THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in parod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 119. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 21, 1928. LETNIK XXXVII. za Al Smittia. - Novi governer v Mandžuriji. DEMOKRATSKA STRANKA IMA ZAUPANJE V GOV. AL. SMITH A. — SMITHOVA SOPROGA IN HČERE BODO NA KONVENCIJI V HOUSTONU. — NOBENEGA DVOMA, DA BI SMITH NE BIL NOMINIRAN. Baltimore, Md. — Gov. Albert C. Ilitchie iz države Maryland je podal izjavo, v kateri poroča, da se odpove kandidaturi za nominacijo predsedniškega kandidata demokratske stranke, v prid newyorske-mu guvernerju Al Smithu. Ritchie trdi. da je Smith vseskozi sposoben za tako mesto in ima najboljše pogoje, da lahko upa na zmago. Demokratska stranka zaupa Smithu in Richie je naročil dcj-' «ratom njegove države, naj lasu je jo za njega. Ritchie o-ozarja svoje pristaše, naj se > ozirajo na osebnosti in na ■nebna sovraštva, zdaj je čas, •tu se pokaže disciplina v stranki. Nič naj ne bo, kar bi oviralo uspešno delovanje stranke. Dalje navaja Ritchie v svoji izjavi, da je dovolj jasno razvidno, da je velika večina demokratov za Smitha. Iz vseh dr-prihajajo poročila, da iiii jo delegati naročeno, rla ■ih rajo Smitha v Houstonu i :> konvenciji. 1. : j ie pravi o Smithu, da je najbolj sposoben za tako mesto v vsakem oziru, ima izkušnje in je že neštetokrat pokazal, da je neustrašen v boju za pravice, kar je dokaz, da ga je ljudstvo new.vorske države štirikrat izvolilo na najvišje mesto v državi. Ritchie tudi trdi, če bo Smith izvoljen za predsednika, bo poštena vladaj nadomestila korupcijsko. Rit-j ■hie smatra kot svojo dolžnost, da se odpove kandidaturi, kar drage volje stori in s tem pripomore demokratski stranki do uspeha. Kajti splošno se govori, če bo Smith nomini-ran v Tloustonu, bo tudi izvoljen za predsednika v jeseni. Smith bo med konvencijo v Albany, kjer so instalirali nove radio aparate, da bo lahko poslušal potek konvencije. Na konvenciji bo Smithova soproga in hčere, katerih ena je' članica newyorske delegacije. Konvencija se bo otvorila 26. junija. -o- BOMBA V POSLOPJU O-KRAJNEGA SODIŠČA. Detroit, Mich. — Dinamitna bomba je eksplodirala v poslopju tukajšnjega okrajnega sodišča. Razstrelba je povzročila veliko paniko, vse je hitelo k izhodom. Ranjenih je deset oseb, dve težko. Policija je aretirala štiri moške, katere so videli v bližini postavati. Stražnik Frank Stolpa je kmaiu nato našel drugo bombo zavito v papirju, katero je pobral in vrgel na dvorišče, kjer je eksplodirala. MANDŽURIJA IMA NOVEGA VLADARJA. TRANSATLANTSKO LETALO IN POSADKA. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA. Pewaukee, Wis. — Na križišču v tukajšnji bližini je vlak zadel v avto, v katerem sta se vozila dva mladeniča in dve mladenki. Vsi štirje so bili na mestu ubiti. Kdo so nesrečneži ni bilo mogoče takoj ugotoviti, ker na avtomobilu ni bilo plošče s številko licence in pri truplih niso ničesar našli, po čemer bi mogli ugotoviti kdo so- _____ Starejši sin pokojnega diktatorja instaliran kot guverner fengtienske province. — Japonci zadovoljni z "mladim generalom." —o- Tokio, Japonsko. — General Čang Hsueh-liang, starejši sin pokojnega diktatorja Čang Tsolina, katerega ljudstvo naziva "mladega generala", je bil instaliran kot guverner fengtienske province. Tako se glasi poročilo iz Mukden?. Fengtien je ena izmed treh vzhodnih provinc v Mandžuriji, katerih vladar je bil Čang Tsolin, z glavnim mestom Mukden. Mladi Čang bo takoj stopil v stik z japonskimi oblastmi v Mukdenu in pričakuje, da bo s pomočjo Japoncev proglašen guvernerjem cele Mandžurije in da bo dobil še druga mesta, katera je zastopal pred smrtjo njegov* oče. "Mladega generala" bodo Japonci, ki imaio obširne interese v Mandžuriji, podpirali. Čang pa ni posebno naklonjen Japoncem, njegova politika se nagiblje bolj Ameriki. Japonci se boje le to, da "mladi general" ne bo kos svoji nalogi in se je bati nemirov med njegovimi podložnimi. Čang govori gladko angleščino in je popularen med Američani, Angleži in drug. inozemci. ki imajo svoje interese na Kitajskem. Mladi diktator pozna dobro položaj svetovne politike in ker je miroljuben, mu bo mogoče uspelo, da se bo obdržal na površju in dosegel še druga mesta, za katera se poganja. -o- NESREČA V LEMONTU. I Lemont, 111. — Utonil je v zapuščenem kamnolomu v bližini Lemonta 15 letni Eugene McKenna iz Chicage. V jami se je nabrala voda in deček je skočil v njo na glavo, pri tem pa zadobil tako težke poškodbe, da je padel v nezavest in utonil .Njegovi tovariši, ki so videli nesrečo, so hiteli v mesto in gasilci so prišli na pomoč ter potegnili truplo iz vode. -o- BIK NAPADEL DEČKA. Chehalis. — 141etni Donald Ensley se nahaja v Onalaska bolnišnici v kritičnem stanu, trpi za poškodbami, katere mu je prizadejal razjarjen bik, ki je podrl ograjo, kjer se je pa-sel in napadel dečka. Predno so ljudje dečka rešili, ga je bik že hudo obdelal z rogmi. Zdravniki imajo le malo upanja, da bo deček ostal pri življenju. -o- — Jamestown, N. Y. — Trije mladeniči in dve mladenki so prišli ob življenje, ko so z avtomobilom zadeli v poulično karo. Moški so bili iz Erie Pa., ženske pa iz tukajšnjega mesta. V ** 8 Na sliki vidimo monoplan "Friendship" in drzne letalce, ki so poleteli iz Amerike v Evropo. Zgoraj na sliki je Miss Amelia Earhart, prva ženska, ki je z letalom preletela Atlantik ; pilot Wilmer Stultz in na desni je mehanik Lou Gordon. AMERIČANI, SANDINOYI UJETNIKI. Sandinovi uporniki imajo 21 u jetnikov ameriških državljanov. - Jugoslovan videl ujetnike, s katerimi lepo postopajo. — Sandino ima 2000 mož. Tegucigalpa, Honduras. — Zastopnik mehiške radikalne skupine, Esteban Pavlevič. ie prispel semkaj in povedal, da je obiskal taborišče nikaragu-anskega uporniškega generala Augusta Sandina, kjer je videl 21 ujetnikov ameriških državljanov. Pavlevič prebiva v Peru. ie pa rodom iz Jugoslavije. O u-jetnikih poroča, da se jim dobro godi in ne trpe pomanjkanja. Med ujetniki je tudi Geo. B. Marshall iz Newvorka, manager La Lux majne, katero so uporniki napadli meseca aprila. O Marshallii se je že poročalo,. da so ga uporniki ubili. Pavlevič je povedal, da je Sandino sklenil, da ne bo več re-spektiral imetje inozemcev, iz-uzemši lastnino Špancev in Latinskih Amerikancev. S tern hoče Sandino dokazati, da so inozemski interesi na varnem le toliko časa, dokler on hoče in jim ameriško vojaštvo, ki se nahaja v Nikaragui ne nudi nobene protekcije. Pavlevič trdi, da ima Sandino 2000 dobro oboroženih mož. Povedal je tudi, da so bili uporniki 11. junija v Zapote, blizu Bacaya v boju z Amčri-kanci. Sandino je izšel iz bitke kot zmagovalec, več Američanov je bilo ubitih in ranjenih. Med ujetniki je osemnajst Stric Samovih vojakov, -o- BOJ PODGANAM. Pariz, Francija. — Člani organizacije "Internacionalne konference za boj proti podganam" so enoglasno potrdili, da ni boljšega sredstva za zatiranje podgan, kot so mačke. Priporočajo ranče, na katerih n^j bi se redilo mačke in jih treniralo za lov na podgane. Delo najbrže ne bo težJfo,. ker je znano, da kar mačka rodi, miši lovi. KRIŽEM SVETA. — Madison, Wis. — Governer Fred R. Zimmerman je podal izjavo, da bo še kandidiral za governerjf. Izjava se glasi tako-le: "Kandidiral boni za guvernersko nominacijo v državi Wisconsin pri septem-berskih primarnih volitvah." — Detroit, Mich. — Whitney Brothers kompanija je pričela z delom predora, ki h ■> pod reko Detroit med Detroi-tom in Windsor. Can. Predor bo 2540 čevljev dolg in bo stal $23,000,000. — Curtis Field, N. Y. — Hubert Julian, star 29 let, črnec, izkušen letalec, ki se naziva "črni orel", je izjavil, da namerava v kratkem poleteti iz Amerike v Pariz ali Rim. — Madison, Wis. — Co!. Charles A. Lin d berg je vabljen na počitnice v Wisconsin "to keep cool with Coolidge." Ker sta oba redkobesedna, se bosta dobro razumela skupaj. — Washington, D. C. — Državni tajnik Kellogg je odklonil vabilo ameriškega poslani-ka Morrowa in mehiškega poslanika Telleza, da bi šel v Mehiko na počitnice. Kot vzrok navaja, ,da namerava sklicati konferenco pan-ameriških narodov, na kateri bi se razpravljalo o arbitraži. — San Francisco, Cal. — Brotherhood of Locomotive Firemen and Enginemen je da-la na stran kot rezervni sklad za pokojnino članom bratovščine, ki so dosegli starost 70 let, vsoto $12,000,000. — West Palm Beach, Fla.— First American and Citizens! banke, so zaprle svoja vrata.' S poslovanjem je tudi prenehala Kelsey City State banka. Če bodo vlagatelji kaj izgubili, še ni znano. 'MISS LINDY" PONOSNA NA USPEH. Iz Jugoslavije* DOMŽALČAN SE TEŽKO PONESREČIL S KOLESOM. _ V KAMNIKU SO UJELI ŽIVEGA KOZLA. — KATO LIŠKO SLAVLJE V KAR LOVCU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Huda nesreča pri Domžalah. Skladiščnik tvrdke "Tea Import" Franc Keber. stanujoč na Studencu, se je vračal s kolesom v ponedeljek 28. maja pozno zvečer iz Domžal domov. Med vožnjo je zadel s kolesom v obcestni kamen. Padel je na tla, pri tem pa je z glavo tako hudo zadel ob j kamen, da je obležal nezave-; ^ten. Prepeljali so <*a v. večernim kamniškim vlakom v Ljubljano. kjer so ga naložili na rezilni avto in prepeljali v bolnico. Tu so ugotovili, da si je Keber pri padcu pretresel možgane. POL MILIJONA DOLARJEV ŠKODE PO POŽARU. Sacramento, Cal. — V dveh krajih kalifornijske države je gorelo žito in poljedelske naprave. V vsakem slučaju so prostovoljci z velikim naporom ogenj pogasili, vendar je. cenjena skupna škoda po požaru nad pol milijona do- Ameriška letalka pripoveduje o poletu preko Atlantika. — Za avijatiko se že dolgo časa zanima. — Letalce so Angleži navdušeno pozdravljali. -o- Southampton, Anglija. — Miss Amelia- Earhart je torej prva ženska, ki je preletela Atlantik. Pripoveduje, da je ponosna na to. a nobene hvale noče, kajti, da je polet bil uspešen, gre hvala Ie pilotu Wilmer Stultzu in L. Gordoni:. Ona, tako trdi,d a je bila I«3 kot potnica, in prav vesela, da ji je bila dana prilika za ta polet, ker se že od nekdaj zanima za letalstvo. "Moja pot preko Atlantika z letalom "Friendship'" je bila/ prijetna, čeprav včasih nekoliko dolgočasna. To je mojo p»*-vo potovanje v Anglijo, kamor še nameravam poleteti, če bo nanesla tako prilika. Dasi je bilo rečeno, predno smo se dvignili v zrak, da bomo imeli ugodno vreme, nas je spremljala vso pot megla, dež, ponekod celo sneg. Razgleda nismo imeli nobenega. Le eno uro takoj po odhodu je bilo jasno in smo se že veselili, češ, krasno vreme bomo imeli, a ukanili smo se. Med potjo smo ujeli s parnikov dva radio signala, dasi parnikov nismo videli." Miss Amelia Earhart je dobila novo ime, in sicer "Miss Lindy." V Southampton so letalci prispeli v torek ob 1 :40 popoldne. Ko so se prikazali na obrežju, so se oglasile sirene na parnikih in čolnih, katerih je bilo vse polno v pristanišču. