uu> XVI. v Olj«, dne 12. oktobra lMMi. I. Štev. 119. DOMOVINA >a SrhillerjefI reati H. S. - I topil« bla gufolite fraakirail. rokopisi «e m vrata)«. Idw|a trikrat ■■ teden. »«ak t - - ler »eljn sa Arrtrijo in Nearfijo 1J kron. pol leu « kron. 3 atMfe a krone. Za Ameriko in druge delele toliko t tf kolikor ranila podtniua uamrec Na leto 17 kron. H * kroa so »in. Nara#niaa ae poiilja apratniUaa. i m pladnje I kron. temeljne priatojbia« ter od vaake petil-Trale po J) »iaarja* aa nakokral ia velje inaerate in maagofcralan iaaeriranje znaten popu-t V pojasnilo. V zadnjem času se j« po vsem Slovenskem raznesel glas. da je _lto-■ovina" zatajila svoj stari, prvotni program ter postala glasilo polovičarstva. narodne mlačnosti iu neodločnosti ter gosjMidarske okorelosti, da stoji taka. kakršnu je. na poti zdravemu. naravnemu razvoju in vsestranskemu napredku naroda. Temu uasproti izjavljamo, da stoji naš list na stališču narodnega radikalizma. gi>s|iodarskega in kulturnega razvoja in gmotne osa-nnaivoje slovenskega ljudstva. .Itomo-vina* se bode verno in dosleduo držala teh vodilnih misli, branila bode o svoji uajboljši moči kulturni in gospodarski napredek našega nanala ter odločno pobijala rse. kar se stavi temn uasproti in naj prihaja to uusprotstvo od koder koli. /ato vabimo na s<»delovanje vse one. ki so dobre volje in ki hočejo z resnim, vstrajnim iu pozitivnim deloin spraviti naš narod ua pot resničnega, vsestranskega napredka Predali .Domovine" so odprti vsem. kateri hočejo z besedo iu dobrim svetom ta napredek pospe-ševuti. .Domovina" Im tirala stvarno in ne osebno |adiliko. važno ji bode načelo bolj kot oseba, ki je zastopa. Spoštovala bo tuje prepričanje, odločno bode pa zastopala in branila svoje stališče in svoje uazore drugim nasproti. I'olje narodne deluvnosti je tako obširno. da delamo lahko vsi. katerim je blagor iii napredek uaroda pri srcu vsporeduo. če bi že ue mogli skupno delovali, razlikujemo se lahko v taktiki. v posamičnostih. kouečni cilj in zadnja svrba nam bodi p« vzajemna, in ta je: narodua in politična ravno-pravnost. kulturno iu gospodarsko osvo- bojen je našega naroda iz tujega go-spodstva. Komur je to na srcu. vabimo ga na •lalelovanje: vsak delavec nam je dobrodošel! i ■ iii m ■ . i..f*. . »---- * kaauMOTvo m uroomai»o jmseran. Zveza slov. posojilnic. To drnštvo. ki ima ie mnogo let tiskarsko koncesijo iu ki sedaj še pod tem imenom izvršnje v Celju v lastni reiiji tiskarsko in knjigoveško obit iu z istima združena |>odj*tja kakor trgovina s knjigahii. tiskovinami, pisalnimi potrebščinami, z muzikalijami. umetninami itd. ter izdaja tudi list .Domovina". kojega nrejevanje pripada posebnemu odseku, je imelo včeraj. če-trtek II. oktobra 1.1. svoj redni občni zbor v Celju. Istega so se ndeleiili člani in odposlanri pri društvu, ozir. pri navedenih podjetjih denarno udeleženih zavodov. Z oriroiu na to. ker leluje za posojilnice ia za zadružništvo v obče glede izvrševanja zakonito predpisanih revizij in ob enem pa kot zndruina denarna Centrala ie leto dni sedajšnja nova .Zadružna Zveza" v Celjn in ker kakor navedeno poseduje in i/.vršaje imenovano društvo t. j. stara .Zveza" le gola gospodarska podjetja iu da se r rdalje nstreže tudi raznim toza .evnim naročilom oblasti in že.jam interesentov se je sklenilo, da se društven« pravila te stare .Zveze" teiu novim okolščinam primerno preuaredijo iu sicer tako. da društvo kot korporariiu po društvenem zakonu sicer ostane še naprej, vendar da se mn spremeni podjetjem, ki jih edino izvršnje. primerno ne le saino novo ime. oziroma pravilni naslov, nego da se tndi v ostalem svojem ustroju popolnoma prilagodi sedajšnjim zahtevam iu potrebam Tozadevne predloge bode imel predloiiti odsek izvoljen iz novega odbora v kratkem času izrednemu občnemu zboru v pretresovanje ia ko-nečno -jdobrenje. Ustanovitelj imenovane stare društvene .Zveze", ki je imela prvotao le namen snovati nove posojilaice ter iste podpirati v njihovem delovaaju in pospeševati njihov razvoj je gospod inienir Miha Vošnjak. ki je s svojim zasltiienim bratom gosp. dr. .losipom Vošnjak nsadil to plodoiiosim cvetko slovenskega posojilništva na slovenska tli. Gosp. Mihael Vošnjak je vialil kot predsednik to drnštvo ves čas njegovega obstanka, t. j celin *."> let z iz-vanredno poirtvovalnostjo in nesebic-uostjo ter z nad vse spretno roko ter si stekel > tem neoporečno nevenlji-vih zaslug. S ponosom ga zaradi tega tndi iiBeaajctuo očeta slovenskega po-sojilništva! Ker |ia je. kakor omenjeno, naloga snovanja in poupedavanja slovenskega zadružništva v obče ter še posebno denarue centralizacije med zadružnimi denarnimi zavodi prešla valed I uveljavljen ;a revizijskega zakoaa na aovo .Zadružuo Zvezo v Celjn*. ki ni društvo, ampak je tndi sama ustanovljena kot zadruga na podlagi zadružnega zakona in ker je gospod Mihael Vošnjak kot soustanovitelj tudi predsednik te nove .Zadružne Zveze" in še iz raznih drugih tehtnih vzrokov, isti ui mogel prevzeti več mesta pred-seduika pri starem društvu, ki ima le izvrševati sprva imeuovaua gospodarska podjetja, katera vsa s.^ izvršujejo le v Celjn. Itn sam je tedaj izrekel ieljo. naj se voli predsednik iu večina odbora izmed Celjanov in izmed vrst onih zavodov, ki so pri |a>djetjik z naložbami interesovani. Zborovalci ..o morali vzeti z obžalovanjem to izjavo na znanje in je izvolil občni zbor v znak svojega visokega spoštovanja ter svoje iskrene in odkritosrčne hvaležnosti g. Mihaela Vošnjak a enoglasno svojim častnim članom. Velezasluinemu gospodu Mihaelu Vošnjakn. ki obhaja v kratkem tudi ob enem svojo sedemdesetletnico, želimo, da bi zamogel zreti kot častni član društva še tunogo mnogo let na sadove svojega narodnogospodarskega rodoljubnega delovanja ter da bi se čim dalje tem bolj uresničevale njegove nade. katerim je tolikokrat in ob rajnih prilikah dajal duška z besedami, da le giMpialarsko dobro podprti iu gmotno neodvisni slovenski uarod bode rudi politično močen in neodvisen' Pri oličnem zbora so se rešila razun tega še različna druga važna vprašanja, katera hode imel izvršiti novi odbor drafeva. ki se je izvolil iz naslednjih gospodov ter koaštituiral kakoi sledi: predsednik dr. Jostp Vrečko, odvetuik v Celja: podpredsednik dr. Josip Sernec. odvetnik v Celjn: tajnik Kranjo .lošt, ravnatelj Zadruine Zveze v Celjn: kot laiborniki pa: Anton Bre-zovnik. trgovec v Vojnikn: Koh Diehl. trgovec v Celjn: Kran Kerlinc. učitelj. |Mwostuik in iupan v Šmarju pri Jelšah Kranc l-Kui>pndar»ke frtiee.l V Indo l'a*enjak. halje, i 1'citeijstvo pa razun tega neumorno I deluje za povzdigo kmetijstva v okrožju. za katero je šola namenjena: isto pri-I redi na leto nad :«ui predavanj, podaja noAtevilno luloraiacij. prireja in vodi priprave za lokalue razstave, vodi sadjarsko društvo, ki šteje Himni udov Ipribliino toliko udov šteje kmetijska draiba štajerske dežele, ki. šteje 1', milijona prebivalcev), kar je častno število za pokrajino s ;tiai.iaai prebi-valcev. vodi okrajno kmetijsko društvo, društvo za rejo simodolskega plemena, društvo za rejo koz ter i/.daja list za sadjaistvo. Tekom svojega skoraj trimesečnega bivanja v pokrajini <>ber-heaaen sem ae prepričal o vplivu te kmetijske šole ua gospialarske odnošaje cele pokrajine. V bližini mesta Kriedberg stoji svetovno kopališče Nanheim. ki slovi radi svojih solnih kopel ji Krasne palače. vile. nasadi, kopališka vodba in gledišče nudijo gostom, mrd katerimi sem opazil posebno mnogo Kusov, vse udobnosti. t KI Kriedberga naprej pelje železnica med rodovitnimi