (24 stekl.) 8 K — v 5 ducatov (60 s 3 ducati (3C stekl.) UK v 4 ducati (48 stekl.) H K 60 v okl.) 17 K — v Na razpolago imam na tisoće prizuaiuih pisem, katerih mi ni mogoče ladi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali „kapliice sv. Marka" k najboljáim vspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretiniic, učitelj; Stjepan Barić, župnik; Ilija Mamić, opankar; Janko Kišulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanió, seljak; Sofija Viikelić, šivilja itd, itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360. Vil itrodaj jo f'^s) (io 4:0 III največ belega vina. Criiia s« izve Intjko ut^lmeiio »ii (jismeuu. Naslov JANEZ FRANČiČ, posestnik v Dolenji Stari vasi, poHta St. .Iflrnej, lJi>knjskii, řřa Oaîi-o-aj je v deželni kmetijski šola na Grmu jako lep 15 mesecev sisr bik = muropoljskega plemena. _ Vodstvo (lo/olno kmetijske šole iiii («nnu išče 1,34-02 — liopto- HA MKURIi-AMERIKA Iz Ljubljane v INOVJ VOUK samo 6 dni z dobro, prosto hrano. Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, katera bi bila v bližini Novega mesta ležeča, ter za drva _ posekati. Kdor jo ima na prodaj, naj se zglasi na Grmu. torek in četrtek v 'tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparnikí. v „ ^ ztntiHaue in r«z»ne knptijem Da /. f^TI olî^fi "J^î" ^'«l'ko. Vsaki nabil-HlfcC las, naj Pnjaanlla po veĚkrat >(rc7plaino. X^.V^ JLlO-iVCŽ gg prepriča, da pladnjem od zdaj naj- « »r . višjo ceno. — Izdelujem vsa vlaBoUrska dela, vlas\i!je (baroke), lasne verižice, kite in iimetne slike iz lag po najno-vejSem izdelku. — V zalogi imam Tift|finejáa mila, dime za obleko, glavnike za dame itd. SiioStoTOiijem se iiripyroíiyem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Uiavni irsr (nasproti mestne liiše) a ce ^ bL c rt Ui a v ^ m i çà ^ rr^ tn C zs o C Cl o if) rt tS] PO Mizarskega poiiioenika takoj sprejme "^p^ Ivan KiiHtelie, tiis-o-a) (276-24-U) Na prodai so : ^ " i' - J za ceno 900 K, 200 K, {ioi-o-4) 4-0 K V deški šoli v Šmihelu prt Novem mestu. ^ Lepo prostorno STANOVANJE je za oddati s 1. septembrom 1905. Obstoji iz 3 ali 4 sob, kuhinje, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami. Več pove upravništvu „Dol. Novic-, ^ ________tl34-2-l) Sprejme takoj mizar v Jítulolíovem. /u seilliM'Kki obrt. Anton Valentinčić v Riulolfovem. Dobro ohranjen i'^si} BieiMËiEcli (Sityst»,) se po ceni proda. - Kje, pove uredništvo „Dni. Novic". V Kancliji pri Rudolfovem je iz proste roke na prodaj VCllkO pOSGStVO obstojcće h dveli liiš, hleva, svinjaka i n kozolca. Pri liisah BC nahaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastnica i^Dj^ij Zofija Kastelic v Jvandiji. eiovanlin), tu Pozor! Pakraške kapi Bolnemu zdravje! ViJulAniú kaže seljauoni maù „Pakračkih kapljic in Slavonske biijevine," Pozor ! Slabemu moč ! ICB in Slavonska biljevina itU liaiiea ilva najbulj priljubljena ^juitiikn leka, ker ildiiJ«jo f^otovo z najlxjljŇiiii tiHiie lom, ter ei tako iiridobivaju «lovca pt» vaeli delih eretn. liaiij kot, 12 »(«kleoii; «e iie jinAilja, Ir'lltliim* protivném lioleinim žel xlca in Ěrev, tKlstraiiJujejo krte r tlili tiniLij boleÉine v želodcn, preganjajo vetrove in Ěiítijo kri, poHjiešnje prebavo, oiiganjajo male in velike gliste, oilpravljaja mrzlici in vse oil te ixliajnjoče boleisnl. Lď^j daí. vae bolezni na jetrib iti alezali. Najboljie areilatvo proti bolezni iiiatemice in mailrona, vsled úeiiir ne ame manjkati v nobeni niesiatiski in kmeiki biSi, — Naroči naj jih vaakdo poil watlovotn: Petar JuriííĚ, lekarnar. Pakrac 205, Slawonija. Denar naj ïe poSlje naprej ali § povzetjem. Cena je sledeća in aicer franko na vsako poŠto: 12 stehl. [I tucat) 5'- K. Z4 stekl. (2 tucata) 8'60 K, 36 stekl. (3 tucati] I2'40 K, 4S slekl. (4 lucati) 16'— K, 60 stakl. [5 tucatov) IB-— K I zastarelemu težkemu najsUrejsib boleztiib T prsih in na pljučih. Cena je naslednja fratilto na vaako poŠto: 2 livoinl sUkl. 3-40 K, 4 Izvozne stekl. 5 BO K, E Izvoznih stekl. 8-20 K, Manj kot dve stekleDici se ne pu^ilja. Denar naj se poiS^e naprej ali se pa povxaiue. t*rosÍm, da se naroinje aaioo in izrecno le pri meni pod naslovom: Peter Jurišić, lekarnar, Pakrac br, 105, Slavonija. (281-20-14) «Hi sieKi. i"» lucaiij lo — r, ou siski. p lucaiovj ih-— n Itll t Airi ti