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo in pozdravljalo Amerikance. Ni treba posebej omenjati, da se je vsakdo najbolj zanimal za "Miss Lindy", ki je prva ženska, katera je brez nezgode preletela Atlantik. „» Ako se ti *Amerikauskl Slo-vner" dopade, povej to rwv Jim prijateljem in znancem In pripel «mEI jim te, de si ga na-roče! Živega divjega kozla ujeli v mestu. Zanimiv slučaj se je zgodil na binkoštni ponedeljek v Kamniku. Ko je privozil jutranji vlak iz Ljubljane v Kam-( nilc. se je nakrat pojavil pred ( njim gams in tekel nekaj časa j po progi, tako da je moral stro-j jevodja ustaviti brzino, da p::» j ni povozil. Splašen po vlaku jo, ko/ol tekel čez ce^to proti Ko-; detovi gostilni, kjer se je spu-' ^til za njim pes in ga pognrl v tek. Žival je planila proti fa-rovškeinu travniku ob cesti, iuue na ta vi j am o, da bova ^ bo v najini moči. Mr. in Mrs. Louis Dulle -o- DOMOViNO. Regrča vas, Dne 26. maja ol, zjutraj smo >e izkrcali rah na Franc uiiro. r sto Havre leži ] vz precej strmega br«. v, , koj pri izkrca ni u ni :> -razgleda po me.- u pokrajini. "Ile de France" pot veliko Poljak \ je korporativno nt polj k a (• r ga n i z a c. i čul, bilo j.' na !-:r 1 • .luni, poi 8. Jr uri z jem ii t ie imel a /a Kol sem o kros . * i 1 1. Bajuk. 25c: Andro Golob. -o- Rochembau", 1-i ;ih ie od-1 skozi angleški kanal, nii-&ročijc\ Danske in druvih ZAHVALA. Chicago, 111. V prijetno dolžnost si ste jeva, da se na tem mestu spomniva vseh naših prijateljev in znancev, ki so nam ob petlntri-desetletnici najine poroke pripravili tako nepričakovano veselje. Uverjena sva vedno bila, da imava prijatelje med svojimi rojaki, saj želiva živeti z vsakomur v slogi ;n zastopnosti; da pa imava toliko in tako iskrenih in vdanih prijateljev, kakor se je pokazalo na slavnosti. tega si nisva upala niti m« 111K pel; tu o držav, k lamosr.ja m« žiti so se im: še m narniku Slovene-^ n n t>[ lo : 1K u sen nad :;•. \ uri ureai-rakoj pu kaki smo .)rivi:zili predmestij in i smo lene vr- Kosmo s li in odpra"1 potegnil iiapiv;. liSminutni vožr.^ že v lepše :;raje okolice. Zagleda love, ki so se .v -, a e Pre«' oči so .eki wilvr- tj ne vile obdane z lepimi mi tratami in drevirtMii. ko, takoj že potem, kar u pred oči, i začutil v s eras- L f. je smo ju in misliti. Ponedeljek, 11. junija. < prihajalo nama bo zato ostal za vedn« J zrli z vlaka, v neizbrisnem spominu. Z ve-j spoznal: d;: nrihajaš v (!• ■■;■ lo seljem sva doslej pomagala j dr nice kulture, katero si'že ne-vsakomur, ki se je zatekel k koč videl, zaLo ti pogled nanjo nama, ako je nama bilo le mogoče ; odslej v naprej pa ob-ljubijava, da se bova v dvojni meri držala gesla: Zvestoba za zvestobo. Po svojih skromnih močeh se bova izkušala izkazati vredne naklonjenosti, ki ste nam jo izkazali, in Vam vračati Vašo zvestobo z enakim. Najprisrčnejša torej hvala /pred toboj kraj. Ali j< tako dobro de, kakor pogled v materino lice. Začno se obujati spomini. V duhu -toji že tu tudi tvoj domači še tak kot je bil? Je še vse tako kot je bilo tedaj. ko smo tekali kot otroci no domačih tratah in poljih? Je še vse tako? Oh, da bi skoraj bil doma! Tako sanjaš, (Dalje na 1. str.) 'aiiin!ii=niiiaiiiBiiijiii:i«iM AN -.V PODLISTEK J>_r^ ^Tmm »j n: FTim; m ^ i: i uinuiniKj iut! turni Kiirn nnii: t r+mr:ni h Trmn i in h n; iihih nrrnii r^ m ijmti tu iHiULiii iiii^ Štefan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. * — Sroe? — ga je ljubeznivo objela z očmi. ' . -— Mnogo sem delal. Mnogo poizkušal. — Zakaj ne spiš ponoči? — ga je gledala z nežnim očitanjem. — Ko se noč spusti na zemljo, prižgem lučko, ki visi pred oltarjem, pred Eudovim kipom in do solnč-nega vzhoda zrem v skrivnostno svetlobo. Na strehi cvrči tisoč cvrčkov in miši tekajo, potem pa zavlada okoli hiše črna tihota... in jaz se tako bojim ... in jaz tako plakam v sobi, da ne prideš k meni . . . — Delati moram, — sfe je izgovarjal Mu- tsuhito Dsain in je vstran obrnil glavo, da bi mu ne bilo treba gledati v dekletove oči. — Glej tudi ta stroj sem ustvaril . . . — Kaj pomaga stroj? — je tožila deklica. — Jaz nočem leteti, ljubiti bi hotela . . . Jaz ne želim nebeških višin, marveč ljubezni, saj je ona nebo ... — ji je padala po obrazu svetla tresoča se in žgoča solza. Mutsuhito Dsain je molčal, — Glej, jaz sem te zvesto počakala . . . Priplula je ladja in prišel je lep mornarski častnik, ki me je zagledal. — Kje? — je vprašal malomarno. — Pred svetiščem "Skakajoče želve", ko smo imeli velike praznike. In dopadla sem se mu . .-. — Odkod veš to? — Sporočil mi je, da me vzame za ženo na- dva meseca, dokler bo ladja tu . . . — Kako je doznal, da tu stanuješ? — jo je gledal nepremično. — Za menoj je prišel, sem do hiše mi je sledil in je po materi Breskvi sporočil, toda- zastonj ... — Lepo, — je dejal Mutsuhito Dsain mrko. — V svoji hiši sem vama dal stan, skrbim za vaju in ti v moji odsotnosti gledaš za tujim moškim . . . Dekle je tiho stresalo z glavo. — Gospod, nisem gledala za njim, — je rekla žalostno. — Materi je dal zlat in je sporoči!, da me osreči, jaz pa sem mislila na tebe in sem zaprla oči pred skušnjavo. — Tako torej čuva nad teboj Breskev? Dekle je mirno vzdržalo njegov strogi pogled. — Mati je-stara, revna in ljubi denar, — jo je branila s prosečiin smehom. — Takrat sem te mnogo objokovala, in ona si je Ie prizadevala, da bi tolažila hčerko. Gospod, ne stori ji nič žalega, ona ni hudobna ženska in te ljubi. * , - Mutsuhito Dsain jo videl dekletu v dušo in se je pomiril. — No, dobro, Zvonček — jo je pobožal po obupanem obrazu. — Nisem jezen*. . . Kaj pa se je zgodilo z mornarskim častnikom? — Izostal je. In kakor sem slišala, je za mesečnih šest sto jenov vzel za ženo Tuki-Sano, hčer spoštovanega lastnika cvirnske tovarne ... - / Sključila se mu je k nogam. — Gospod, Mutsuhito Dsain, ti si anata ičiban, prvi človek, veliko je tvoje znanje, a duše mi vseeno ne vidiš. Ne, ker sem jaz le majhno, neznatno dekle, Ne vidiš me, ker me ne ljubiš. Gospod, jaz te le slavim za to in te le zagotavljam: ljubim te, ljubim te, ljubim te . . . Zbala se je. — Sedaj me mrzlo in neverno gledaš, gospod, Mutsuhito Dsain, tuje' se mi sme-ješ, ubogemu malemu dekletu, a čutim, da nekega-dne dam veliko in sveto izpričevalo svoje ljubezni . . . Slabotni, zvoneči glas je zadušila bol, malo ročico, je pritisnila na srce in je v nemi tugi izginila za bombaževimi zavesami z rdečimi čopi ... VIII. Overton se je nevoljno mučil za mizo. V srečo je pomešala grenkobo zavest, da svojega dela, ki bi tvorilo nov vek, ne more uresničiti. Na mizi laboratorija je ležal cel kup zapiskov, komplicirane kemične doze, čudni stroji so ležali vsenaokoli, zavrženo orodje težkih in brezuspešnih poizkusov in izjalovljeni trudi. — Overton, kaj razmišljate? — se je dvignil od druge mize Brinkley. — Kako daleč ste prišli? — Računi so točni, teoretično je gotova ena važna iznajdba, praktična izpeljava pa stoji pred nepremagljivimi ovirami . . . — Le pogum! se je smejal stari znanstvenik. — Plin! Kdo bi verjel, da se ta plinasti nič izpremeni v tako nepremagljivo moč, ravno vsled-svojega ničnostnega bistva! — K tko ničnosten! V neskončnost-prodirajoče molekule tvorijo izpremenljivo zakonitost — se je zamislil prof. Brinkley. (Dalje.) -o-- Širite "amer. Slovenca" Četrtek, 21. junija 1928. AMERIKANSK3 SLOVENEC Strsfi "S Pogled na cerkev sv. Ciril a in Metoda v Sheboyganu. 2 O-Ietnica mašništva Rev. J. Cherneta. 0 našem slavčku Mr. Anton Sublju. Sheboygan, Wis. Nedelja, 10.'junija 1928 bo ostala sheboyganski naselbini in župniji sv .Cirila in Metoda vedno v spominu. Slavnost, dvajsetletnica mašništva č. g. župnika slovenske župnije sv. Cirila in Metoda Rev. James Cherne-ta, ki se je vršila tega dne, bo ostala zabeležena v sheboyganski katoliški zgodovini. Slavnosti se je udeležilo precejšnje število odličnih mož, čč. duhovščine tamošnje škofije in predstavnikov mesta Sheboygan, kjer deluje Rev. Cherne že osemnajst let kot dušni pastir tamošnje fare, katero je povzdignil v eno izmed najboljših župnij v državi Wisconsin. Slavnostni program se je o-tvoril v nedeljo zjutraj ob deseti uri s slovesno sv. mašo po procesiji, ki se je vila iz žup-nišea v cerkev. Pri sv. maši, katero je daroval slavijenec Father Cherne, je bilo večje število duhovnikov, ki so pri službi božji asistirali, in sicer kot dijakon Rev. Philip Dreis, župnik cerkve Svetega Imena; Rev. Francis Piehery iz Sv. Petra cerkve kot subdiakon; Rev. John Jurichek iz Omahe, Neb. kot "presbyter-assistant", in Rev. L. Gladek iz Steelton kot "master of ceremonies". Sv. maši je sledila Corpus Christi procesija. O tej procesiji pripovedujejo, da je bila najlepša, kar so jih še kdaj videli She-boygančani. Procesijo so tvorili čč. gg. duhovniki, mini-strantje in šolski otroci. Po cerkvenem opravilu se je vršil banket, katerega so pripravile v cerkveni hali faranke cerkve sv. Cirila in Metoda. Med banketom je krasno pel cerkveni pevski zbor, posebno pa še kvartet, ki je bil burno aklamiran za svoj nastop. Po banketu se je razvil govorniški program. Rev. Charles Myers, bivši Sheboygančan, je predstavil govornike vsakega posebej s primernim nagovorom in tudi sam pozdravil jubilanta in povedal navzočim o njegovem delovanju pri fari. Kot prvi govornik je bil predstavljen Rt. Rev. Msgr. Matt Gerend. V lepih vznesenih besedah je hvalil delo Rev. Cherneta za župnijo, pa tudi se je spominjal v govoru pokojnega Peter Reissa; dal je priznanje tudi Thomas McNeillu in Geo. Heller-ju, ki so pomagali Father Chernetu, ko so bili za njega najtežavnejši dnevi, ko je tako rekoč oral ledino. Thomas McNeill je bil naslednji govornik. Govoril o dnevih, ko so ustanovili tamkajšnjo župnijo. Drugi govorniki so bili William Reiss, ki je obljubil, da bo še nadalje pomagal župniji; Mrs. Edward Oehler, Mrs. John Bruns In Mrs. Frank Weber, odborniki, ki so pripomogli, da se je pri skupnem cerkvenem bazarju nabralo skupaj $9000. Dalje so govorili Harry McNeill, Joseph Schilder, City Attorney A. Matt Werner, Dr. J. P. Zo- Poslopje farne šole sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu. hlen, Dr. J. A. Junck, Walter Brandt, Sidney D. Kaye in Rev. Fathers Jurichek, Dreis, Piehery, Schaffel in Gladek. S tem je bil končan angleški program slavnosti, slovenski se pa je vršil v nedeljo 17. junija, o katerem bomo pozneje poročali. Zvčeer omenjenega dne se je vršila predstava graduantov farne šole sv. Cirila in Metoda. Tri in trideset otrok je dobilo diplome, katere jim je razdelil Father Cherne in imel primeren