njivami in krasnimi travniki v okrožje Schotteu. Okrožje Schotteu obsega pokrajino gorovju Vogelsberg I .judje ae pečajo večinoma z živinorejo; krasno je gledati lepo iivino popolnoma rrnleče barve in ki je takoiiuenovane vogel*, berške pasme. Krave te pastue so izvrstne mlekarire. ne z ozirom na mnoiino. ampak z oziram na kakovost mleka, katera izkazuje povprečno .'»V , tolšče Večino sveta tvorijo travniki, ki omogočujejo. da ae goji iiviaa v toliki meri. Kadi teh razmer je okroije Schotteu zelo ugodno za mlekarne. sleherna vas pripada kaki mlekarni, nahaja se celo več vasi. v katerih je polovica vaščaaov udov mlekarne, leieči iia juini strani vasi. polovica pa mlekarne, na sevei-ai strani vasi. Mestece Schotteu. sedei okrožnih nrado'-. j* sedež ene najuzornejših mlekarn v Nemčiji. Itriavaa zveza kmetijskih zadrag v Nemčiji mi je to mlekarno odkazala v svrho štadij mlekarstva: v sledečem hočem aa kratko opisati to mlekarno. Mlekarna je ustanovljena i. Umi-' kot zadruga z neomejenim poroštvom 7 majhnih vasi. katere so 1—g nri hoda od sedeža mlekarne oddaljene. l'dov je v celem okrog 4tai. kar je zelo teliko. če ae pomisli, da so vasi zelo majhne. Povprečno .o vsi posestniki v vasi razna 2 ali :t. po navadi popolnoma propalih ali zaaikruih posestnikov, udje zadruge. Marsikateri bralec bo neverjetno majal z glavo, ko bo bral te pialatke; tadi meni se je zdelo s početka nemogoče doseči take uspehe Ko se mi je pa od razaib straaij pojasnilo, koliko zborovanj je o priliki ustanovitve ■lekarne v sleherni vasi priredil sedanji ravnatelj mlekarae. po poklicu učitelj, sem spet spozaal. kolike vat-nosti je drobao gospodarsko delo. gospodarski shodi i razgovori, v posameznih vaseh! Mlekarna se je morala s početka boriti z velikimi teikočami. leto dnij prej je nekuj bogatih meščanov nstaaovilo mlekarno kot del niško podjetje z namenom, kolikor mogoče slabo plačevati mleko kmetom ia delati kolikor mogoče velike dobičke Proti tema podjetja, ki je razpolagalo a velikim kapitalom, je bila naperjena ustanovitev zadružne mlekarne, katera jo celo leto konkurirala delniški mlekarni Neustrašeno, požrtvovalno delo uačelaištva zadružne mlekarae je premagalo vse ovire, razširilo za«' tiao misel iu povzročilo, da je propadla delniška mlekarna kot podjetje, ki je hotelo izkoriščati kmete Poslopje mlekarne je v popolnoma ila s«* ukaz dejansko izvršiti m- da Tu je navada, da se dajo (»udobni nujni akazi no samo občinskemu slugi temveč tudi prizadeti stranki prečitati in podpianti iti sicer zato. da stranki sama vidi. da izhaja ukaz od glavar-stva. -ii-er si domiftlja. da je zadeva iupanova ali tajnikova .sitnost' ter ukaza ali ne izvrši točno ali ita popolnoma prezre Iz vsega t en* je raividtio. ila je tuuradna zahteva ne samo zakonita temveč tudi z dejansko potrebo utemeljena ter se ji mora ustreči v vsem obsegu Županstvo občine Kokarje. dne 30. septembra l!*04 Župan: .lernej Šeštir Od tega časa naprej ni prišel od tega oddelka nobeden nemški dopis, temveč samo slovenski, kar spričnjp. da je g. poročevalec' tega .iddelka zmoten pravilne slovenščine ii da je navdan s čutom pravičnosti. Gozdarski oddelek je kaj rad do-pošiljal strankam |hi županstvu dolge dopise in odloke v nemščini. 1'etudi nekoji lesni trgovci nmejo več ali manj nemško, si je žnpan prisvajal prnvico. da hoče tndi »n videti in vedeti, kaj se ajegovim občanom piše Kokarski župan ni hotel biti slep podavač dopisov. temveč razumen občinski predstojnik. kateremu pristnje pravica tndi zasebne obrtne in trgovske zadeve občanov opazovati oziroma nadzorovati. Uprav ta zavest ga je vodila, da je vložil, ko so se nemški dopisi ponavljali. pritožbo na namestništvo v Gradec. Dosegel je slovenske dopise. Poročevalec gozdarskega oddelka je sicer skušal žapaaa pred neko stranko očrniti. češ. županstvo je krivo, da se je zadeva zavlekla, ker hoče. naj se občanom slovensko dopisuje. Seved» je žnpan kaj lahko pred stranko to trditev z dokazom pobil, da je glavarstvo zamudo zakrivilo, ker je že od sačetka nepostavno postopalo s svojim nemškim uradov«njem. zato ae mu je zazdelo najpripravnejše. občane podučiti. naj vsaka stranka, kateri se t nemškimi dopisi od strani glavarstva proazroči kakoršuakoli škoda, toži za odškodnino političnim potom oziroma pozneje civilnim potom. Tem načinom se mora bolezen politične nprave. ki noče nikjer videti pravice slovenskega jezika, najhitreje in najbolj nspešno ozdraviti. Iz,vsega tega je razvidno, da za žnpana ne sodi vsakdo. Na županske sedeže je treba posaditi vselej pravega moka. zavednega Slovenca, kremenitega značaja, neomahljive odločnosti in ne-utrnjene vztrajnosti, ki vidi pred seboj vedno korist in pravice ^e samo občanov. temveč tndi vsega naroda, in kar je Klavno, ki ue zleze pred nobenim uradnikom pod klop. temveč takšen, ki se pred njim travna zahtevajoč dostojno in odločno v imenu postave pravic občini in občanom. Iz tej;a pa je tudi lazvidno. da izvrševanp' pravic nagega jezika, dokler so v Avstriji take razmere, ni odvisno ne od državnih poslancev ne od političnih nradov in uradnikov( temveč od zavednosti nas posameznikov in od občinskih uradov ter njihovih lunkci-jonarjev: kajti občine so u a-rodno bistvo in zastavonoše narodovih pravic naznanjamo, da začnemo v .Domovini* v sredo priobčevati razsodbo c kr. državnega sodišč« t dne .1. jnlija P.ni«, št. 2« 4 v zadevi pravic slovenskega jezika Ker je ta razsodba za vse zgoraj naštete zbore stalne vrednosti, opozarjamo uaj se razsodba shrani za morebitno uporabo Ibislej se je vedno krivo mislilo, da se pod-redjene oseb" oziroma uradi ne more/i proti predstnjnitu višjim oblastim v zadevi pravic slovenskega jezika pritožiti Ta razsodba je te krive nazora razorožila ter dala nižjim v roke moč se proti višjim zaradi zatiranja slovenskega jezika uspešno bojevati. Izvirnik se nahaja pisarni občine Kokarje. kolacijoairan prepis pri v. dr. Hrašovcu. odvetniku v t'eljn. a .Domovina" priobči zvest prevod. Shranite ga kot dragoceno orožje v orožarno svoje zavednosti! Sietom-politifoi pregled. Parlamentarni položaj je bil postal zadnje dui malo nevaren. Nemške stranke stavijo tri vprašanja, katerih agodno rešitev v njih smislu odločno zahtevajo in «icer: 1. da se zavaraje razdelitev volilnih okrajev z 2 S večino V parlamentu. 2. da se reši vprašauje o volitvah v delegacije tako. da dobi* Nemci na reškem in Moravskem za vedno zajamčeno število delegatov. 