govor v slovenščini. V angleškem jeziku je govoril Father Jurichek. Govorili so tudi trije gradUanti — Elizabeth Jurichek, Olga Hladi in Hed-wig Majcen. Father Cherne je prišel v Sheboygan leta 1910. Kaj je v tem kratkem času napravil za župnijo, govore dovolj jasno njegova dela. Ko je 3. marca leta 1910 prišel v Sheboygan je našel v mestu le devetdeset slovenskih družin, štiri izmed teh so lastovale svoje hiše, katerih skupna vrednost je znašala komaj $5000. Župnija pa je pod spretnim vodstvom jubilanta narastla na tri sto družin i skoro vsi lastujejo svoje domove; mnogo jih je, ki imajo trgovine ali druge obrti. Z delom prve slovenske cerkve v Sheboyganu se je pričelo leta 1910 in je bilo končano a-prila meseca naslednjega leta. Nabiralo se prispevke za zgradbo in vse se je lepo zavr-šilo pod nadzorstvom Father Cherneta. Na cvetno nedeljo leta 1911 je bila darovana prva sv. maša v novi cerkvi in septembra istega leta je bila blagoslovljena po škofu Kodel-ku, ki je bil takrat pomožni škof mihvauške škofije . Ko je bilo izvršeno glavno delo, to je, ko so verniki slovenske narodnosti v svoji lastni cerkvi molili Boga, se je pričelo gibanje za zgradbo župnišča in slovenske farne šole. Vse to se je doseglo v kratkem času. Šola se je sicer kmalu zatem, ko je bilo žup-nišče dogotovljeno, pričela graditi, a radi pomanjkanja denarja se je z delom prekinilo. Leta 1927 se je končalo zunanje delo. Notranje delo ie bilo dovršeno že leta 1922. Blagoslovitev šole se je vršila torej leta 1922. Rezidenca za šolske sestre se je istega leta dovršila in poslopje se je blagoslovilo leta 1922. Father Cherne je organiži-ral leta 1921 med svojimi žup-ljani kompanijo, ki je kupila 12 akrov sveta v Greendale za park in pokopališče. "Zelena dolina", tako jo imenujejo Sheboygancani, ki so nanjo silno ponosni. Med tem časom, kar biva Father Cherne v Sheboyganu, so se ustanovila sledeča društva: Društva sv. Cirila in Metoda, dr. Marija Majniška Kraljica, društvo sv. Trojice, društvo Krščanskih" mafer, 'dr. sv.' I« mena za odrastle in otroke, BIVŠI SODNIK — TAT. Maribor, 2. junija. — Od binkoštnega ponedeljka sedi v zaporu mariborskega okrožnega sodišča dr. Rudolf Fohn, ki je bil aretiran zaradi suma tatvine in vloma. Star je kakih 35 let, študiral je gimnazijo v Celju, juridično fakulteto na univerzi v Gradcu, nato pa služboval pred vojno nekaj let kot avskultant pri sodiščih v Mariboru in Celju. Med vojno ga je usoda zavlekla na zločinska pota in sedaj gre z njim očividno vedno nižje. Po svoji naravi je dr. Fohn neozdravljiv kleptoman. Ako vidi kako dragoceno stvar, zlasti pa tak predmet muzejske vrednosti, se ne more premagati, da si ga ne bi prisvojil. Tako je že med vojno prišel v konflikt z zakonom, izgubil svojo službo in se seznanil tudi s policijskimi sodnimi zapori. Njegovi znanci so upali, da ga iztrgajo iz krempljev nesrečne strasti, a vsa prizadevanja so bila zaman in inteligentni mož je padal vedno globlje. Ko je pred par leti zapustil naše zapore, je odšel v Avstrijo, kjer pa je tudi prav kmalu obrnil nk.se pozornost kriminalnih oblasti. Za nekaj časa je nato izginil, pred tedni pa se je neopaženo vrnil v mariborsko okolico, kjer je bilo njegovo zadnje bivališče v Kamnici. Popolnoma je že propadel in prišel na stopnjo tatu iz navade. Zaprli so ga pod sumom, da je ukradel v Mariboru neko motorno kolo. Ko je bil že par dni v zaporu, so prišli na dan tudi drugi njegovi grehi. Med drugim so ugotovili, da je odnesel iz naravoslovnega in fizikalnega kabineta mariborske državne gimnazije več predmetov, od katerih so jih nekaj našli v njegovem skrivališču pod nekim grmom v Mestnem parku. Ker ni izključeno, da ima Fohn na vesti tudi druge tatvine in da je nekaj ukradenega blaga razprodal, poziva mariborska policija vse, ki so imeli s tem nesrečnim doktorjem kakršnekoli kupčije, da to prijavijo ali njej, ali pa najbližji žandarmerijski stanici. Slov. Ženska Zveza, cerkveno pevsko društvo in Dramatični klub. V cerkvenem odboru so naslednji slovenski možje: Joseph Godez, tajnik; Frank Re-pensek, blagajnik; Lawrence Urbas, Michael Progar, John Mervar, John Govek, Frank Jelovnik, Ignatz Juntz in John Zorman. Naj še omenimo, da je imel slovesno pridigo v slovenskem jeziku Father Gladek, katero je končal s sledečimi besedami: "Zvest služabnik božji je Father Cherne in Sheboygan-čani so lahko na njega ponosni. Slovenci po vsej deželi naj mu bodo hvaležni, kajti njegova dela za ameriške Slovence so velika. Naj ga Bog ohrani še dolgo pri življenju, da bi z dobrimi deli nadaljeval. Prijatelja sya že od leta 1896. Vem, da vi farani ljubite svojega župnika, Father Cherneta, ne le kot svojega dušnega pastirja, temveč tudi kot resničnega prijatelja, h kateremu se lahko zatekate v veselih urah, pa tudi v žalosti in v nesreči. Bog blagoslovi Father Cherneta in farane, da bi še nadalje v skupnem "delovanju koristili fari in vršili Bogu dopadajoča dela." TATOVI NA VESELICI. V domžalski okolici se poti-j ka že dalje časa tatinska druž-! ba, ki ogroža javno varnost. V raznih vaseh v domžalski oko-| lici se tatvine ponavljajo od j dne do dne. Orožniške postage se trudijo, da tatove izslede, j a ti se znajo prav spretno izmikati. Ce se pojavijo ponoči v tej vasi, so naslednjega dne že par ur daleč in se skrivajo drugod. Na binkoštni ponedeljek so se pojavili tatovi tudi na močno obiskani gasilski veselici v K ašnji. Pomešali so se med tale goste šele v mraku, zato jih ni nikdo spoznal. Oprezo-vali so pač za vsako priliko, da pridejo do plena. Prvi je zapazil kmalu po 21. uri France Auman iz Vira, da mu je nekdo- odpeljal črno pleskano kolo znamke "Precioza", vredno nad 1500 Din. Kmalu nato je ugotovil tudi Alojzij Pustolnik iz Zd. Lok, da mu je tat odpeljal precej obrabljeno kolo. vredno 1100 Din. Čez čas pa sta opazila še France Klop-čič in France Hribar iz Sp. Lok, da sta okradena. Obema sta izginili iz žepa listnici. . . Gostov na veselici se je zaradi teh tatvin, ki so se kmalu razvedele, polastilo hudo razburjenje. Vsi so iskali prekanjene uzmoviče, ki pa so medtem skoro gotovo na ukradenih kolesih, že davno odkurili. Kolikor se je moglo sklepati, so bili na delu trije tatovi. Prvi,, ki se je lotil koles, je bil, kakor se domneva, neki 20Iet-ni mladenič srednje postave, okroglega črnega obraza in kodrastih las; sukal se je na veseličnem prostoru brez pokrivala in se večkrat sestal z nekim drugim mladeničem, o-blečenim v sivo obleko. Tretji osumljenec je že starejši, c-krog 401etni moški, vitke, u-pognjene postave, oblečen v temno3ivo obleko. Kljub izredni prebrisanosti tatinske trojice, ki bo skušala bržkone še nekaj časa gospodariti po tamošnji okolici, upajo orožniki, da jih bodo končno vendarle spravili na varno, o ČARODEJNA RASTLINA. Že davno je bilo znano, da pijejo nekateri Indijanci v Južni Ameriki, tpredno gredo na boj, sok neke rastline, da se "napijejo poguma". Najprej so menili, da bo to pač kaka alkoholna pijača — saj se tudi Evropejci za korajžo radi napijejo vina ali drugih opijanljivih pijač. Dr. H. Rus-by, član Mulfordske družbe in prof. Stafford, docent na farmacevtski šoli v Clevelandu, sta se pa podrobneje zanimala za stvar in rastlino, ki sta i i dala ime "bemisteria capi", proučila. Istočasno so se lotili raziskavanj tudi drugi znanstveniki in vsi prišli do enakih uspehov. Poročila pravijo, da sok listov bemisterije capi prežene v človeku čut strahu in celo previdnosti, celo živčevje teži za udejstvovanjem; človek popolnoma izgubi pojm bolečine in sovražnikov, s katerimi bi se spoprijel. Bemisteria capi je znana v Boliviji pod imenom avasco, v Kolumbiji pa pod imenom yage, pil-de, in ayahuasco. Profesor kemije na univerzi v Bogoti, Bar-riga Villalba, je dosegel iz rastline alkaloid in ga tudi označil* s kemično formulo. Ko je vbrizgal ta alkaloid v često neznatnih količinah živalim, se je pokazalo, da so postale živali popolnoma neobčutljive za bolečine, pri tem so pa ohranile sposobnost gibanja. Ta učinek rastline u-tegne prinesti medicini velike koristi. ZA ČAST DOMOVINE NAJ SABLJA GOVORI. V Asuncioni sta se te dni dvobojevala chilenski poslanik Rivas in peruanski vojaški ataše Reeabarren. Rives je ostal nepoškodovan, Reeabarren pa j je bil težko ranjen. Po dvoboju sta se nasprotnika spravila. A zakaj je morala med njima govoriti sablja ? Na dan spomina bitke pri Iquique-u je |Peruanec priobčil v tamkajšnjem listu "Tribuna" članek, ki je bil po mnenju chilenske-ga poslanika za republiko Chile žaljiv. Zato je pozval Reca-barrena na dvoboj. Z iquiško bitko je bilo pa tako: V tej bitki so bili Peruanci 1. 1879. od chilenske armade tepeni. Republika Peru je morala tedaj zmagovalcem odstopiti pokrajini Tacna in Arica. Od tedaj vlada sovraštvo med o-bema državam. Še pred dvema letoma se je na predlog Združenih držav v navedenih dveh pokrajinah vršilo ljudsko glasovanje, da bi se na ta način našel kompromis in dosegla sprava, a poskus se je izjalovil. Na mitnici. Mitničar je ustavil postarro ženico, pri kateri je našel steklenico žganja. "Od žganja mprate plačati užitnino," je zahteval. "Saj nimam žganja, ampak slivovko," se mu je uprla. Gospod Anton Šubelj, operni pevec, ki je prispel iz naše mile domovine in prinesel našo pesem med ameriške Slovence, je tudi med Američani zaslovel. V nedeljo, 10. junija je bil gost odlične družbe v Hudson, O. kjer je nastopil v slovenski narodni noši in pred-našal naše najlepše slovenske pesmice — ameriški družbi, ki ne razume besed, toda je razumela čut in milino naše pesmice, katero zna prednaša-ti le Šubelj. Med navzočimi preteklo nedeljo v Hudson, Ohio, je bila tudi predsednica odlične organizacije "Adult Educational Society", ki je bila tako prevzeta od lepote slovenske pesmi in po karakterju, s katerim zna g. Šubelj zapeti pesem, da ga je povabila drugi dan za j interview. Sestanek se je vršil pri odlični elev. umetnici Miss Pratt na Mayfield Rd., in posledica sestanka je bila, da je g. Šubelj sprejel engažma pri omenjeni družbi ter bo nastopil koncertno turo po vseh Zed. državah pred najboljšim ameriškim občinstvom. Na teh koncertih, ki se vrše izključno v ameriških krogih bo g. Šubelj nastopal v narodni slovenski noši, prednašal bo slovenske in' ameriške, zlasti mladinske pesmice. Omenjena družba je prevzela popolno garancijo za vse nastope g. Šublja. Engažma je veljaven za eno letoJ Družba je dala tiskati posebno mična vabila za te koncerte, v narodnih slovenskih barvah, z angleškim besedilom. Na vabilih je slika g. Šublja, ozaljšana s slovenskimi na-geljčki, v živo-rdeči barvi, lipovo cvetje ter druge karakteristike slovenstva. Na notranjih straneh se nahaja program ter ocene raznih slovenskih in ameriških časopisov. Pogodba, katero je podpisal g Šubelj z omenjeno družbo, je pa prirejena tako, da g. Šubelj ni obvezan peti ob sobotah ali ob nedeljah, kajti on je želel, da bi te dneve imel proste za — naše ljudi, za naša društva po raznih ameriških naselbinah. Da, družba mu bo šla celo toliko na roko, da bo gledala, da bo pri Amerikan-cih vselej nastopil v takih krajih, ki so najbližji onemu kraju, kjer bi ga Slovenci radi i-meli. Vsakega izmed nas mora veseliti, da imamo pred seboj umetnika, katerega smo sicer mi Slovenci zaslužno priznali in vpoštevali, a ga isto toliko vpoštevajo tudi najbolj odlični Amerikanci, ki vedo kaj je lepota pesmi, pa naj bo peta tudi v Amerikancem tujem jeziku. G. Šubelj ima doslej 15 slovenskih koncertov na programu, poleg onih, ki jih bo prednašal Amerikancem. Proti koncu julija bo pel v Ely, Minn., (Dalje na 4. str ) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! Rev. James Cherne, sedanji župnik in ustanovitelj župnije sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu. MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje i Za dinar jo t $ 5.00 6.15 200 Din ___$ 4.45 10.00 mr.mmmm 11.25 500 Din MO 15.00 .. 16.85 1000 Din ____ iaso 20.00 .. 21.45 1500 Din ____ 28.00 25.00 ______ .. 26.56 2000 Din ___ 8T.O0 95.00 » _ 36.70 8000 Dki __5&40 5Q.OO 51.06 4000 Din _ 78,50 75.00 77.50 5000 Din ____ 91.00 100.00 ______ „ ios.oo 10000 Din __188*00 200.00 m 204.50 15O0b Din _ 278.00 300.00 306.00 20000 Din _____ 868.00 400.00 ______ .. 407.50 StOOO Din ___ 548.00 530.00 _______ 509.00 40000 Din ___ 724.00 600.00 .. 610.50 50000 Din _ 90&0G 700.00 ....... - 712.00 60000 Din _ 1082.00 800.00 „ 813.00 70000 Din __ 1960.00 900.00 i,, i .. 914.00 80000 Din _ 1441JN 1000.00 —... .. 1015.00 90000 Din _ 1620.0* Za pošiljke po pefiti se »prejeme m uno MOHT Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po poŠti ne sprajemrco. Nobenih dragih pristojbin In nobenih •dbKkor 9 EvropL Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL* Uradnjemox Dnevno od 9100 zjutraj 8» 4*00 pr poldne. Ob torkih in aobotih do 8:30 riin, KAPITAL IN PREBITEK* 0900^008,0O PROMET IN YOU HAD $3,800,00000 Btran I AMERIKANSK1 SLOVENEC 11 SLOV NASELBIN. - (Nadaljevanje z 2. strani.) vlak pa vozi hitreje in hitreje, žvižga in puha in te pelje naprej v svet. Po kaki uri vožnje od Havre začno prihajati pred oči lepe francoske kmetije, ki so dokaj lepo in skrbno obdelane. Takoj, ko gledaš na te skrbno obdelane kmetije, spoznaš, da so Francozi prav dobri in umni gospodarji. Vse kaže na bujno rast, kar priča, da francoski kmetovalec dobro gnoji, gospodari z neko posebno umetnostjo, da na malem prostoru zemlje obilo pridela. Ravno v tem tiči vsa umetnost evropskega poljedelca in v tem oziru so francoski poljedelci precej v o-spredju. To sem pozneje opazil tudi v Švici, pa o tem posebej na drugem mestu. Kmalu zatem privozi vlak bolj na ravno in začne voziti ob precej široki reki Seine, ki teče mimo Pariza in njen tok nadaljuje severnozapadno proti angleškemu kanalu male pred Havrom se steka v tamoš-nji morski zaliv. Na tej reki se vidijo težki parobrodi in precej veliki tovorni parniki, ki vozijo les in razne druge izdelke na morje. Pokrajina od Pariza do Havre, po kateri dolini teče reka Seine, bi se lahko O NAŠEM SLAVČKU MR. ANTON ŠUBELJU. (Nadaljevanje s 3. str.) ob priliki konvencije J. S. K. Jednote. Ti pa, dragi prijatelj, bodi zdrav in čvrst. Ponašaj milino slovenske pesmi med širni svet, sebi v čast in našemu narodu v priznanje in napredek. -o- BREZŽIČNA TELEFONSKA ZVEZA MED BERLINOM IN ARGENTINO. Te dni so se vršili prvi po-izkusni pogovori med Berlinom in Buenos Airesom s pomočjo brezžične telefonije. Govorilci so sedeli približno 30 cm oddaljeni od enostavnega mikrofona in govorili vanj čisto tiho, ne da bi bili naglašali kako beseck) ali zlog. Pogovor je tekel popolnoma jasno in ni bilo treba ponoviti nobene besede, Sporazumevanje je bilo mnogo lažje 111 boljše nego v krajevnih pogovorih na navadnem telefonu. Uporabljajo sc na obeh postajah kratki valovi, in sicer v Berlinu 14.80, v Buenos Airesu 15.03; električna sila znaša 20 kilowattov. Upajo, da se bo mogla jeseni že uvesti redna telefonska zveza mde Nemčijo in Argentino. Četrtek, 21. junija 1928. pravi: Perrin in žena sta šla peš, sinka sta pa peljala s seboj v otroškem vozička. Spotoma je Perrin nabiral podpise za izpremembo stanovanjskega zakona v varstvo najemnikov in si dal te podpise na županstvih potrditi. Na o-troškem vozičku je imel - pritrjen napis, kam in zakaj potuje. Tako je zbral Perrin do 500,000 podpisov. Iz Nizze je odšel 15. februarja in rabil do Pariza 93 dni. Prehodil je tako Provence-o, Rhonsko dolino in Bourgogne-o. Če s svojim potovanjem ni dosegel drugega — vsaj "frej kvartir" je imel te dni pod milim nebom. MEH ZA SMEH. FRESELJEVANJE NAJVEČJIH ZLATIH ZAI OG. Angleška banka seli svoje ........ . . _ . . zlate zaloge iz dosedanjih je- tej clOiini je opaziti ob reki ve-j kIenih eelic v like razne tovarne, kjer izdelu- imenovala Seinska dolina. Po novozgrajene prostore. To se pravi, da je na preseljevanju največji zlati zaklad na svetu. Vsak dan prepeljejo šest velikih avtomobilov zlata: v palicah in kovanem denarju. Selitev bo rtajala skoraj sto dni. Po zadnjem iz- jejo vse razne stvari. Za prevoz jim služi železnica, ki teče skozi ob roki do mesta Rouena in od tam do luke Havre. Zelc jim služi za promet pa tudi re- . ka s svojimi parobrodi in par- niki. — Pokrajina je vseskozi kazu so znašafe zlate prav prijazna in nudi opazovalcu najlepši razgled. Okrog pol ene popoldne smo dospeli v pariško predmestje. Vozjli smo se skozi predmestja kakih 10 minut in dospeli smo na glavni kolodvor mest^ Pariz. Tu so nas hitro spravili z vlaka na autobuse, ki so nas odvedli v neko restavracijo, kjer je nas čakalo že pripravljeno kosilo. Po kosilu pa so nas povabili zopet na autobuse. Te autobuse ima pripravljene za svoje potnike Francoska družba, da jim da tako v času, ko čakajo v Parizu na drugi vlak, priliko, da .-i ogledajo velemesto Pariz. Na drug vlak je namreč potreba čakati od tri-četrt na eno pa do pol devete ure zvečer. Ton:j časa nad celih sedem ur. Ker parobrodar-ske družbe med seboj silno konkurirajo, zato nudijo potnikom vsake vrste udobnosti in postrežbo, samo da ustvarijo čimvečjo privlačnost za potnike. Prejšna leta še daleč kaj takega ni bilo, kar je danes. Dandanes je potovati v staii kraj prav prijetno. Edina nadloga za potnike, ki je se ostala, je morska bolezen. Kdor pa te ne dobi, ima pa pravi raj na svojem potovanju. V Parizu smo se tudi ločili slovenski potniki. Tisti, ki potujejo v Trst in razne kraje zasedenega ozemlja, gredo na drugi vlak, ki gre sko^i Italijo. Slovenci, ki potujejo v Jugoslavijo, pa gredo večinoma iz Pariza v Basel na Švicarskem, od tam skozi Buchs, Innsbruck, Jesenice na Ljubljano. Kaj smo videli vse v Parizu, kjer sg nas vozili z autobusi nad 4 ure, pa povem cenjenem čitateljem enkrat prihodnjič. Vsem najlepše pozdrave! John Jericn. ROJSTNI DAN NAJSTAREJŠIH DVOJČKOV V CHICAGU Chicago, 111. — Michael in Dominick Scheiber sta bila pred pet in sedem desetimi leti rojena na 6450 Ridge Ave., kjer še danes prebiva Dominick s svojim sinom Josephom. Michael živi na 6725 No. Rock- j well Str. V torek, 19. junija sta skupno obhajala rojstni dan. Oba sta bila "truck farmarja", sedaj v pokoju in-sta najstarejša dvojčka v Chieagu. zaloge Angleške banke 162 milijonov funtov. Vsak milijon funtov v zlatih palicah tehta približno 7 in pol tone in zavzema prosto 17 kubičnih čevljev. Ker morejo naložiti na vsak avto samo 2 toni zlata, je lahko izračunati, kako dolgo bo trajal prevoz. Umljivo je, da so u-krenili vse, kar zahteva previdnost, da se pri selitvi ne bi izvršila kaka tatvina ali rop. Vozove spremljajo ravnatelji in blagajniki; poleg tega obdajajo transport vojaške čete, a detektivi neprestano oprezu-iejo, če bi se kje pokazalo kaj sumljivega. -o- PEŠ NAD MINISTRA. Najemniki, ki so jim gospodarji brez obzirno vzeli stanovanje, so si marsikaj izmislili, s čimer bi opozorili na krivico, ki se jim je zgodila, javnost in oblasti. Vendar je menda vse prekosil — tragični slučaji ne spadajo sem — natakar Perrin iz Nizze. Perrin je enostavno pobral svojo ženo in otroka h: se z njima peš odpravil naravnost k ministru v Pariz. To se DANAŠNJA LJUBEZEN. Po beli stezici ob parobju mestnega gaja je stopala mladenka ter se zamišljeno ozirala okrog sebe. Nikjer ni mogla najti sprehajalca, ki bi se zanimal za njeno družbo ter ji ponudil razvedrila. Godrnjala je nad slabim vremenom; ob deževnih večerih ni lahkomiselnih "metuljčkov", grejejo se rajši ob čaši "rujnega", kamor pa večkrat pogleda oko postave. Tam bi hitro iztaknila prijateljstvo, znal bi jo kdo povabiti s seboj ter jo pogostiti z ričetom in s fižolom. Mahoma pa ji je vzplamtelo lice: po stezi iz gozdiča jo je brisal mladenič, a je obstal, čim jo je zagledal. "Moj Slavko, moj Slavček!" je žgolela sama pri sebi. Spoznala je namreč svojega znanca, katerega je nekoč že po-i.cno izkoristila. "Že zopet se mi nastavlja!" je Slavko pihnil nejevoljen. — "Ampak nocoj jo bom na lepem za vedno odpravil." Segel je v žep po listnico, iz katere je odstranil denar, napolnil pa jo je s praznim papirjem ter jo vtaknil v suknjič tako, da mu je gledala iz žepa. Stopala sta drug proti drugemu ter se vsak po svoje pri-pravljala za sprejem. Gizela mu je "že od daleč namignila z roko, pa tudi- Slavko ji je zamahnil z belim robcem. Spustila sta se na bližnjo klopico, da opravičita drug drugemu svoje odtegovanje. Slavko se je kmalu naveličal ponarejenega golčanja, nalašč se je sklonil in popravil nogavico, pri čemer mu je oguljena listnica padla iz žepa. "O, kako je lepo rejena!" jo je pohvalila ter mu jo postrež-ljivo pobrala. "Nekaj sem si prihranil," ji je vzbujal poželenje po denarju. "Suša ni yjrijetna." "Kdo bi si mislil," je ogledovala in otipavala denarnico. "Kajne, moj Siovček, da boš plačal skromno večerjo?" "Bom, ji je obljubil, na kar sta vstala in odšla pa&tti pM& mestu. Gizela je nosil« ajege-vo denarnico, pOMnM sama nase, češ: "Kako ml Srečal ju J« zn*t*et, ob katerem se je Slavke ustavil pod pretvezo, da mix bo nekaj povedal. Gizela se je počasi od-mikala, čim dalje je bila od njega, tem hitrejše so ji bile stopinje, ko pa se ji je zdelo, da je dovolj oddaljena, tedaj jo je ubrisaia z naglimi koraki. Izginila je v drevored« in se zamešala med sprehajalce. — Slavko je bil pozabljen, tem gorečneje pa se je oklenila njegove denarnice z izmišljenimi prihranki. Kako je bila Gizela zadovoljna s svojim plenom, tega Slavko ni mogel izvedeti, ker se nista več srečala na