3. da se postavno zavaruje posestno stanje v osobju severne železnice, kakor to oni (NemciI zahtevajo. Ako se v teh točkah ne ugodi Nemcem, ne bo ne volilne reforme, ne podržavljenja severne železnice. Vlada si prizadeva posredovati in pridobiti češke in nemške poslance za kompromis, obsezajoč Uspehi občine Kokarje za pravice slovenskega jezika. VI. Izmed \seh oddelkov c kr okrajnega glavarstva sta bila šolski in zdravstveni slovenskemu jeziku še najbolj pravična. Ta dva sta ustregla zahtevi občine takoj, ter nista več skušala občini usiljevati novih nemških dopisov kakor so to skušali drugi oddelki šolski oddelek je sicer tudi že prej pošiljal občini |e slovenske dopise. toda k priporočenim pismom je vedno prilagal nemške .Kttckscheine" v podpis. Žnpan je odklonil podpis z naznanilom, da ne podpiše ničesar, kalni pisano ali tiskano v slovenščini, na kar so iuu morali piedložiti slovensko .Povratnico" ter se mu od takrat vedno le take v podpis predla-gajo. Tadi zdravstveni oddelek je do-pošiljal prej občini vedno le slovenske dopise, kn pa se je oade doznalo. da je prevze' občinsko tajaištvo učitelj, je bil prihodnji dopis v zadevi egiptovske očesne bolezni nemški. Župan si je dopis sicer dal raztolmačiti. a je vendar dal dopis * sledečim nrado-vanjern vrniti: Iiraj 1478. Došlo dne 17 sept 1*14. t'. kr okrajnemu glavarstvu v t eljn s poročilom nazaj, da podpisani žnpan ne razumi nemščine On si je ob nastopu žnpaustva kot odgovorni načelnik občine pridržal pravico si vsak dopis sam prečitati ia preglednti. radi tega sprejme odgovornost za njihovo rešitev le tedaj, če ao pisani v jezika, ki je ujema razumljiv Tndi občinski odborniki žele od slučaja do «lučaja npogledati v občinske akte. radi tega je odborova seja z dne 24. jnlija l»t»4 soglasno sklenila, v smisla člena XIX. drlavnega osnovnega zakona z dne il. decembra 1M67. I. zahtevati, naj c. kr. okrajno glavarstvo dopisnje občini Kokarje brez izjeme in vedno le v slovenskem je-ziku. Vsebino tega dopisa je sicer tajnik županu pojasnil, toda županu in odbornikom je z nemško pisavo vendar onemogočena pravica, si dopis prečitati in pregledati, kar ae nasprotuje samo zgoraj imenovanemu členu, temveč tndi avtonomiji občine in njeni točni upravi. Nemško pisan dopis otežuje občini in glavarstvu urAdovanje ter zakrivi. modernem in vsem tehničnim zahtevam nstrarajočcji slogu zidano. V pritličju' je pisarna, skladišče za krmila, laboratorij. prostor za sprejemaaje mleka, stroja.na. prostor za »delovanje surovega masla, hladilnica, shramba in v kleti sirarna. V I. nadstropju so stanovanja za oskrbnika ia pomočnike, Celo poslopje s hladilnico stane okrog 75.000 kron. Tekom prihodnjega leta ne bode mlekarna še povečala in sezidal mlin za drobljenje tftrotanje) koruze in žita. Gonilna moč za posnemalnike (alfa sistem), sesalke ia hladilnico je para. Vse mleko se. predno pride v posnemalnike. segreje na 75° t: (pasteriziraj da se aničijo razni v mleku živeči baciš'- smetana pa se takoj ohladi na 2° C in purti do dragega jetra. Na t« način postane surovo maslo bolj trpežno. Mleko ae povprečno plačuje liter po II pfenigov (13 vin i; posneto mleko pa obdrži mlekarna Zadražniki sicer lahko isto kupijo liter za 2 pfeniga (2 4 vin.). V Nemčiji se navadno plačnje 0,, tolšče s 17 pfenigov (3'2 vin ). Iz posnetega mleka se izdelujejo tri vrste sira in sicer ena vrsta, pri kateri se uporablja približno 2»»®, neposnetega mleka (cesarski sir), draga vrata, pri kateri se uporablja le 10B/„ neposnetega mleka (sir za zajutrekl in sir iz posnetega mleka. Za odjemalce surovega masla ima mlekarna veletrgovine v Frankobrodn. Mainzo. Ilessen itd. na podlagi letnih pogodb, sir večinoma poknpijo zadružniki. Cene srravega masla so dosti višje kakor v Avstriji; celo veletržci. ki jemljejo vsak dan po cent surovega masla, plačujejo 2'60 marki (312 Ki za kg. v zadnjem času celo 2*70 marki (3'24 K). Sir stane kg 100 K. 0'»6 K in 0 84 K! Vsak dan pride približno 4000 litrov mleka v mlekarno, katero pripeljejo vozniki, ki so na dražbi prevzeli za eno vas ali dve vasi skupaj ta posel Vozniki dobivajo z oziram na oddaljenost 04 — 1 pfenig (05—12 vin.) za liter; trije vozniki zaslužijo nad 150 mark (180 K) na mesec, kar je gotovo lep zaslužek, če se pomisli, la so še pred poldnevom lahko doma. Najlepše praspevajo mlekarne v bližini mest na Nemškem, katera večino mleka pošiljajo v mesto. Sedaj plačujejo veliki trgovci z mlekom I« pfenigov (17 vin) za liter in vožnino na ž-rleznici: s 1. sept r-pil.ro m so namreč v Nemčiji združeni kmetovalci dosegli, da se mleko v mestih na drobno prodaja liter za 22 pfenigov <26 viu.l! Trgovci z mlekom so se upirali na vse kriplje. a složni in odločni nastop združenih kmetovalcev je zlomil njih odpor! V mlekarni deluje poseben blagajnik. oskrbnik, dva pomočnika in mlekarica. Če se pomisli, da znašajo samo plače, stroški za privažanje mleka in obresti mesečno okroglo 1600 mark (1800 K> in je mlekarna imela še povrh v tretjem letu obstanka okoli 9000 mnrk (11.800 K čistega dobička vidimo, kako velikega pomena »o mlekarne! Ne le. da nndijo udom priliko vnovčiti mleko, katero se v krajih, ki vse gori navedene tri točke, Ta4j Poljaki so ponudili svoje mešetamu, predlagati so hoteli, naj se / navad*, večino sklene v parlamentu, da prepušča deželnim zliorom. da * dv*. tretjinsko večino sklenejo premeni!**' volilnih okrajev Z drugimi besedami Poljaki ali bolje rečeno šlabcici „, hočejo ovekovečiti nadvlado nad |m|j. skuu ljudstvom in narodno goapostvn nad ruskim narodom v Galiciji yA nas Slovence bi hil ta predlog «!>*>. lutno nemogoč, ker bi bili v vseh ob-mejnih provincah za veduo obsnjeaj na z novo postavo vstvarjeno razdelitev volilnih okrajev. Nemška terjatev, naj se postav trn zavaruje nemško posestno stanje v osobjn severne železnice ima ta narneg. s pomočjo nemškega uraduištva severne železnice vzdržati razne občine ob severni železnici v nemških rokah V tem vprašanju bo težek kompromis, kajti Nemci stoje odl< č.nn na tem. da če se vlada ne obveže spolniti jim to zahtevo, ne dovole. da bi se nadaljevale razprave v odseku za podrta vi jen je severne železnice. Te razprave ao taktično vsled te nemške odločnosti v tem hipu pretrgane in vlada si prizadeva pridobiti stranke za nov kompromis V volilnem odseku je bila sprejeta razdelitev nemških in čeških volilnih okrajev brez vsake spremembe. Posl. dr. Tavčar izjavlja, da bo zahteval naj se raasnmira glasovanje o razdelitvi volilnih okrajev na Koroškem in da bo zahteval, da se izločijo občine Gornje llorovlje. Podljubelj in Gatštajn iz takozvanega slovenskega volilnega okraja ter priklopijo okraju J elovec in okolica". V današnji seji državnega zbora je predložil finančni minister državni proračun za I. 1907. Dohodki znašajo 1.KM.501.O8* K troški pa 1.890^ 71.:» 5 J! kron. prebitka bo I.ti29.730 K. Vlada bo zahtevala mesečni proračunski provizorij. Poslanec \Vastian bo interpeliral nančnega ministra g. Mareheta o nemških ljudskih in meščanskih šolah v Trsta ter zahteval, da se nemško ž o I a t v o v interesu države v Trstu pomnoži. Nemška samogoli-nost raste od dne do dne in kar ae šo|stva tiče. bodo kmalu vse geraiani-zirali na celem Primorskem. Za ger-manizacijo šol na Prilnorskem skrbita naučno in vojno ministrstvo, razni radi šolskih sester, šnlferajn. verske občine protestantske in privatna podjetja. Sliv venskemu šolstvu so nasprotni deželni, občinski in državni nradi — in pa naša zakasnelost v tem obzira. Poslanec lloiinann - Wellenhol je danes interpeliral nančnega ministra so oddaljeni od velikih inest in indn-strijelnih krajev, potrati, in odprejo na ta način kmetu uov. stalen vir dohodkov. odvzamejo iste tudi kmetu mnogo dela in truda, katerega mu je povzročalo i/delovanje presnega masla in masla, kar je velike važnosti v sedanji dobi. ko povsod manjka delavnih moči. Mlekarno povzročajo, da »e kmet bolj briga za živinorejo, da gleda na to. da ima le dobra mlekarice v hlevn; na ta način pospešujejo živinorejo. Mlekarne proizvajajo mlečne izdelke značno boljše in zdravstvenim zahtevam odgovarjajoče kakovosti in dvigajo ua tn način koiisnm mleka. Ker prinaša mleko živinorejcu stalne dohodke. začne isti vedno bolj upoštevati pregovor, da krava pri gobcu molze s tem. da izboljšaj« svoje travnike, hleve itd. Mlekarne v obče vplivajo celo na povzdigo celega gospodarstva! Halje prihod a jif gad** in pri tej priliki napadel ff0l Kriscbaufa in slovenske poslance. Ii m »e v svoji interpelaciji zanj potegnili PMI. \Vellenhot je zelo izkopi! dejstvo, da sta se tndi slovenska profesorja izrekla proti prof. Frisch-*afn i« ZM Richterja. Poslanec Sjlvester pozivlje vlado naj izdela dodatek k osnovnim zakonom. temeljem katerega ko minister vnanjih stvari brezdvojbeno odgovoren delegacijam za svojo politiko, ker je dosedanje pomanjkanje odgovornosti za našo državo škodljivo. — Ogrski državni zbor se je nesel 1«. t. m. V prvi seji je ministrski predsednik razvijal delovni program vlade. V današnji seji predloži državni proračnn /.p 1. 1907. Trgovinski minister Košut predloži v kratkem ogrskemu parlamentn načrt, po katerem se vpelje na Ogrskem nov telefonski sistem in se znižajo telefonski tarifi. Seedinost v klubn neodvisne stranke je čedalje večja in se kaže tudi pri volitvah posamičnih parlamentarnih dostojanstvenikov Volitev enega kve-storja so morali raditega odložiti na poznejšo dobo. Vaaaje drla««. — Rusija, t lovori se. da je mej Rusijo in Anglijo sklenjena pogodba, temeljem katere sta se obe države sporazumele o politiki, katero* sta namenjeni tirati v bodočo v Aziji, posebno pa v Perziji in Afganistanu. V Moskvo pride neka angleška depu-tacija. da izreče svoje simpatije članom razpttščene dume Župan je predlagal. naj se prepove prirejati tej dc-pntaciji na čast javne shode ali kakršna si bodi čaščenja, Guverner je la predlog odobril. — Stranko se pripravljajo na nove volitve SrMja. Kralj je te dni na svojem potovanju v Nišu izjavil, da je in ostane veren ustavi, na katero 'je prisegel iu da bo skrbel za to. da bo njegovega sina navdajal isti duh. Prvi Iranspoit goveje živine čez Solun je že dospel v Genovo. Težko, da bi se ta dolga pot obnesla za prevažanje živine same. pač pa za izvažanje mesa in mesnih produktov. Italija. Razburjenost v Italiji se še ni polegla. Listi š«- vedno poročajo. da je Avstrija in avstrijska mornarica zelo bojevita: posebno pa izk«i-riščajo neko povelje admirala Monte-eucoli. v katerem je baje dejal, da ima naša mornarica namen, vničiti italijansko mornarico v Adriji Komisija za lake terja 25o milijonov lir za ntrdbo pristanišč na Adriji. Koliko je vredno tako nezaupno in lako oboroženo zavezništvo? Trozveza je pa. kakor oHcjozi ua obeh straneh trde. neomajna. Nemčija. Vprašanje o nasled-ništvu v Itrniisviku še ni rešeno. Voj-voda Cumberlandski iu njegov najstarši sin sta se najmlajšemu sinu oziroma bratu na korist odpovedala temu prestolu in vzdržujeta svoje zahteve uauj samo za slučaj, da bi najmlajšega Cnm-berlanda potomstvo zamrlo. Nemški cesar in kancelar. kot predsednik nemškega zveznega sveta pa odklanjata ta predlog — in vprašanje ostaue še vedno nerešeno. — Span>ko. španska vlada pripravlja novu postavo o verskih kon-irrrgaeijah Po novi postavi se talvzame vsem redovnikom, ki niso dovršili na kakem vseučilišču predpisanih študij. | pravic* poučeval i. T nje bratovščine bodo I razpasčeue, Kongregacijsko premoženje | »e otuoji na potrebno, Hdej-kotnisi bodo , pa prepovedani. Kongregacije. ki vodijo j trgovine in obrti, bodo morale tatirati . ia plačevati davke kakor drugi, vse koagregacije brez razlike bodo pod | mene dohodninskemu davku Dopisi. *t JmHf Ja*. M Vsled odloka c. kr. namestnije /. dne 25. septembra t. I. so pravila društva .Knjižnica v Št. .furjn ob juž. žel." potrjena. Namen knjižnice je preskrbovati članom potrebnega čtiva v pouk in zabavo, kakor sploh pospeševati splošno na-obrazbo. V svrho uspešnega delovanja prireja tndi veselice, dramatične predstave. zabavue sestanke m predavanja, ('lan je lahko vsakdo, ki se zaveže izpolnjevati vse delžnosti člana in ga sprejme odbor. S tem se je ustreglo v našem trgu občutni potrebi, da se osnuje nekako središče, okoli katerega se zbirajo vai. ki so željni nadaljne izobrazbe in razvedrila. Osnovana pa je .Knjižnica* na širši slovensko - narodni podlagi, kakor to zahtevajo dauašnje razmere. Splošni vsestranski napredek, narodna nadaljna izobrazba je cilj osuovanega društva. Narod sebi. bodi najvišji ideal. Širjenje klerikalnih političnih načel prepušča rado vol j no našemu .Katoliškemu bralnemu društvu" V smislu j; 10 pravil se mora vršiti pred vsem občni zbor vseh članov, katerega skliče s tem osuovalni odbor v nedeljo, dne 14 oktobra ob 7. uri zvečer v gostilni g. A. Nemila. Po pravilih se tedaj sprejemajo člaui. voli odbor, dobiča članarina in izpasojevalni red. ter nasvetujejo knjige in časopisi v naročbo. Vsi cenjeni člani, ki so že pristopili ali pa se zanimajo za našo stvar ter jo hočejo |H»dpirati. se s tem najvljudneje vabijo na udeležbo. Osuovalni odbor. ZdmAm, aMiaa Flaliiji ped Bullart. Kakor se je že čitalo v .Domovini", št. 105 t. I. >ta nam bila ti. sept. t. I. vročena dva razglasa gosp. zemljemerra iz Brežic. Ker sta bila oba spisana in spolnjena samo ua uemški slrani. je župan g. Martin Pajdaš oba razglasa naravnost poslal c. kr. fin. ravnateljstvu v liradec. da zaukaže oba ludi na slovenski strani izpolnili. Finančno ravnateljstvo je tej opravičeni zahtevi ugodilo in dalo nalog, naj se razglasi tndi na slovenski strani izpolrijo in v slovenskem jeziku občini vroče. Kmalu potem je bil občilu vročen uek drug razglas gospoda zemljemerra iz Brežic, ki je bil na nemški strani IMipolnoma izpolnen. ki je pa na slovenski strani nosil ime .Ranu". ga je tukajšnja občina dne ti. t m. pod št. 555 poslala naravnost c. kr. lin ministrstva na I »onaj. z zahtevo, naj ukrene potrebno, da bo na slovenski strani pravilno in p.polnoma izpolnen Z veseljem konstatnjemo. da se tndi slovenski žnpani zavedajo svojega dostojanstva in svojih pravic in da odločno zahtevajo, da te tudi državna uprava, oziroma nje uradniki spoštujejo in upoštevajo. Ko bodo vsem našim občinam načelovali možje, kakor ;osp Jwi| talki* v Kokarjih in gosp Mirila Pajdai v /dolih k&de naš boj za jezikovao ravnopravnost kmalo dobojevan. kakor zahteva pravica in pravičnost. Slovenski župani, ta dva veljaka. Vam bodita v vzgled in posnemanje! Slovenske novice. — Kara za Ijudake učitelje o modernem novost rajnem rl- sanju v Celju se laale tudi lo šolsko leto nadaljeval ter je po šolski oblasti že dovoljen. Vodil ga bode nčitelj likanja ua državni veliki gimuaziji v ('elju. gosp S C h I e m m e r V mi-nolem šolskem letu je ta kurz - - s kaj lepimi uspehi vprizoril gosp Je«ip Schmoranzer. učitelj na okoliški šoli v feljn. sedaj c. kr. okr. šolski nadzornik v Maribora. — Stekli pal se še vedno klatijo po Celju in okolici. V petek. 7. t. m. je neki posestnik iz Gornje Hndinje ustrelil ter v Celje pripeljal v živino-zdravniško ogledovanje steklega psa. ki je malo prej ogrizel njegovega otroka. — Pozae lastovke. Videli smo lastovke še 7. t. m. v celjski okolici. Morebiti jih je za ta letni čas nenavadna toplota zadnjih dni privabila nazaj s solnčnega juga. — Slovenski trgovski obrtni žepni koledar za 1. 