sprehodih. Goloti t prana, Zračna posta. Sluga Vražič je bil naviha-nec, ki je za vsako budalost hitro našel odgovor. Nekoč je moral dostaviti pismo nekemu gospodu, stanujočemu v drugem nadstropju. Prišedši pred hišo je opazil odprto okno v njegovem stanovanju. Brž je navezal pismo na droben kamen ter ga je vrgel v sobo. "Lopov!" ga je ozmerjal gospod iz drugega nadstropja. "Pa da si upaš kaj takega storiti!?" "Saj ni nič hudega," se je namuznil. "Hotel sem le poskusiti, ali bi se obnesla tukaj zračna pošta." # # * Čuječnost. Neka gospa je naročila služkinji, naj jo pokliče zjutraj ob treh, ker mora zgodaj nekam oditi. "Rada vam bom ustregla," se ji je priklonila, "samo to vas prosim, da mi blagovolite pozvoniti." * * * Poslednja želja. Mežnar z Vrha je nevarno obolel. Poklicali so domačega župnika, naj ga pripravi na dolgo potovanje, zakaj mož se je silno bal umreti. "Kar v božjo voljo se vdajte," ga je tolažil župnik po o-pravljeni spovedi. "Vsi bomo morali oditi, tudi jaz pridem kmalu za vami. Ali imate še kako poslednjo željo?" Bolnik se je zamislil in začel po kratkem molku: "Vejo, gospod župnik, če bojo res kej kmal peršl za mano in če bojo tamkej nucal mežnarja, se jim topi prporočam." "Jakec!" je poklical Čam-fMrlj svojega desetletnega sina. "Tukaj je košara z golobi za ffosj>oda župnika; daj mu pa tudi tole pismo, da bo vedel, kdo mu jik pošilja." Deček je vzel košaro in krenil proti Žapnišču. Toda breme je bilo težko, s težavo ga je privlekel v gozdič za vasjo, k j«* ga je moral odložiti. Legel je v travo poleg košare ter je sladko zadremal. Ko se je prebudil, je opazil, da so golobi dvignili pokrov in odleteli. Žalostno se je oziral okrog sebe, premišljajoč, aH naj se vrne nazaj, ali odide v župnišče. Nekaj mu je reklo, da mora oddati pismo, ki mu v »panju ni ušlo iz žepa. Plaho je stopil pred župnika in izvedel očetovo naročilo. Župnik je čital in gledal zdaj dečka, zdaj prazno košaro, naposled pa je dejal: "Fantek, ti si mi pa le v pismu prinesel golobe I" "Hvala Bogu, da so vsaj v pismu, zakaj iz košare so mi vsi ubežali!" se je deček razveselil. =i= i Po smrti. "Ali slišite, gospod župan? Berač Šnapelj se je obesil," je soseti sporočil svo'emu županu. "Kje pa?" je zanimalo možaka. "V gabru ob gozdu za tisto krivo vejo." "Glej ga, hudirja! Živ ni mogel nikamor, mrtev pa se je povspel tako visoko!" $ i 4 Prijateljstvo. Nekega slugo je vprašal prijatelj, kako more shajati s svojim gospodom, o katerem je znano, da je čudovito nagle jeze. "Prav dobro se razumeva," se je pohvalil. "Najino prijateljstvo je toliko, da celo skupaj iztrkavava obleko." "Ni mogeče!" "O, res je, res. Samo toliko je razlike, da gospod pri tem vedno sleče obleko, jaz pa sem oblečen . . ." Širite amer. Slovenca i Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. C or. 6tk St Portland S trs. Tel. 25 CALUMET, MICH. SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noe in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-70« West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo nas pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. Jeweler Q» Ifeo Cor. »h Str, and New York m, thebojgto. Wis. Merchants & Misers Bank CALUMET, MICHIGAN Glavnica $280,000 M PreMteaek $2590,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. - GORDON U. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpwtodnik FRANK }. K OH LH A AS, V. P. i» biftg, E- H- MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, ptMDožai blagajnik* tZVMUJE VSA EAUCffA »OSLA ZAME*WWO» V zadregi. Gospa je naročila sobarici, naj jo pokliče, ako bo lepo vreme, ob šestih zjutraj, ob slabem vremenu pa naj jo zbudi ob deveti uri. barica v njeno spalnico z besedami; "Gospa, danes pa ni ne slabo ne lepo vreme, zato ne vem, ali naj vas zbudim ob šesti ali ob deveti uri." Točno ob šestih je stopila so- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 Naš izdelek prekosi vse droge na. trgu .. - brez izjeme! Ce me odjemalec., katerega ne bi rad izgubil vpraša, kateri izmed sladov (malt) je najboljši, mu odgovorim: 'Budweiser'. Seveda, ne morem aa.ii premije ali kaj drugega povrhu. Je preveč prave kvalitete v tem izdelku. PA C P^a . . . vsaka kana, ki gre iz moje trgovine, me sprijazni z novim odjemalcem. . . prijatelji zopet pridejo in kupijo že več. Buchveiserjev M:ilt Syrup pripomore do bo-ljcga okusa peciva, kruha ali ka.i sličnega. ANHEUSER-BUSCH, St. Louis Western Sales Corporation 1525 Newberry Ave. Distributors Chicago, III. Prava kvaliteta Malt Syrup BM-72 OOOOOOOOOOOWOC-UC'OOOOOOO OOOOO-O OOO-O-O-O-O-O-O-O ■ Phone Crawford 4124 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Domača trgovina za vsakovrstne hišne potrebščine5 "PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE". Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le malenkost, aH kakšno veliko stvar, pri nas dobite vse. _ Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo bomo vpostevali vaš obisk, kot sosedi. V sobi, kjer prebivate in kamor peljete &osta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno. Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1928. Ponos vsake matere je, da svojega malčka pelje na sprehod v lepem vozičku. PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE. Armstrongs Linoleum for Every Floor in the House . ?a t1* »»»mo v«Uko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj označen, Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni da ™dl m: imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z naj-ooljiim. — "GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE". Četrtek, 21. junija 1928. AMERIKANSK1 SLOVENEC Sff*s9 Iz življenja in sveta SLOVENSKA RADIOODAJ NA POSTAJA V DOMŽALAH. Te dni je bila dovršena največja jugoslovanska radiopo-staja v Domžalah pri Ljubljani. Energija postaje je 15 krat vet ja kot energija zadnje ted-ro ojačene postaje v Zagrebu i znaša 10 kilovatov v žarnici in okrog 2.5 kilovatov v anteni. Po svoji jakosti je postaja t-:"i izmed najmočnejših v juž-Evropi. Enaka je velikim od-1 ; aim postajam, kot jih irna-j. n. pr. Praga, Varšava, Kato-\.-<\ Cf,,ttgart, Frankfurt itd., !•• v!a je njena konstrukcija se ;derne'jša., Kdor pozna ja-< ] :t teh postaj, si bo lahko ' edoči1, s kakšno silo bo ponj a v ah; v tem kraju, zumljiv > je. Ia bo slišna po • j Evropi i tu d i izven nje. V kra k rr. ; rične družba Tele .'unkeu, ! . jostajo gradi, s prvimi p' izkusi. Poslov/^ z lastno električno p? TUDI GOBAVOST OZDRAV- entral stroji in aparati, leži src 'i mcd dvema 120 m viso-im.- .olpoma iz jeklenega čja. Stolpi so zasidrani i ni iT i vrvmi in so na vse izolirani proti zemlji, iba stolpa je napeta od-••ntena, ki obstoji iz ■nih bakrenih žic. V :ij.) vse žice odcep, ko ' ; etžilnem snopiču slop j a in preko "1 torjev vanje. v zvezi z obširno i K '-"enih žic, ki so za-•(.'mijo. Preko teb žic .■mljo antenska ener-1 izvršila v anteni » > . 11 v, to je, ko je na-og sebe magnetno pravila v valova- Nt>T"oriienosb stavbe zelo ;zroii'-na In zanimiva. V pr-prostoru imajo pogonsko • ralo, obstoječo iz Diesel-• • 11 or j a za 50 KS, in eleHrič-a generatorja za 3 5 KW, /. ;rrraenori zvezan z mo-■i n. Generator oskrbuje s :n celotno postajo, in sicer v ] ' ,.vo, motorje za dina-:■ troje, transformatorje in " i" za črpalke. Dinamo-ri d< iejo tok za polnitev mr.Uitorjev, za žarilni tok ••onk te"' odnosni tok za Vne elektronke. S pomoč-' nsformatorja se dobi na-■ - ost 1 2,000 voltov za anodo ne elektronke. Ker pa mo-: ^ti t i enakomerno nape-: z ie takoj poleg trans-: t or j a usmerjevalno na-. obstoječa iz treh keno-trt i!i elektronk brez mre->'.!■ ■■ . Te elektronke pretvorijo iziv.L1- ični tok transformatorja v enakomerni. n lajna naprava sama je ' )na najmodernejše. Vsi .ii deli in aparati so popol-ma prosto montirani in od vseh stran dostopni. Stikalni pult omogoča avtomatično manipulacijo z vsemi aparati. Z enim samim gumbom se spravi lahko cela naprava v obrat, ali pa se lahko s pulta požene s posameznimi gumbi del za delom. Če bi slučajno avtomatične naprave odpovedale, je no- goče izvršiti vse manipulacije f z ročnimi kolesi. Duše oddajne postaje so velike žarnice, ki proizvajajo in oja ? ' .jloktromagnete valove. Da s.- te žarnice preveč ne se-gr '"io, jih hladijo z umetnini]' vodnimi toki, ki jih ženejo £ alke po kavčukovih ceveh. Potrebni merilni in signalni a-parati, s katerimi se lahko vsak hip kontrolira pravilnost obratovanja, so deloma na glavnem pultu, deloma so prosto namešča ni po oddajnem prostoru. Celotna naprava napravi vsled svojih velikih dimenzij, gledalca velik vtis. Od postaje pelje v Ljubljano prosti vod na brzojavnih drogovih. Vod pelje v ljubljanske oddajne prostore, v tako imenovani "studio", ki ga je zgradila Prosvetna zveza n t prostoru Gospodarske zveze ob Bleiweisovi cesti. V študiju je velika dvorana, kjer bodo nameščeni mikrofoni. Tu bodo igrali godci in peli pevci. Dalje je tu manjša sobica za posamezna predavanja, garderobe za umetnike, pisarne in prostore za ojačenje mikro-fonskih tokov. Od ter je najvažnejša soba za ojačevalce, kjer so aparati sami in potrebne stikalne naprave. Iz te sobe se vidi v dvorano skozi okno, tako, da je mogoče iz te sobe razporejati za glasbenike okrog mikrofona tako, da je ojačenje v njem pravilno. V dveh drugih sobah so montirani akumulatorji in stroji, ki dajejo potrebni tok za ojačevalce. Celotna strojna naprava je tu priklopi jena na mestno eleliirično omrežje. -o- V DVANAJSTIH URAH O- LJENA? Dr. A. Paldrocku, ki že dolgo let proučuje eno najstrašnejših bolezni, ki spremljajo človeštvo od njegove zibeli: gobavost, se je v zadnjem času posrečilo iznajti sredstvo ,s pomočjo katerega se dajo ozdraviti tudi zastarani slučaji lepre (gobavosti). Kakor znano, je gobavost kožna bolezen, ki razjeda tkaničje, tako da odpadejo bolnikom celi udje. Bolezen je silno nalezljiva in gobavce povsodi izključijo iz človeške družbe; včasih so se skrivali po duplinah, sedaj so na samotnih krajih (otokih^ zgrajene zanje bolnice, kjer njihovi negi žrtvujejo svoje i opate: Oda, Maieula, Odila in življenje usmiljene sestre. —iHuj-rha je cerkev proglasila Vse doslej je veljala gobavost • svetnike. Opatija je imela pra-kot neozdravljiva,izvzemši ko- . vico kovati denar, ki je imel maj najlažje slučaje, ko se je j nekaj časa večjo veljavo nego bolezen komaj pojavila. In si- j kraljev. Opat je smel kralju cer so take slučaje zdravili z predpisovati zakone in je imel prizadeval, da bi postal Cluny središče verskega življenja na Francoskem in prerodil francosko cerkev. Dosegel je, da sta se benediktinski opatiji Su-biaco in Monte Cassino preselili v Cluny. Sredi 12. stoletja je bil Cluny središče 314 po vsej Evropi razširjenih samostanov. Cluny je dal štiri papeže: Gregorja II., Ui*bana II., Pas-kala II. in Urbana V. Opati, iz-prva večinoma potomci najple- menitejših družin, so bili na| na skali v dnu brezdna ob Savi neko moško truplo. V prepričanju, da se je mož ponesrečil, so obvestili savskega pre- glasu kot učeni možje svoje dobe in so stali v dostojanstvu v isti vrsti z vladarji. Bil je celo čas, ko je Cluny pomenil več nego rimska stolica. Štiri občina Polšnik, je šel v sredo s svojim sinom Francetom v Litijo k naboru, da doseže oprostitev do vojaške službe. Dasi se starček v sredo in tiidi v četrtek ni vrnil domov, niso bili doma v skrbeh zaradi njegove odsotnosti, saj je večkrat ostal po par dni pri svojem sinu Francetu, ki stanuje v Zagorju. V četrtek popoldne so spla-varji pod tako imenovanim Balančevim rebrom ugledali Širom Jugoslavije. voznika Kladvarja, ki se je podal s čolnom od brega. Šele ko se je prepeljal onstran Save, ki teče globoko pod železniškim nasipom, je opazil truplo in spoznal po obleki, da je (šegi. Izbrala sta si se^ur:'.'