1907 je izšri. Koledar je jako lično izdelaa ia opremljen. vsebina povsem primerna in iz-kljačao strokovna, za vaakega ia vsaki dan porabna. Ta koledar ni le svetovalec v .najrazličnejših zadevali, on bo gotovo postal neizogibno potreben tovariš vsakega slovenskega trgovca, trgovskega nastavljenca pa tudi slovenskega obrtnika. Koledar je rodila praksa in vsaka vrstica v njem je vzeta iz praktičnega trgovsko-obrtnega življenja. Zategadelj ta koledar toplo pri|airočamo vsem interesentom v naročilo. Koledar je ko-lekovan z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda in se namerava del čistega dobička pokloniti podpornemu zakladu za onemogle člane slov trg. društva »Merkur" v Ljubljani. — Cena 1 K. po pošti I K 20 v. Naroči se le pri g. Frau Zelniku v Ljubljani. Vojnlk. Zopet nekaj novega! Kakor slišimo, namerava naša .nemška" trška občina razširili svojo šolo v šest in sčasoma v osemrazrcdaico. Slovenskih otrok v nemški šoli je namreč toliko. da je groza in strah' čnjte — čisto amerikansko naša triraz-redua nemška šola šteje okoli ho otrok, torej vsi trije razredi skoraj toliko kakor na slovenski šoli eden razred! No. stvar je lepa in zanimiva, če pojde lako naprej in se sčasoma šola Se razširi — bo na zavodu več Učiteljev ko učencev. Nič ne de. saj Sloveuci imamo denarja preveč, da vzdržujemo to šolo. ki samo deuar žre iz naših žepov ki skrbi za to. da naša mladina ne napreduje, da podivja in se pouenmni! Kajpada - - otroci že znajo .hajlati" in to je vendar za zaslepljene starše in nemško šolo na slovenski zemlji dovolj, saj je s tem že tudi rešena glavna kalturna naloga nemčurskih šol — kaj še hočete več! la Nt. Petra v Savinjski dolini. (Društvo .Sloga"). Kmetijsko in bralno društvo .Sloga" ima v ue-deljo. dne 14. t. m. kot vsako leto tudi letos svoje zbor ivanje v gostilni pri g Zgankn v Št. Petru s pomembnim sporedom. Naj se ga vdeleži vsakdo, posebno pa domačini in tisti, kateri so od društva največ dobička imeli in |>a oni. kateri je dejal, da društvo spi Pridite k zborovanju vsi. ker v združenju je moč. VI. Izkaz darov za po«erelee v Radmlrja v Savinjski dolini. 131. Janez Sovinšek. km sin Nova Štifta l K: 132 luljana Matjaž. Kla-dina. Nova Štifta. I K; 133. Albert Sovinšek. obč .-Inga. Nova Štifta. 1 K 134. Laka Rihtar. Nova Štifta. I K 135. Jožef Glnk. Nova Štifta. I K. 13«. Franc Tratuik p d Tratnik. Nova >titta. v 137 Anion Trepelj p d ( Rilelj. Nova Slina, "»o v. 13* Gregor Rihtar. Nova stilta. 40 v. |39. Jakob Knci. Nova Štifta. 40 v 140 Jane/ Tratnik. Nova Milu. i K 141 Majer-kold Anton, trgovec, št Janž. :i K; 142 Fursi Anion, posestnik Rečica, lo K: 143. Zorko Josip, poslovodja. Rečica. & K 144 Irmančnik Matija, gostilničar. Rečica, h K 145 štiglic Jožef, gostilničar. Rečica. 12 K: 14«. štiglic Fraac. gostilničar. Rečica. 20 K; 147. Neimeaovaai iz Rečice 5 K: 148. Ivaa Ogradi, kaplaa. št. Peter pri Sv. Gorah. 5 K: 149. Fraac Dovaik. dekan. Goraji grad. 65 K: 150. Fran Ogrizek, župnik. Crešaice. 3 K: 151. Franc llra-šovec. c. kr. sodili1' v p. Gradec. 5 K; 152. Dr Silvia Hrašovec. c. kr. sodai pristav. Krško. 3 K; 153. Delniška pivovarna v Žalcu 10 K: 154. Norbert Zanier v št Pavln 20 K: 155. Anton Naglič nabral na Polzeli 34 K 3 v: 15«. Župnijski arad Ljubno 124 K 93 v . 157. Žnpuijsk: urad Luče 9ti K 70 v. Vsega nabranega denarja 1H97 K 90 v. Srčna hvala vsem darovalcem! Odbor za pogorelce v Radmirja. Josip Terčak, Urtgor Bapelolk. nadačitelj. župnik. Ignacij Strmeekl. nčitelj. ZdravlUale proti jetlkl. Podružnica SI oven j i gradeč. Podružnici za zatiranje jetike na štajerskem so. -kakor se nam je naznanilo, nadaljni udje na dosmrtno dobo. ozir. za leto lSHiti pristopili in sicer: Z doneskom 200 kron: Grajščak Artnr Perger v Mislinju Z doneskom 100 kron: Grajščak Douglas grot Thurn v Pliberku. grajščak Vincenc grof Thurn v Železni kaplji, grajščak in major v p. Oed.in baron Va* de Vaya v Konjicah. n«i-teljstvo političnega okraja Slovenji gradeč. Z doneskom 50 krnn: Grajščak Karol Krnil baron pl Haehler v Gnten-bichl. šaleška posojilnica v Šoštanja, občina Velenje, tovarnar Franc Po-totschnig v Slovenjem gra len (dodatek 4o kron. i Z doneskom 3o kron: Veleposestnik Franc Mravljak v Sv. Antonu na Pahorju. Z doneskom 25 kron: Radarski družabnik Daniel pl. laipp v Velenju, grajščakinja Kmilija baronica Kometer v Puchensteinu. rudarski inženir Viar. Vierti v Slovenjem gradcu t dodatek 20 kron.* Z doneskom 2«i kron: Veleposestnik Valentin < 'as v šmartnem pri Slovenjem graden. hišni posestnik Franc Germat v Marenberkn. občina Mnta. župnik Anion šorn v Belili vodah, občina Slovenji gradeč. Okrajna bolniška blagajna v Marenberkn. občina Vuzenica. Okr. bolniška blagajna v Šoštanju, velepo-sestnica Neža Grftgl v Arlici. posestnik Gregor Zaveršnik pri Sv Anionu na Pahorjn. posestnik Ignac INallesnik pri Sv. Antonu na Pahorju, posestnik Kristijan Kovač pri Sv. Antonu na Pahorjn. veleposestnik Janez Mravljak pri Sv. Artonu na Pahorja, posestnica umetnega mlina Kliza Majdič v Otiškem vrhu. posestnik Janez Verhnjak v l*a-mečah 7. doneskom 15 kron- Nadžupmk Ivan lienart v šmartnem pri Slovenjem graden Z doneskom lo kron: Praktični zdravnik dr Mihalj Podlesnik. poštar Janez Goli. trgovec Vincenc Priboschitz. zemljiški posestnik Franc Skasa. trgovec Flrik l-ager. 'hišna posestnica Helena Skasa. obitelj Jaaez Kak. vsi v Velenju, dekan Jakob Ia>mpl v škalah. okrajni s«>dnik Jožef Roth. trgovec Kdvard Kotzbek. obitelj Jožef Brndermann. vsi v Marenberkn. tovarnar Norbert Mini-bek v V ti h redu. občina lasten, župni urad Šoštanj, trgovec Blaž lavppert v Ribniti. posestnik Simon Pachernig v Vuzenici. trgovec Ivan Poischivranscheg ua Muli. občina Sv. Florjan, profesor v pok Alojzij MOstl v Vuzenici. obitelj Jožef Zeilinger. radarski družabnik v Slovenjemgradcu. tesar Andrej Hudo-vernik v Velenju (dodatek h K>. občina Sv. Jaaž pri Spodnjem Dravograda krajni šolski svet Slovenjigradec okolica. post ari ca Marta Tomasi v Ribnici, »bana Iaažev vrb. Podgorje ia šmi-klavž. žapni urad Trbouje, pekovski mojster Franc Morth v Mareuberkn. dekan Jožef Jurčič v Vuzenici. zemljiški posestnik Anton Mravljak v Vuzenici. posestnik Filip Stieicher. Mih Sterdin. Jožet llartmann v Hudem kotu. posestnik Mihael Zaveršuik. Franc Kramlak. Matija Kanop. tnpaik Fran«- Slavi«'-, ačitelj Janez Stiehler. vsi pri Sv Aatnnn na Pahorja. veleposestnik Jožet \Verduig v Meri na Dravi. k rajni šolski svet Sv Andraž aad Polzelo, občina šmartin na Paki in Brezno, prakt. zdravnik dr Jaaez Lickteoegger v Šoštanja (dodatek 5 K k žapnik Janez Kotner v Parječah. posestnik Blaž Sapetachig v Ariici. posestnik Mihael Mihelič v Hu-demkota Z dooeskora n kron Žnpni arad v Škalah ' 7. doneskom H kron t »Mina Varneje. zemljiška poaestnica Frančiška Kar v Smartnem pri Slov en jemgradcn. trgovec Karol Tisrhler v Velenja, posestnik Franc Sgerm v Vahredu Z doneskom R kron Hišni posestnik Adalbert Steinhauer. arar Jožel Urnntsch v Slovenjem-radrn. ačitelj Franc Skasa v Velenja, c. kr. nadinženir Jakob Steinko v Maribora, c. kr. okr. komisar v p. ia grajščak dr Altons pl Buehta v Knittendortn. ravnatelj premogokopa Janez Kosmač v Velenju, prakt zdravnik dr. Jožet Kremer. čevljar Roman llolbliag. J arij Keiterer. poštna voditeljica Marija Knkla. pekovski mojster Alojz Hnhmann. vsi v Marenberkn. zidarski mojster Janez I*amprecht v (irashacka. grajščak Janez Knuner v Slovenjemgradrn. nadzornik jnžne železnice dr. Franc lianm na Dunaju, vdova poštnega oficijala Jo-sipiaa Himler v liradcu, pristav aror-narskega komisarijata Jožef Zepitsch v Pali. občina Vnhred. posUjenačelnik Jožef liensich in prakt. zdravnik dr. Makso Pregl v Vnzenici. trgovec Anton Kocuvan v Šoštanju, veleposestnik _Ant. Kallischnig v Breznem. trgovec Ivan Zapanc v Šoštanju, obitelj Modesta Strasser v Slovenjemgradrn. zidarski mojster Anton Kuafel iu zemljiški posestnik Jožet Iftvlbl r Vuzenici. župnik Anton Jazbec in mestni žnpni urad Slovenjegraški. krajni šol. svet Vnhred. Št. llj pod Turjakom in Podgorje, c. kr. inženir Janez Klimbacher r Maribora, c. kr državni svetnik v p. laaez Maks Hinteruraldner v Slovenjemgradca. c. kr. sodni pristav dr Fraac Peitler v Ma-renberkn. knjigovodja Ivduard Schmidt v Šoštanja, davčni pristav Vinceuc Laoko. krčmar Janez in Franc Schuller v Sloven jemgradca. k rima r Konrad Jast v Vuzenici. krajni šolski svet v šmartnem na Paki. kulturni inženir Andrej Putz v tiradca. žapni nrad Sv. Osvald na Dravi, posestnik Kašpar Pašnik pri Sv. Antonu na Paborjn. .posestnik Franc Miklavc v Hademkotu. obitelj Josef Siegl v Sloven jemgradca. žapi.i nrad Se. Florjan pri Doliča. rudarski ravnatelj Viljem l*urkert. posestnik SiaMM Naverschuig v Vnzenici. r kr stavbeni komisar iu sokcijski načelnik Kari Soukip v Sloveujemgrudcu. zemljiški posestuik tarenc Kodi v Starem trgu Z doneskom 4 kron: zemljiški posestnik Janez SchOiidortel v Starem trga. hišna pmmataica Ivana Faulland v Mareaberkn. žapai urad r št. Vidu nad Vadekom. Šmartno na Paki. trgovec Kdaard Drazler ua Mati žagar Anton Streicber v Hndemkota. posestnik AnJon Petsebko v Ariici. šolski ravnatelj v p. Jožef Barle v Slovenjem grad ca. grajski oskrbnik Jožet Harrich v I6 ob h nri zvečer, v hotel n -Steirerhof* v posebni izbi svoj X. obetu zhor po tem sporeda: L Poročilo o delovanja v lanskem I šolskem letn; 2. volitve: 3. eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva in slov. d 1 jakov se vabijo k obilni ndeleibi. — IHjaski list .Omladiaa" nam prinaša v zadnji številki nekaj preza-nimivih podatkov o dijaški knjižnici na c. kr gimnaiji v Maribora. Na tem zavodu je študiralo preteklo leto 331 slovenskih dijakov. Ia-tno izvestje tega zavoda pa poroča, da se je kupilo za slovensko knjižnico v preteklem leta celih šest slovenskih knjig in sicer 5 zvezkov Jnrčiča ip Gregorčičev Job! Kaj ne obilo duševne hran«* za našo mladino Naravnost ueverjetna brezbrižnost slovenskih profesorjev na tem zavodu je. da se za kujitnico ne zmenijo niti toliko kakor za predlanski sneg. — Ce že nekateri gospodje pro-lesorji kar a limine odklanjajo novejšo slovensko literaturo, pa naj vsaj pomislijo. da mladina ni tako .ačeua" iu , .izbirčna", da bi preklinjala vse, kar se je tiskalo pri nas leposlovnega v novejšem času. Vi. ki Vam je izročena mladina, ne odtegujte ji hrane, po kateri hrepeni mlada duša! — Kksekutlva. narodno - radikalnega dijaštva je imela, kakor poroča .Omladina". dne 2H. septembra v Ljubljani svoj 11. letošnji sestanek, ki je bil pred vsem namenjen določbi taktike. ki naj jo zavzamejo posamezne organizacije narodno-radikalnega dijaštva. Diskntiralo se je tudi vprašanje sodelovanja dijaštva pri dijaških podpornih društvih ter 4'* nasvetovalo. da se narodno-radikalno dijaštvo v Pragi in na Dnnaju poteguj za isti modas razdeljevanja podpor kakor je v rabi Gradcu. Sprejel* ae je tadi resolucij*, osnujejo starejši ne narod no-radik. identičnih drnštev v svrho konti-gaitete idej lastno starejšinsko orga- »iaacijo. — Is .Omladlne" posnemamo: Dijake srednješolce. ki ao rojeni leta Ituui.. a še ne matarirajo v*em šol-tkem letu — opozarjamo, da začnejo pravočasno misliti, da bi lahko bili pot/jeni pri naboru. Najboljše je. če vlože prošnje (kolka prosto) na višjo vojaško - oblast, da s* jih pripna.i k sposobnost ni skuša/i aa enoletnega prostovoljca V prošnji *e navede, v katerem jeziku se leli .skušnjo delati, priloži se krstni list in od politične oblasti izdelano spričevalo identitete — Taksa za skušnjo znaša 10 kron. Natančnejše podatke daje uredništvo .Omlsdine" r Ljubljani ifmiiti - IJsbljso.ka realka la ,1'rele Htlmatea"! l*ise se nam: Nednvno je poročal .Slov. Narod", kako nesramno je napadel list .Freie Stimraen" nekega profesorja. ki je prišel na celovško realko in ki slučajno ui Nemec. Poglejmo pa nase prolesorje iu realko, ki »toji v sredini Slovenije v slovenski Ljubljani. Stopimo v realko ia pre-iščimo vse prostore od kleti do podstrešja. od vhoda do .turnhalle". nikjer ue najdeš le enega slovenskega na-pi»a! Vse samo nemško. Kakor da bi stala realka sredi Keroliua! To. ljuba .Kreie Snmmen". je škandal in provo-ciranje naroda slovenskega. Kakšen je pouk na tukajšnji realki, to. menimo, je vsem znano, da relo v slovenskih (!) odd lkiii iii drugega slišati slovensko kakor verotiauk in |mucevauje v slo-vensčiui. Dijaki, ki se n pr. uče bo-tanike. uiti za slovensko ime dotične cvetlice ne vedo. Ali ui to žalostno?! Proteftorji so večiuoma trdi Nemri ali nemškutarji in najhajši heilovri! Nastopajo javno s tarnarji in vzdržujejo takorekoi- to paiigermaiisko društvo, kjer *•• prepeva _\Vacht am lihem" in proslavlja oče llismarrk. Ni čuda. da se dijaki kaj hitro nalezejo tega pan-germanskega 'duha. da pri vsaki priliki tulijo _heil" in uaše slovenske dijake napadajo z PWindi«che Huude". V telovadnici visi v pozdrav tnrnarski grb v nemških barvah z napisom .i!ut heil "! Ali m to nesramna provnkaeija ? Ako se turnarjem prepušča telovadnica, nimajo razobesati nemških grbov. Nič zato. da je realko zidala Kranjska hranilnica, ki je v ueuiškutarskih rokah. saj jo jo zidala s slovenskim denarjem! Škandal je naravnost, da se v realki od slovenskik dijakov zahteva, da irforajo znati Očeaaš nemško moliti! Seveda pri skupni maši ob ue-deljah v Klorjanski cerkvi se celo leto le nemško moli m propoved je vsako Uedeljo samo nemška. — vse le nemško! Tudi pri .cesarski maši" se |»oje cesarska pesem le v blaženi nemščini In kaj rečemo mi Slovenci k tem Skaudalozuiiu razmeram? Nič. mirno Itlcdamo. kako se uam naš naraščaj razuaroduje, ponemcuje. kako grdo prezirljivo se dela z našim deželnim jezikom in to v — Mi Ljubljani!! Kako dolgo pa bomo š«' mirno gledali tako počenjanje? Zdramimo se že vender iu pokažimo, da je Ljubljana res središče Slovenije. |MikažilUo. da smo mi tu gospodarji! Ikipolniloe de/. iMozbonike volitve v veleposestniški kuriji so razpisane na dan 10 novembra t I. ob desetih dopoldne Voliti je treba nove |toslance namesto umrlega ravnatelja Karla Liickmanna m Antona Tirna, ki je svoj mandat odložil V volilnem imeniku, ki ga priobcuje uradni list, je navedenih m& v lilcov. Ugovori proti temu Imeniku m. do- pustni v roku 14 dni. Mod voliici jih je komaj kakih M Slovencev. Dražbi -v. Urila la letada je volila v avgusta tega leta v Ljubljani zamrla Marija Rozmanova «»*» K. Ta dar s sola pr proste žeaice izmed ljudstva bi utegnil potegniti koga onih olikanih tudisiovcncev in tudisloveak. ki so v danih slučajih veliki narodnjaki z besedo, aiso pa v dejanja Slovenci in Slovenke, kakor Marija Rozmanova, koji čodi najhvaležnejši spomin. — Železnica Trebt^e-Makvaae*- Ker se hoče ta stavba zopet zavieči in ker se Mokronogu obeta kalsdror celo uro od trga. p«ijde te fni depu-tacija obč. odbornikov, trgofitev. obrtnikov in tržanov v Ljubljaai>^k drž odboru, da se izprosi kar najbaty Miro obljubljeno železnico is pn kolodvor tik trga ker drugače hi bila žetaaab a za Mokroaog brezpomembna.' — Šepet otrok aažgal! Miaoli teden je pogorel kftzolee Matevža kožarja v Zaborštu pri Dola. Škode je 17INI K. zavarovalaina pa znaša le 4«ni K. Ja j let« i otrok, ki se je igral z uži^alicami. Velika tefa si -postavi po-sestnik Franc Roštec v Št Jnrja pri r Doleh. okraj litij*!. — Pater, ki Je aahtaval več življenj. 