-in-ponesrečenec Vodenik, ki je v te, določila bližnji travnik za sredo okrog 4. popoldne šel [bojišče, eden od sekundantov Dvoboj in kar spada zraven. Tam v Rožni dolini pri Ljubljani. v tem romantičnem kraju, je bilo 1. junija na noč kaj živahno. Iz bližnje gostilne se je vsulo več gospodov srditih in okajenih, da se sami sebe ne bi spoznali. Blaženi vinsk-i napoj jih je prestavil daleč nazaj v viteške čase, tako, da sta bila dva najbolj gospoda mnenja, da njunega medsebojnega spora in "globoko užaljene časti" ni mogoče rešiti in oprati drugače kot v "krvavem" dvoboju. Gospoda sicer nista nika ka viteza, temveč solidna, \ c alna trgovca, "kramarja" b rekel človek, toda dvoboj sta si napovedala prav po vite.'.ki potem ju ne bo mogel nihče potegniti za nos. Nameravani dvoboj se bo tudi vršil, če si ne bosta oba srdita gospoda do tedaj ohladila svojo vročo kri m se streznila. -c— KOLU SVETA! Raketa kot gonilna sila za v »v:la odpira čisto nove vidike. ki segajo v vesoljstvo! Raketni voz, ki so ga te dni preizkusili v Berlinu, je prvi korak na tem novem potu. Ta po- vesko pi telo nrenese zlatom, a uspeh se je . dosegel le redkokdaj. Sedaj pa je dr. Paidrock iznašel zanesljivo sredstvo proti I opri. Tudi on uporablja zlato, a zraven sneg ogljikove kisline Gobava mesta na telesu se najprej omočijo s snegom ogljikove kisline, ki mora učinkovati 3—1 sekunde. Vsled -11 nega mraza, ki ga povzroča kislina, lepromi popolnoma zmrznejo .Ne le mesta, ki jih negujemo s kislino, marveč vsa bolna mesta se začno celiti, dokler znaki bolezni popolnoma ne izginejo. To si je treba raz-^igati tako, da telo leprin strup na zmrznjenih mestih vsrka ter ga kri raznese po celem telesu, prav kakor pri cepljenju. Obrambne sile v telesu se mobilizira j c ,delajo se proti-trenutm j strupi, ki učinku jejo proti bo- v prašanjih miru in vojne važno besedo. Veliko opatijsko baziliko so začeli graditi 1. 1089; dovršili so jo 1. 1131 in je bila do zgradbe cerkve sv. Petra v Rimu največja cerkev na svetu. Okolu cerkve so. zgradili ostala samostanska poslopja. Vse skupaj je bilo mesto zase docela neodvisno od vsake svetne oblasti. Številna gostišča so gostoljubno sprejemala romarje iz celega sveta, čez vse pa je kraljevala cerkev s svojo dvojno prečno ladjo in pet vzdolžnimi ladjami, nad katerimi se je dvigalo proti nebu osem visokih stolpov. Opatija je imela prekrasno knjižnico. Po smrti častitljivega opata Petra (1122. do 1157)-, ki mu pripisujejo prvi prevod Korana v latinščino je začela opa- Vzroki so asa franco- Strsla ga je ubila. V občini Novi Karlovci Sremu je divjala silna nevihta. Med nevihto je udarila strela v čuvaja prekopa Anatazija Depalo, ki je ravno delal pri prekopu. Depalo je bil takoj mrtev. -o- Nesreča. V sredo, 23. maja, o i > 7. zvečer je šla 541etna gospa Al arij a Verbičeva s svojo hčerko gospo Ladstiidterjevo po Tržaški cesti v Ljubljani. Uavno, ko je hotela preko ceste, sta pridrve- i la mimo dva kolesarja. Go. ;>u mimo Kladvarjeve hiše proti pa je skočil hitro na svoj dom domu in krenil po bližnii ozki da prinese morilno oi\ 2 je. T L stezi po Balančevem rebru, kilčas sta oba dvobojevalca nare- j Verbičeva se jima je hotela izje strmo in opasno. Ko je pri- kovala vsak svojemu prijateljl» !ojrnitl* loda tedaJ Je l'; ivo>!il šel v bližino vrha, se je brž-'oporoko, ki jo je ta zapisal čas prav nad brezdnom spod- kar v notes. Že se je vrnil se- i .i o taknil in zgrmel v globino 100 m. Kakih 20 m nad Savo je obležal na neki skali, ki ga je mrtvega zadržala, da ni padel v reko. O žalostnem dogodku obveščeni svojci so se v petek z ju« traj podali na kraj nesreče in so ponesrečenca ob navzočnosti zagorskih orožnikov z živ-Ijensko nevarnostjo spravili iz brezdna in odpeljali na njegov dom. Strašni udarci na glavi pričajo, da je starček gotovo bil takoj mrtev. Pokojnik je delal pri rudniku v Zagorju 20 let in je bil pred štirimi leti reduciran z mesečno pokojnino celih o Din, reci in piši: šest dinarjev! Upokojen se je preživljal s te- prehod iz mirovanja do 100 in j lezni. Zdravljenje se nadalju- ti j a hitro propadati. " več kilometrov brzine na parjje: v 2—3 tednih bolezenske bili različni. Za čas feekun-! in da je možno vozilo kali oslabe in izgube svoj var-^ske revolucije so večji del sa-j sarstvom, da ni šel živ pod mostana požgali in porušili do zemljo. Tragična smrt priljubi tal. Ostala je samo še opatova! Uenega moža je prebivalstvo, hiša in nekoliko zidov, ki so. ki globoko sočustvuje z-žalujo-jih nato prezidali v vaško cer-| rodbino, globoko pretresla, kev. Umetnine in knjižnice sej Nesreče je v mali meri krije posrečilo pravočasno rešiti j va prepovršna briga za var-ter se nahajajo danes v palači nost omenjene poti. Na prav ob toliki brzini še vladati in voditi. Ta poizkus se je posrečil. 1" lejstvitelji prvega raketnega voza — teoretični opis takega voza imamo že iz leta l-!.^ — teoretik Valier. piro-te"h"ik Zander in praktik ter ••.r.;>r' ii'••: Fritz v. .Opel, hočejo ••o." a j svoje delo nadaljevati. !Jvodvsem treba premagati o-'r<>. ::e bolezni raketnega voza; odpraviti razvijanje plamena i s dima in znižati obratne "ke. Opel pravi, da se bo dalo to lahko doseči. Brzina raketnega voza se bo zvišala nr\ G00—700 kilometrov na sekundo. Zgradi se motorno kolo, ki bo prehitelo sedanji svetovni rekord 190 km. Nato se lotijo zgradbe letala z brzino 300—400 km in več; istočasno se bodo s posebnimi aparat' raziskavale razmere v doslej neznanih višinah — do 30 km. Živali še bodo uporabile za raziskavanja, kako učinkujejo kozmi-čri žarki na živo telo. Nato bodo sledili poizkusi z raketami, ki bodo nosile posadko v neprodušnih letalnih cel icy h. Vsi ti poizkusi se bodo izvršili v pičlem letu ! nosti ovoj. Prav zaradi tega varovalnega ovoja leprinih bacilov doslej bolezni nr bilo moči priti do živega. Pri zmrzne-nju ti ovoji izgube svojo odpornost in odpadejo, nakar je možno kužne kali s primernimi sredstvi uničiti. V ta namen se poslužuje dr. Paldrock posebnega preparata. —-o- SPOMENIKE DAVNIH DNI OŽIVLJAJO. Severno od Lyona leži danes neznatno mestece Cluny, ki ie nekoč tekmovalo z Rimom in Parizom in bilo središče znanosti tedanje dobe. Bila je to stara benediktinska opatija Cluny, ki jo je papež Urban II. imenoval "Luč sveta". To opatijo, ki jo je velika francoska revolucija izpremenila v razvaline, ko je bila že preje sama začela propadati, hoče sedaj skupina francoskih in Clunv v Parizu, ki ima vedno obilo obiskovalcev iz celega sveta. Arhitekte, ki hočejo opatijo obnoviti, čaka ogromna naloga. Iz vseh vaških hiš bodo morali zbrati staro samostansko kamenje, ki so si ga bili prebivalci vzeli iz razvalin in ga porabili za zgradbo hiš. Dalje upajo z izkopavanjem odkriti prvotne temeljne zidove. Povsod po okolici so razmetane skulpture in loki ter drugi o-stanki. Vse to hočejo zbrati in na podlagi starih načrtov obnoviti to pričo veličastne srednjeveške kulture. -o-r amerivkih arhitektov obuditi SMRT RUDNIŠKEGA UPO-v novo življenje v prvotni veli- j KOJENCA V GLOBOKEM častnosti. j BREZDNU. Opatijo Cluny je 1. 910. u-j Zagorje, 2. junija. — Franc stan ovil duhovnik Bernon. Ko Vodenik, rudniški upokojenec, js L 927. umrl, je izročil svo- 'star 67 tet, doma iz Konjščice. jemu nasledniku skrb za neto-' V šestih letih pa ne bomo ta- -t.ico prajedro kasnejše i ko daleč — tako upa g. Opel— | m0g0čne naselbine. Drugi „ da bomo v višini nad 1000 km pat> 0do. je preiel od papeža j letali z brzino 20—30 tis9č ki- dalekosežna nooblastila in si j lometrov okoli zemlje, to se pravi, da bomo rabili za potovanje okolu sveta pol dneva. Morda — morda — bomo mogli potem potovati tudi na bližnja nebesna telesa • -o- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" istem mestu so se že večkrat pripetile nesreče. Tudi cesta za Savo je v skrajno slabem stanju in je ne popravljajo, čeprav imajo občani dnevno o-pravke v Zagorju. -o- Dobra dresura. Neki trgovec je imel malega psička, ki je bil tako izurjen, da je gospodarju prinašal pisma, katera je pismonoša oddal ; pri vratih. Ono jutro je pes prinesel tri pisma, od katerih je bil eden popolnoma zmečkan in zgrizen. Trgovec je odprl ono dvoje pisem ter našel v njih denarna nakazila. S težavo je nato razvil kepo z zmeč-kanim pismom in ugotovil, da je bil davčni nalog. -o- Naročajte najstarejši slo-venski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" Kundant m prinesel s seboj dve ogromni pištoli, da je c-.e-ga od dvobojevalcev popadl i že groza in bi getovo kar pobegnil, če ne bi šlo ; z ■ "čast' ako pa se je o]> mil in prijel za mori'no ovof;:e Pištoli sta se prekrižali, dvobojevalca obrnila in nv.prav.l? tr i k o r a k e d r u g od d i' u v. - y.1 • kakor je poveljeval sekundant: "Ena, dve, trii" Dvobojevalca sta, se sunkoma obrnila, nape-ia petelina in sprožila. — Škrt škrt! Edini zvok, ki sta ga dal pištoli iz sebe. Razjarjena dvo bojevalca sta napenjala pištoli, da je bilo joj in jima je že pričel liti pot raz čelo — al: kroglje ni bilo iz cevi. Že sta mislila, da ju je sekundaat pr. tegnil, ali njegov obraz je h'-' skrajno resen in drugih tudi Poskusila sta še enkrat — ena. dve, tri, — toda pištoli nista počili. Družba pa v smeh —na vihani sekundant je prinesel dvobojevalcema dve starinski pištoli, ki služita njegovi soY ie v okras na steni, že davne pa ni nikjer več dobiti sireliv: zanje. Junaška dvobojevalca j seveda nista mogla streljati ir. praznih pištol. Obljubila mimo neki motociklist, podrl na tla in oddi ! dalje. Gospa Verbičeva si ..e pri padcu zlomila levo v i levo roko. Prepeljali so ' z silnim avtom v bolnico. --o- Vlom na kmetih. Dr.r 2" . maja so biii domači pr sestri" . Antona Bogoviča v Kav ;ah •>.