4. t m je začela goreti pri posestniki Ivaaa Medveda v Velikih ('ešencak pri Zatičai ia je pogoreia hiša. hlev in kozolec. Zgorela je tadi devet mesecev stara domača hčerka, ujen :iletni brat pa je dobil take opekline, da ue bo okreval. Zadudila se je v dimu 2«i K vredna krava, preiiča so pa morali zaklati. ker je bil ves opečen. Škode je 40«hi K Zažgali so otroci. — IM dolenjske Krke. Krka dela pri Žužemberku nad iu pdd trgom velike slapove. Nad Žužemberkom gonijo več velikih mlinov, pad Žužemberkom na Dvoru so pa ti slapovi služili še pred dvajsetimi leti knez Aaer-spergovim lužinam in železaim tovarnam Ker se je pa železae rade v bližini dvora le malo dobilo ia so jo morali od daleč voziti, se U industrija vsled svetovne konkurence ai izplačala in so jo opustili. — Zdaj pa bodejo slapove Krke ua Dvoru vporabiti za elektrarno, ki bi električno Sač oddajala tadi nižje ob Krki ležečim krajem, osobite Kadolfovemn. s katerim mestom se npvava kneza Anersperga baš zdaj v tej zadevi pogaja. — Nemško-aac|jeaalaa nesramnost. K tej notici od ii. t m. dodu- jenio sledeče: Slovenski dijak mora predelati celo srednjo talo (na Kranjskem i»olovi«>>, torej h. oziroma 4 leta popolnoma v nemškem jezika Potem študira 4 do 5 let v nemške m mestu na u mškem vseučilišču, napravi predpisane skušnje pred nem škimi p r o t e « o r j i v nemškem jezika ti nemški profesorji Slovenca gotovo |H>steno prer< M-tajo — in uazadnje pride v slnžbo. pa ma zakotni nemški zagrizene«-, ki pozna nemščino mu«»sro manj. predbariva neznanje nemščine. Toda ne gre se za znanje ali neznanje nemščine, ampak ti to. d« bi Slovenec, č« tudi vač zna ko Nemec, ne dobil službe. To bi si nsj zapomnili o m naši zaslepi ienci. ki toliko vzdihujejo za nemščino' Tako torej delajo Nemri. Kako pa po. stopajo Slovenci, kjer iiuajo mor? Na takozvani slovenski (drugil gimnaziji i v Ljubljani, na kateri ni niti I enega nemškega dijaka, je nastavljen za zgodovino Nemec. čeravno zanj ui več dela ko I 12 ur ua teden v višjih razredih (v attMh je slovenski učni jezik). A nikdo. noben Vn-L v Lfcttjaui ae a* «aee. da hi ae lega moža pesUM a terteaoke geaie. ampak t leve«* i ravnatelj ga podpira ua v*. mali in mu celo dovoljuje poak v predmetih, za katere uima izpita, da ma spravi skopaj predpisano število ar. — V Norem mesta na Kranjskem poučuje zgodovino v slovenskem jeziku Nemec, ki k>mi ubogo slovenščino, da se dijaki najnižjih razredov zgražajo ia sramujejo — toda razuu dijaškega lista .Omla-diae" še aikdo ai spregovoril ali napisal h—adier zoper to! — Kava unaako tele v Marici. .Sestt* Previdnosti" zidajo velikansk samostan in šolo, v kateri ae bodo slo-venska in italijanska dekleta ponem-čcvala - kajti šole bodo aemžke. To bode ie tmja aaaaka tata v Gorici. 1'ršalinke imajo italijaaako .v boge šolske sestre in .Sestre Ptevidaoati" pa vsako »vojo eeauao dekliško šalo. Živela slovansko itaiijaMka zabiteot ki nemške sestre tako dobre redi — ia tako zdatao preči razvoj v resnici slovenskega družabnega in rodbinskega življenju! — Htavke v Trata ae ha. Skladiščni delavci so sprejeli izboljšanje plač in ugodnosti, katere jim je dovolil odbor glavnik skladišč in izpo-sloval namestnik Hobenloke. — Zahteve ttžaakih akladiš'aib delavcev so sledeče: Dnevna plača za novinca naj bo visoka & K. za polovico dae. račaaši a|i od jutra, ali od večera .1 K za delavce, ki so plačani na tedea sorazmerno višja tedenska plača: povišanje aaj ae bo nižje kot 30 K. delavni čas bodi devetnrea. od 7. do 12. in od g do 6. ure; posebne ure. to je večinoma struženje vozov od 11. do 2. are popoldne se morajo posebej plačati in sicer za noviace in fcUlue enako po H*anio slovanskim delegatom naj ae ob tej priliki iutonnirajo tudi o šolali, katere c. kr. mornarica vzdržuj« in ki stoje p«ipma pod njenim uadzorstvom in ao vsled tega aekako nedotakljive Kaj ima c kr vojna mornarica z ljudskimi in srednjimi šolami i praviti ? Zakaj morajo biti te tal«- lako strogo nemški ia poiii-mčevalni zavodi. ko vender vzdržuje c kr. voiuo mornaric«« tndi uaš denar iu naša kri! Druge slovanske deiele. Nemci t Mami so povzročili aa cesarje* god v cerkvi necuveu škandJ. Nekoliko dai pfed cesanko mata je žapaik proglasil pismo Škota Voršaka. a katerim je ta odredil, da ae ima po maši peti cesarska pesem hrvatski. (Ta aaj omenimo, da je Rama že silao poaemčeaa in da je tem nemškim priseljencem tako varaatel greben, da o vsaki priliki žalijo in blate svoje gostile I je Hrvate in Srbe). Nemškutarski orgljar je vzel škofovsko nareabo aa znanje, dirjal je pa na svoj račan po trgu in lazil okrog vseh Nemcev in nemškutarjev in je .pripravljal" za cesarsko mata. Ko so aa cesarjev god prišli k maši občinski svetniki državni uradniki, šolska mladina in verniki je bil orgljar že izvedel svoje strategične dispozicije tako. da je nameravana nemška demonstracija morala Kipeti. - Mata je pel organist sam — a to je bila ne maša za cesarjev god. ampak pravi rekviem. drnzega ni manjkalo, nego kntafalk. Po m*ši bi moral zapeti .Tebe Boga" a nemškutar spusti .Grosser Gott" in končno |bi se imela peti cesarska, a koj se je razumelo, da poje .Gott erhaite". To je bilo znamenje nečuvenemu škandala. Orgljar je bil svoje ljudi razpostavil po celej cerkvi, tako da so od vseh strani vpili in tulili svoj nemški tekst, da bi pre-vpili šolsko mladino in druge, ki so peli krvatski cesarsko pesem Bilo je vpitje in krik v cerkvi da si ga ne more nikdo niti predstaviti, kdor ga ai slišal. Take škandale ti pritepenci počenjajo ia porabljajo tadi cerkev in cesarjev god. da dajejo duška s-ojim pangermanskim občutkom in svoji mržnji do dežele, v kateri so aašli zaslužek in do naroda, ki jih je gostoljubno sprejel v svojo sredo. — Nemška aeNtrpamrt. V Pfivozn na Moravskem imajo Nemci, ali bolje rečeno nemškutarji še večino v mestnem zboru. Na Moravskem je pa v veljavnosti postava, da morajo samoupravni uradi (občinski deželni in okrajni uradi) povsod kjer je manjšina od 2o0, druge deželne narodnosti, nradovati tudi v jezika manjšine V Pfivozeb je več nego 20° „ Cehov, zato so češki hišni g«»spodarji dosledno vračali nemške račane mestne vodarne in zahtevali, uaj jim p«»šilja češke, kakor je po omenjeni postavi tudi dolžna storiti. No nemškutarski mestni urad je zaukazal mestni vodarni. naj vsem češkim hiš-nim posestnikom, ki so zavrnili nemške račune, vodo zapre, in vodarna j e • t o s t «>-rila ia češke hiše so ostale 4. t. m brez vode. Taka divjaštva počenjajo ljudje v srcu Kvrope. ki vedno trde. da so sinovi najnaprednejšega. prosvetljeaega M roda na sveta! 1'saraa strankarska dlsrl-ptiaa. Obimoac na Moravskem je še v nemških rokah Mestni starešina IaHKt je prodal svojo trgovin« nekemu Čeku To stvor je spravil radi-kalni mestni odbornik Sommer na dnevni red in stavil predlog, naj IdMfer zaradi tega .zločinu na nem štvu" takoj odloži svoj maadat. Predlog je bil euoglasno sprejet in Ijller je" moral takoj odložiti svoj mandat Ta čiu narodu«- zavesti in straakaiske di». ipline je pac pri nas posebno po-snemania vreden, ker smo iai napadam in teptani. Nemci pa napadalci. I spekl umetnega gnojenja travaiku«. Angleška agronoma dr Dv«-r in Krnest Car ker se pečata ta dolgo ' vrsto let s poskusi o uspehih um«-lnih gnojil V to svrk«i rabita dva travnika, katera sta razdelila na štiri enake «lele. Polovic., tsaeega tU pustila n«- pognojen«i. drugo p«dovico sta pogn<-jda in sker na enem travnikn z žlindro na drugem s loalatl ('»peli je bil ta Nepognojeni polovici travoikov sta dali ena kg "'roa U »en*. |»oguo-teni i« ena it««' kg drag sKUvM kg Ti nt>|>«*ht so trajni in jasno dokazujejo, da je denar za umetna gnojil« d«»hn» naložen in da nosi obilne obresti. KnjiievDost in umetnost. Revija .Katoliški (Huornlk* bo izhajala v prihodnjem letn pod imenom- J'as" deset krst na lelo v zvezkih po tri pole NI«iem»kH Ugov«ko drnštvo .