■! Vidmu zaposleni z del ani na polju, tako da je ostala hiša o 2 do 4 popoldne brez varuh i. Ivo so prišli domov, j :ivii da so medtem vlomih : sil-razbili okno, šli v hišo i i od r. -sli vse, kar jim je pr:::lo roke. Poleg gotovine nad 000'? Din so odnesli dve niklasti : ■ . eno srebrno žens! i uro z pestnico, moško in žensko obleko, čevlje in perilo, Lako -i . znaša škoda okrog 10,000 i Vloma so osumljeni tiga .* ki so imeli v tem času -voj. taborišče pri brodu v Mrtvic; h ob Savi, odkoder so hodili pr. K.Save na štajersko stran in so domačini videli pos mezn-. j gane v raznih vaseh vi 1'are in tudi v Ravnah. On: -ki so zaprli dva cigana. Civaiv: jsta člana Nikoličev iz Odre pri i Veliki Gorici. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 1C2, K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928?: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Podpredsednica: Josephine Menart Tajnica: Marija Iiochevar, 1206 E. 741 h St. Elagajničarka: Aloizija Pikš, 1176 E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances KasuniČ. , Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar šič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar, Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. Li J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-i-v . _ , . ,, j deljek v mesecu v stari dvorani šole nene in pregledne izvedbe na 1 6V. vida. NE NOSI PASU Ik KILO > DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND. O. Leto 1928. Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71 st St. Podpredsednik, Joseph Grm. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E STUART-OV ADHESIF PLAPAO —PADS, se razlikuje od pasov za ki- ! 54 gt. lo — to ie inchanično-kcmikalno zdra- j Zapisnikar, John Znidorsic. vil —napravljeno, da drži mišice sil- 1 Blagajnik, Ignac Stepic. ne in leči kilo, ker se "PLAPAO" ne- Nadzorniki: John Widervol, Jos. prestano samo maže 11a prizadeto me- ; Ponikvar, John Skrabec. sto. sc ne drsne in ni nevarnosti, da , Zastavonoša. Anton Frankovic. bi izdrknilo . j Vratar. Jacob Korenčan. NOBENIH JERMENOV, ZAPONK j Bolniški obiskovalec. Joseph Ogrin. ALI PERES NI POLEG. 9020 Parmdle Ave. Mehko kakor baržun — lahko za nositi in malo stane. Skoro četrt stoletja je zadovoljilo že tisoče ljudi, ne da bi jim bilo treba ostaviti delo. Zapriseženih izjav in zahval imamo veliko množino. Pri-rodno zdravilo, ki vas izleči, -ne da bi bilo treba nositi pasu. To zdravilo je dobilo "Gold Medal in Grand Prix." Poskusite PLAPAO poskušnjo pošljemo brezplačno, pišite 7 AQTY"Y\JT takoj in pošlužite se A ^l^J spodnjega kupona — še DANES. PLAPAO CO., 2445 Stuart Bldg., St. Louis, Mo. Address ................................................... ZASTONJ — POSKUŠNJA PLAPAO — ZASTONJ. Strela je ubila v četi t "K, >1. maja, na Brezjah pri Tržiču posestnika p. d. Slamnika, V-: napovedala dvoboj za prihod |je delal na polju. Zarušča vrč njič in sicer s sabljami, kajti-nepreskrbljenih otrok. šta si, da se še vidita in sta po zmzam ce Skupina deve-tih knjig za Duhovni vodia, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmeio člani (ice) otf 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za •carovalnino in sicer za $250. $500 S1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo, pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dotii zdraviliški list in karto in naj se ravna po pravilih. A segment se pobira na seji samo od 10. dopoldlte- do 4. ure popoldne. ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO ZA NADUHO Vzorec zastonj za nadušljeve ljudi. Metoda po kateri se bolezen pozdravi, ne da bi se pri tem izgubilo kaj časa. Imamo metodo, ki kontrolira naduho in mi bi radi, da bi jo poizkusili 11a naše stroške. Ne vpraša se, koliko časa že trpite, tudi kronično naduho pozdravi. Pišite po vzorec. Nič ne de, v kakšnem podnebju živite ali koliko ste stari in kakšno je vaše delo, če vas muči naduha, naša metoda vas bo gotovo pozdravila. Zlasti onim bi mi radi poslali vzorec, ki so že obupali, ker so poizkusili že več zdravil, ne da bi kaj pomagaio, tudi ne opij in enaka sredstva. Mi bi radi dokazali vsem, da naša metoda vas reši težke sape, piskanja v prsih in vseh takih neprilik. Ker vas vzorec prav nič ne stane, ne izgubljajte časa. Pišite takoj. Ne pošiljajte denarja. Pošljite spodnji kupon še danes. t-- Brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHilA CO. 1934 F. Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Pošljite vašo brezplačno^poskuš-njo metodo na: 1.) 2.) 3.) 1 4.) 5.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure hi ure zabava celo družbo. Cena......................55c NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50e PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. l^med teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena ............$1.10 \\ SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobit£ za znižano ceno Knjigarna Amerikanski Slovenec T849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ______ -'.*.. if, ' .v... ■ Btratf r 3UN ERfKANSK» SCO VENEC Četrtek, 21. junija 1928. DŽUNGLA —n— miniDiminiminiinic 4 anttainmtnmi«» — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški »pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulu- Pred kočo je završalo, črnci so skočili na noge. Več pa nisem videla —. ^ Kakor jelen je planil moj beli neznanec. V hinu je bil pri plotu. Široko drevo je segalo s -vojini močnimi vejami črezenj. Tesneje je prijel z eno roko mene, poskoči; in se v ckoku prijel z drugo roko za veje ter ce potegnil kvišku —. In kar sem sedaj doživljala, mi ostane vse življenje neizbrisno v spominu. Za nama je letela vas vkup, divji krik je odmeval v temno noč, bilo je kot da je pekel izpuščen. • , Toda moj rešitelj ni čakal na zasledovalce. V hipu je bil na veji in kakor veverica tako naglo je šinil po njej, se pognal in že bil na veji drugega drevesa, ki je stalo več metrov v stran. In naprej in naprej je hitel, se poganjal od drevesa do drevesa, stopal po zamotanih vrveh srbota in bršljana kakor po široki gladki poti — m vse to z menoj v naročju in v noči, ki so jo le rahlo razsvetljevale južne zvezde! Sapo mi je jemalo, vrtelo se mi je v glavi, pa strah me ni bilo. Kakor otrok v materinem naročju, tako varno sem se počutila. Krika na vasi že zdavnaj nisem več cula, mlado jutro je sijalo in še vedno sta hitela naprej, naprej —• Beli dan je že bil, ko se je ustavil. Prispela sva na rob mične travnate planote Spustil se je na tla ob potočiču, me posadil na trato, sam pa je obstal poleg mene. Tistikrat sem ga prvič natančneje videla. Visok človek je, bolj vitke postave, pa silnih pleč in roke se zdijo kakor da so spletene iz samih jeklenih vrvi. Najbolj me je zanimal njegov obraz. Čisto je podoben našim ljudem v Ameriki, razumen, duhovit, neustrašen, obenem pa dobrosrčen in mehek. Mislila sem, da stoji pred menoj lovec iz prerije. Koliko takih ljudi sem videla na materini farmi v Wisconsinu, rujavih, od solnca ožeranih, v usnje oblečenih! Nikdar pa še nisetn videla tolike, silne telesne moči in tako odkritega, prikupljivega obraza skupaj pri enem samem človeku —. Seveda sem ga koj nagovorila angleški. Pa molče in žalostno je odkimal. Poskusila sem z francoščino, z laščino, s španščino —. Zaman! Mož je odkimaval in nekaj povedal v čudnih goltniških glasovih, ki niso bili nobenemu jeziku podobni. Čudila sem se in ugibala, kako ie mogoče, da tak pameten in dober človek, cel Evropejec po obrazu in po obnašanju, — pa govoriti ne zna. V tem je pokazal na potok, kar je menda pomenilo ,naj pijem, dvignil roko in šinil v gozd. Šla sem pit in sem mirno čakala. Nisem se bala, da se ne bi vrnil. Preveč pošten je bil njegov obraz. Tudi strah me preveč ni bilo, ne pred njim, ne pred divjo džunglo. Take jasne, odkrite in mirne oči vzbujajo le zaupanje. Kar sem stopila na tole žalostno, zapuščeno zemljo, se še nisem počutila tako varne in mirne kakor v zavetju njegovih silnih mišic —. Kmalu se je vrnil s celo zalogo svežega sadja. Usui ga je pred mene in mi kazal, naj vzamem. Glad se mi je oglasil in z veseljem sem segla po sočnih gozdnih sadežih. Tudi sam si je vzel. — Pa nisva dolgo počivala. Nenadoma je moj rešitelj vstal, pokazal v gozd in delal z roko znamenja. Brž sem razumela, da nama utegnejo biti črnci blizu. In do koče da je še daleč, je kazal. Spet sem ga objela krog vratu in spet se je začela vrtoglava pot 15—20 metrov visoko gori v gostih vejah džungle. Poldne je menda bilo, ko se je zasvetilo skozi goščavo morje. Rešena sem bila. — Spustil se je k tlom in pokazal na kočo. Mignila sem mu, naj gre z menoj, pa kazal je v gozd. Prijela sem ga za roko in ga silila. Obotavljal se je, nazadnje pa je le šel z menoj. Toda v tistem trenutku nama je udarilo na uho streljanje, daleč nekje v gozdu. V hipu je bil ves drugačen. Vzravnal se je, vse mišice so se mu napele, oči so se mu zableščale. Napeto je poslušal. Streljanje se je ponovilo. Čulo se je kakor da se je vnel hud boj nekje v globinah džungle. Vprašaje šem ga gledala. Ali je četa po-morščakov trčila ob črnce, ki so naju zasledovali —? Zgenil se je, pokazal name in na. kočo, zamahnil z roko kakor v pozdrav in Sinil v ve- jevje —. Doma sem zvedela, da sem prav uganila. Četa, ki je šla mene iskat, je trčila oi> črno:, ki so naju zasledovali. In mesto mene so grabili — nesrečnega Arnota! Pa upam, - -ne, prepričana sem, da bo junaški ne-nar.cc, ki je rešil mene, rešil tudi gospoda Arnota. To je moja povest! Vidite, ^oepod Claytjr., da moj beli junak ni divjak i.i siro.ež, cirr.-pak plemenit, pošten človek, ki nam dobro želi in ki nam je tudi že veliko dobrega storil! Le .eno bi še rada, da bi se vrnil z gospodom Arnotom in —." Ine ni končala stavka. Clayton pa je molčal — . Napeto so vsi sledili Ininemu pripovedovanju in ko je končala, ji je poveljnik križar-ke odkritosrčno častital k srečni rešitvi. Živahen pogovor se je razpletel o plemenitem neznancu, o črncih in njihovi naselbini in o usodi Arnota. Poročnik Carpenter je kar gorel za nev rešilni pohod nad črnce. Zaklinjal se je, da za vsako ceno hoče najti prijatelja — ali pa ga krvavo maščevati. Popraševal je Ino o legi naselbine, o številu koč in prebivalcev in o drugih okolnostih, ki bi mu utegnile koristiti pri napadu na črnce. Ine ni vedela mnogo, po noči je prišla v vas in po noči jo je zapustila. Le toliko je znala povedati, da je naselbina precej velika, da je črncev gotovo par stotin, moških, ženskih in otrok, in da je dan hoda od morja pa do vasi. Poveljnik križarke je določil, da bo Carpenter, osebni prijatelj Arnotov, vodil pohod nad črnce, dogovorili so se še o vseh podrobnostih ter se ločili pozno v noči. Clayton se je ponujal, da pojde tudi topot z njimi, pa odsvetovali so mu. Hudi boji so jih čakali, pot je bila dolga in nevarna in Carpenter ni hotel prevzeti odgovornosti za njegovo življenje, tem manj, ker je bil doma potreben za varuha in svetovalca. Le nerad se je vdal. Ko so se drugo jutro prebudili, je že stal pri vratih ladijski častnik z dvema pomorščakoma. Prinesel je pozdrave od poročnika Carpenterja, ki da je odšel ob prvi zori v džunglo s štiridesetimi ljudmi, dobro oborožen in preskrbljen z vsem potrebnim za več dni. Prinesel pa je tudi dober zajutrk seboi za sestradane izgnance. Tekom predpoldneva je prišel na obisk poveljnik križarke, povabil profesorja in njegove ljudi na obed na križarko ter pridjal še eno povabilo. Dejal je namreč, da bi bilo najbolje, če bi se vsa družba preselila na ladjo. Dolgo da itak več ne bodo ostali na zapuščenem obrežju, je pravil, ker nima pomena. Križarka se mora vrniti na Francosko in koj ko se vrne Carpenter, bodo odpluli. "Mislim," je končal, "da izpolnim srčno željo vam vsem,ako kolikor mogoče pospešim odhod. Dovolj ste pretrpeli! Domov se vam mudi. Jutri računam da se vrne Carpenter— in pojutrišnjem bomo odpotovali." Vsi so bili zadovoljni. Ine pa je porabila ugoden trenutek, ko je mogla sama govoriti s kapitanom. "Utegne biti", je pravila, "da pride s Car-penterjem in Arnotom tudi beli neznanec, ki nam je toliko dobrega storil. Morebiti bi tudi on rad zapustil te negostoljubne kraje. — Ali bi ga vzeli seboj, gospod kapitan?" "To se razume samo po sebi!" je odgovoril in se smehljal. "Posebno še, če ima tako dražestno priprošnjico!" Tedaj je bila tudi Ine zelo zadovoljna. Pa še nekdo se je oglasil, — gospod Filan-der. "Kapitan," je dejal, "če se prav spominjam, ste pravili, da so vam uporniki povedali' tudi o zakopanem zakladu. Časa imamo dovolj. Ali bi ga ne šli iskat?" "Pa res!" je vzkliknil stari gospod profesor. "Čisto sem pozabil nanj! Gospod kapitan! Posodite nam par mož in enega upornikov, vaših ujetnikov! Zaklad je moje zadnje upanje." "Z veseljem!" je dejal kapitan. In še tisto uro so šli kopat zaklad. V napetem zanimanju so stali krog jame, napeto so sledile oči vsakemu udarcu motike. Celo kapitana se je lotevala iahna razburjenost. Z rastočo vnemo so kopali pomorščaki, dva od upornih mornarjev sta pomagala. Globlje in globlje so rili v zemljo —. Pa zaklada ni bilo —. Končno sta izjavila uporna mornarja, ki sta bila poleg tudi pri zakopavanju, da globlje niti sami itfso kopali. Na prsti se je videlo, , da govorita resnico. Zadeli so na svežo, trdo plast zemlje. Slovenske in druge "Victor" 000m>0(K>OOCK)^^ < PISANO POLJE 1000000000000 tyf. Trunk oooooocooooo F 1 "V "V L« ve? »"^lih duhovni? NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLCSČE, KATERE POSEBNO PRIFOROČAMO. 68923 C?r24 7340G 79483 79484 80183 80184 80331 80332 80333 80334 80481 80482 60526 80527 67979 69317 69698 69802 72206 72207 72208 72210 72231 72232 72364 72472 72514 72707 73721 77422 77490 77746 77897 77898 77912 78176 78182 78313 78408 78554 80059 80183 80184 Žcnitovanje, 1. in 2. tlel. Slika s petjem in orkestrom.......................$1.2; Romarje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in or^lami................ 1.25 Vojaški nabor, polka — Poroč:ii valček, harmonika......................75 Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester.....................75 Vesela Gorsnjka, polka — Korajža velja, polka, orkester.................75 Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75 Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75 Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....73 Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75 V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem............. France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester. Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester. Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom........................ Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom....................................... Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester Rdeči sodnik amerikanskih slo- toplo solnce, pa se radi tega :ov. noben slovenski duhovnik ne bo razjokal. Če jo pa 1 j i I o "pomanjkanje v glavah inteligence prečastitih", kakor meni Proletarec, pa tudi ne zasluži slovenska duhovščina take prezirljive kritike, ker gotova mera duševne inteligence je nara-v en dar. ki se niti - kako pridnostjo ne nadomesti. Predbaci-\au k oni i' pomanjkanje inteligence, je znak duševne nizkot-i-.osti. .75 .75 • 7 j .75 .75 .75 SLOVENSKO PETJE. Slovenske zdravice — S varjen je .............................................................75 Tolažba — Veselja dom ............................................................................75 .75 Sveti večer — Tiha noč -......................................................................... Ne bom se možila — Ljubca povej........................................................ Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica..................................... Ljubca moia — Otok Bleški .................................................................... Oj ta vojaški bnhen — Pobič sem star šele 18 !et............................. Slepec — Mila mila lunica ........................................................................ O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo .............................. Sem slovenska deklica — Bom šla na planince ................................ Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička .........................................75 75 .75 .75 .75 .7.5 .75 .75 .75 .75 Na planincah — Barčica Odpri mi kamprico — Prišla bo pomlad ............................................ Naprej! — Vse mine ............................................................................... Micka na Šrauf — Na maškaradi ............................................................ Neža in Pavel — Deset zapovedi ............................................................ Vabilo — Pastirček ................................................................................... U boj, u boj! — Garavuša ...................................................................— Strunam — sirota ....................................................................................... Sveta Lucija — Planinarica .................................................................... Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) .............................................75 Dva utvi — O j večer je že........................................................................ Nove harmonike — Sentklarski paberki ................................................ Knefra in vagabundi^— Kako je bilo .................................................. Jadransko morje — Čuj Micika .............................................................. Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko .......................................... Srpska himna — Napitnica ..................................................................... Oj. tn zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s pet..... Radi kotla v keho — Raubar na gauSe, smešna slika s petjem . 80332—Amerikanec v stari domovini — harmonika s petjem. 80333 80482 £0526 08923 08924 "9759 19816 19820 19822 19823 V krčmi, 1. in 2. del. Harmonika s petjem....................... .............. Njega ni — Nocoi je luštna noč, petje z orkestrom......................... Naš maček — Ribniška ,petje z orkestrom........................................ Ženitovanje, 1. in 2. del. Slov. slika s petjem in orkestrom......... Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in crglami.............. NABOŽNE PLOŠČE. Blest Christmas Morn — In Heavenly Love Abiding, pet. s klav. .75 Christmas Fantasy, 1. in 2. del, orgle....................................................7Z Silent Night — Hcly Night, orkester....................................................75 Silent Night, vijol, flavta, harfa — Christmas Hymns, harfa........75 Silent Night, petje z orkest. — The Herald Angels, petje, orgle 19833 The Birthday of a King — Star of the East, petje z orglami 19967 130B1 21216 "2125* 21255 69698 78533 7G913 80158 80160 45519 35768 68924 The Palms'— Stabat Mater, orgle............................................................75' Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, petje r orglami ...............75 .75 .75 The Rosary — Ave Maria, orgle........................................................... Hosanna — Gcd so loved the World, petje z orglami...................... The Power of Jesus' Name — Jesus Christ is Risen, petje, orgle Tiha noč, sveta noč — Sveti večer, petje z orglami........................... Hallelujah — Velikonočni zvonovi, moško petje z orkestrom........ O Salutaris, Tantum ergo — Ave Maria, petje z oglami................ Stille Nacht — O du Frchliche, vijolina z orkestrom....................... Kyrie, Sanctus — Bencdictus, Agnus Dei, petje................................75 Silent Night — Holy Night, petje z orglami........................................ 1.25 Gloria from the Twelfth Mass — Messiah, Aleluja, petje, orgle.... 1.25 Romanje k Materi božji, 1. in 2. del......................................................... 1.25 OPERA IN RAZNE. Povodom znanega članka dekana Ž a vsa se odlaša t ud« : r iet^rec in kritizira delovanje slovenskih duhovnikov v post-o nem uvodniku. Proletarec vsaj hoče biti glasilo socialističnega naziranja. -Med socialistom in duhovnikom ni iskati na-sprotstva toliko na socialnem polju, dasi obstaja nasprotje; razpor in nasprotje obstoji na torišču svetovnega naziranja, ki seve posega tudi v socialno panogo. Da socialist ne bo mogel soditi pravično duhovnika, je povsem naravno, ker merilo zii sodbo mu ne bo pravica, temveč njegovo materialistično naziranje. V duhovniku vidi nasprotnika svojih idej, in iz tega stališča ga bo sodil. Tudi duhovnik odklanja socialista, pri kaki sodbi pa tudi duhovnik ne sme zapustiti pota pravičnosti. To vobče za merilo kritike. O kritiki sami nekaj opazk. Proletarec pravi: "'Glede pijančevanja: Med nobenim slojem na^ih ljudi v Ameriki n proporčno toliko pijancev kakor med slovenskimi duhovniki. To je znano posebno njim samim in vernemu "narodu Pijančevanja ne bom zagovarjal. najmanj med duhovniki, ako je. Ampak smelo lahko 11 dim, da je zadeva zelo pretirana in taka kritika več ko .ostra. Nedavno od tega sem do-.75 ' ' - "yj'bil :i;;