■erkar" v Ljubljani je izdalo trgovski koledar za leto |«m7. ki bo vsled svoje vsestransko zanimive vsebine in lične oblike vsakomur ugajal 4'ena koledarju I K. po pošti 1"» vin. več Zberalk rivilnopravdnlh za konot za dežele zastopane v državnem zhorn izide meseca oktobra v .1 Blas-nika naši tiskarni in lit. zavodu v Ljubljani. Breg 12 Ta zhornik. ki ga je na prvotni poziv a hrez daljne ndeležhe drnštva -Pravnik" nredil s pomočjo nekaterih tovarišev r. kr. dež sod. svetnik dr. Kdvard Volčič, obsega, poleg sodn pravilnika in riv. pravdnega reda z uvodnima zakonoma, tndi vsa druga veljajoča določila, ki se stikajo s lo tvarino — Na dotičmh mestih so popolni odgovori justiči:ega ministra, vsi kasnejši ukazi in razpisi ter premnoga razsodila najv sitdišra. V zlsirnik so uvrščeni tudi zakoni o državnem in npravnem sodišču ter pri-djana so določila o konzularnem sod-stvu: pozvane so odločilne to-ke najnovejših zakonov: o šekn iu o družbah z omejeno zavezo, /.hrani so prvič se-lilni redi vsega slov juga tostranske državne polovice: mnogo zakonov in nkazov je prevedenih prvič na slovenski jezik. Knjigi bode tržna rena broširani 7 K. v platno vezani N K: predplačniki jo dobe. z niže razvidnimi nveti. broš. za A K .V) vin . vezano za ♦> K 5« vin.: poštnina stane posebej .VI vin. Isti čas izide z enako obliko v posebni knjižici odvetniškatarila in sodne prisojbine ter veljajoče jezikovne naredbe za okrožja nad sodišč graškega. tržaškega in za-drskega. Knjigi obsegajoči do lisi strani, doda se posebno stvarno kazalo. Ti knjigi bode rržua cena 1 K ho vin.: s poštnino i K: predplačniška cena je 1 K 40 vin.; s poštnino i K <;o vin.; ako se predplača skupno s zbornikom, pa ni posebne poštnine JKagtaziji. Svotovnoolavno gieOikte t medvedi, opicami in Ipm !ai*t od nedelje naprej le • dni videti. Predstave ae vrle v ne dei|o I. ob ' 4 uri. 11. oh ' £ uri in III. ob 4 uri »veter. Oh delnvnihih I. Ob .5 uri lo M. oh t uri iveter. Mivnatoljatvo. gld. I'80;danai*kei tiar ..grsk. gld I 7.V i i gnjali tel" pnljahljene kt .boljtiucgld riftt 1 ' m,—»—M. klaTiagalgld .hrer kosti gl I Jo pii*«'r lite/ k-li WV kr »oho m. ... s« kr. .laaiiio »s k, glnvina Hna "lokr za kilo . kranjski HS>SSI vri ena -Jo ki - . keiaiavtc, cM I 9o » litei pošilja - poštnim povzetjem .4 a kil naprej |H7 117 iankn C«. Stre v Kranja. SmH špab a M kr.. isast a U *r . § »** * dOkr.pratif-i pacaalpa trlsieeai. k upnjem vedn« Hr p«ia|ajtr Vato« a atratfca a kal ar « varltek aa aaftoikl* p je nbka. pa »tel j ia vstttck. P. looMO*« o C« ••HI«, s. i, „,,.,„.., vii,.,. Tloiki T ml hi JPJO «d p-.-oji predplačil Bi tfpsiD mm S mešam- »trok- teli »vajo >lnib» premeniti Poaadhc Magnvi.lij« «e pmlati p.*i ii .trgovski pomočnik' Zildka l"ri»li*va Štajer*! Kuri line TMT-flEV-JMM je aajpripravnajia. najcenejša ia " pel ta UUUUAK v ---tka. kei---------- važaje raffa pr»a»Ssvaa|a Parniki aopraatsfsi. varni, tratailti aaatsi: vazijsvaak« 14 4*1. Urana is - " aajfeoljia. Pajaanila daj* predaja plaval zaatapa* P. n. S tem aalvijsdnaja i PRESELIL SEDRD NR GLRUNI TRE SI. Z. O LR S T N □ HISD saiaii v to Kae aam tva, ko« i Krasne nagrobne križe i*. « el pelporote Bogata zaloga vaakovratnlh f peči, trajnogorljivih in peči za kurjavo raznih Štedilnikov, predpečnikov. vsasik, ksmatnih in kssjskih plah«. Vinogradniki ^ Prva itaj. tnaUaraka M ■ :: utnv p MUad u ■ ■ M U PI«UJ iLlHiniHkiut«ilimt | ■ |.r!U»[lK*t»l.M*MklUJ>- I * pri4K»i(ltil]«liruJprl!vi]«IOn „ _ I in — trli M lilti MMilo pri ^H JMUU iECULi • HllKiKil. t m ■ »I triu. pntij« lotgiiijcl pri Kuji. ^P M ta Wti!» J..U val. inteligentni delavn t a.I i ter.* « p.^j.iiij-111 n*k«-ca k-iii.amnnra pminHu. ka-lahk" avedr \ «*ako ^"•»"'iuj-i« • 4.,!»» pw«ran-kl 7.«-lutrk Hman poil ||Hat* lHitiat« ar. Nt" ua ckspoilii ijfi an«ur {lwi|fMi)H|i|Mnikinil K 5000 zaslužka pika* MM. k aferi MUi U al auja iMrti NI koaadoi ia saao II. 2 50 * mM priWna kafčija. lu tajcar 1 -t-f tr.braliio i»i. mnualoir topna aia • li l t i"i«taii4 i/ aMrrik /.I iU •li.uMr • |».n«>. brtljaiai u (■«■■«<* .ill Oai-m, t alalo •lnnMr giimi.i ----*f. |uml. I |r|>.i l-Kna « / aiaeok. U. 1 •»■■ piaalao 'irodfr i> aikl,a I pal. nratikl Irr 1 a^rhiiaia v k"Ui»>l<'< »ziičaili pmib |.K ..hrj.il.. ia .lumlk- raikvlji, n,, 1 allHiiu nailr|Mh -lik «Vrta. PruO amiuU.-ila aH jnvarljn -r u yal. an la Infatla*. Iraha« itov. 74. a^nezpakrt"* te irl.l.iif i prim* aaalmka Iritar' Kiufn lakira. * V" ■ Horti !Wa paro stroja |m» 1(» oziroma i h konjskih sil. brez napak«', še sedaj v d vata. večji z lastnim stojalom na kolesih i lokoniohill in posestuo oladoječe iz prostorne liise. ti sob. g<»spodarskega poslopja, rodoritno polj«-, senožeti itd. M pPt4t p« al zelo ugodnimi pogoji. Hiša je p<>-selmo pripravna zu vsako obrt. lastni vodovod, reka v bližini. Želez, postaja. Ponodl** iui lastnika Kmlovljici-t ioienjsko. 4-a Kupujte narodni kolek! Suhe gobe. oljnate iu petrolejske sode kupi Anton Kolone v Celju vsako množino, po nujvišjih eenah. daja TOMAŽEVA kakor tudi Im Tomnaovlh tovnvn n.ao.p.Bmpolln W. najladjše in olienem najivnejše minfiio t.Kforovo kislino, Imi- StCflSBA trU dM za travnik«. g««J««J« i«' tu. iv«' s nnauii kakor tudi pollčiiiuii spi*j točno p.»luži « • Trgovina z železnino ,¥ERKUR', P. Majdič, Celje. Preprodaja umetnih uuojil za Spodnje Štajersko in kranjsko. RASEL (ftvleal tentralhahnplatz št. • sprejema potnike zn linijo čez Pariz* Rut re po najnižjih renah; — vožnja na morju le ti do 7 dni: odhod pnrohrodov redno vsako sohoto. — Za večjo gotovost, da se |>otniki vkrcajo, spremlja iih eden uradnikov do Ravre. — Govori in piše ae v vseh jezikih Kdor hoče |»otovati. uaj se pismeno obme zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (381 M -41 pripotoOa i'a»«iU Julio« M'iui imUin izvrii-vaijjr tiska .».t aavadar Ju aaj-• .»Wikf. K rt Zvezna tiskarna j«- lx>Katii xal.il' 'ia t najia^HrrarjšiBi >'rkaaii ia okraski ter oprcmljeaa r elpktricaim »bral«« lahko unUp sajv^ja dela v vsaki naotini V zaloiri iaia ia tiaka t tbarvah ItAfan* krasa* ApnSM, Dalje ararfoe tiskovin«- ku»rrti> raVunr. pi.menr papirjr. .eaik«-. Ptikele. bolet«, ^asoja*. knjiif Sioiarlci-. rirkalarje. reklam m- liste, lepake upataiae. vabila. piil»hw-e.iii>ka ullrn štev. g. . H m Dangte hi (Wi i MM. , JOS. LAIMPRET, šoštamj rl 1 mizarska delavnica m stroji | I I ■'*'*•" OKEN, r.v'.'.kr:u^z«vrata jjr^;•nt^vr^"sv^ j »Ukvlja solidno In točno poatpeftbo. Načrte : 1 okna ln vpntH poAl a« 1 Jttž»o3ajtt$((a hranilnica V Celju naznanja, da je milil« dkrtltM nn m4 I. » pri zemljiških posojilih ial j«-! na Za »Miiihi ki k»rptrMijtka pw|H« v okrajih Gornjigrad. Sevnica. Šoštanj; šniarp in Vransko pa ml |*>t na štiri in pol odstotke. m » Obredu. mri* u ItmUm llill »■>■■■ kol itamtaj 4*.. RAZUČDE TEBTDICE. STEBlbDfi 06D31SČI.H lideljaj.m nott ler |»>prat Ijam »udi Mara. l.odi»i derimalke prem •♦inr ali »ploh »»ake »rele tehtnir vsiuvistie mmiE. kuhinje pratsire. dvoriifs. hl«*e ali voakovratua. velika in najtlaejii, kakor tadi aiala ia pr»*u ud. lojoai .mi Za ista pretiaaem tadi nabav.. pefnir. kakor tadi (idaraka dela t jamMrom dohretfa »edao v »alojn. po poalaai meri ae i«U hitro i »»rte bodi»i ii ntsdenrev. »od n jako* ali hidiavlifnini »idri .nikoder m- (»la lahko |M.|jaliu.. napelje IhnHm » M najaikodo curka. »rila ali porra knpallifa V' bodi.i ia .a.elaike »avode. olYii,e itd li»r*sj«a "I k»»«imk. it-ka dela kaknr ttpafce. ravne ali tkroflf. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE ■taa, primerna ta v*ako atavku. oaobito ta luvarae. »kladiva ali hlev*. aH«»i»M Mral»fwfc» it-l. 1 ifii""iti" ■ mi ■tT*** *tr*fc> Priporočam «c ta obilno nar-OK. ** "0 41 OIUI, Ivan Rebek, Posojilnica v Celjn sraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure. izvzemii nedelj« hi praznike. PssojMsits v Celja 9. da 12. ure, izvzsatii sodoljo iu prazalM.