PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 «=ax 0481/532958 6°1°Os0o Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 126 (14.217) Trst, sreda, 3. junija 1992 Kandidata DSL bodo podprli tudi socialisti, KD, PSDI in republikanci Z Napolitanovo kandidaturo dosegli kompromis o predsedniku zbornice Umik kandidature Stefana Rodotdja privedla do sporov v stranki in do njegovega odstopa tako s funkcije podpredsednika zbornice kot predsednika vsedržavnega sveta DSL RIM - Kaže, da so se pogajanja o izvolitvi predsednika poslanske zbornice le premaknila z mrtve točke. Včerajšnji glasovanji sicer nista obrodili zaželenih sadov, saj je večina strank oddala belo glasovnico, medtem ko so DSL, SKP, Orlandova Mreža in Pannella glasovali za kandidata DSL Rodotaja. Na popoldanskem zasedanju je poslanska skupina DSL sklenila, da umakne Rodotajevo kandidaturo in se je opredelila za Giorgia Napolitana. Realistična izbira Oc-chettove stranke bo najbrž omogočila premakniti sedanji zastoj, čeprav bo DSL drago stala. Z druge strani pa je bilo treba nekaj storiti, da bi med drugim omogočili tudi začetek posvetovanja državnega poglavarja za imenovanje novega predsednika vlade ter za sestavo kabineta. S kandidaturo Giorgia Napolitana se strinjajo tako socialisti kot demokristjani, tako da bo današ- nje glasovanje verjetno končno pripeljalo do izvolitve predsednika poslanske zbornice. Prav gotovo pa je pripeljalo do globokih nesoglasij v vrstah DSL, ki so imela kot prvo posledico odstop Stefana Rodotaja ne samo s funkcije podpredsednika poslanske zbornice, temveč tudi njegov odstop kot predsedsednika stranke. Nekaj časa se je celo govorilo o možnosti, da bi Rodota odstopil tudi iz parlamenta, kar je potem on sam zanikal. V svoji izjavi Rodota obtožuje za svoj neuspeh predvsem socialiste, posredno pa tudi demokristjane, češ da so prvi postavili veto za njegovo izvolitev, drugi pa so se temu podredili. Rodota pa obtožuje tudi lastno stranko, da je preveč previdna in da se je podredila logiki strankarstva. Njegov poraz pa je tudi poraz načelnika poslanske skupine DSL D'A- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Napolitano (v ospredju) in Rodota (v ozadju) med včerajšnjim glasovanjem Neuspeh sankcij bi sprožil vojaški poseg OZN? PARIZ — Potem ko je Evropa mesece slepomišila in s sprenevedanjem srbskemu vodstvu dajala vtis, da lahko nadaljuje s svojo agresijo, pa prihajajo sedaj nič manj zaskrbljujoča znamenja, ki dokazujejo popolno nepoznavanje razmer na Balkanu, saj od vsepovsod prihajajo glasovi o morebitnem vojaškem posegu proti Srbiji in Črni gori, če sankcije OZN ne bodo spametovale okrnjene Jugoslavije. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je kot predsedujoči v Zahodnoevropski zvezi (UEO) včeraj izjavil, da ne izključuje vojaškega posega. Predsedujoči v Svetu Evrope, portugalski premier Anibal Cavaco Silva, je v Berlinu poudaril, da ni mogoče več prenašati grozot, ki so jih zagrešili Srbi z genocidom v Bosni, tako da bo vojaški poseg neizbežen, če sankcije ne bodo zalegle. Prvo srečanje manjšine z novim ministrom za Slovence po svetu Prunkom Slovenija spoštuje manjšino kot osebek e e f e • VV®v in jo podpira v zavzemanju za zaščito Nezaupnica uradnim kandidatom Veliki vzpon Rossa Perota TRST - V Evropi se odnos do narodnostnih skupnosti postopno spreminja in ubira pozitivnejšo smer; Slovenija se je otresla negativne etikete neke države vzhoda in slovenska manjšina ima sedaj za sabo svojo nacionalno državo. To so tri pozitivna dejstva, ki krepijo položaj slovenske manjšine v Italiji. Tako je med drugim poudaril na svojem prvem srečanju s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji novi minister za Slovence po svetu Janko Prunk, ki se je sestal z manjšinskim zastopstvom na sedežu slovenskega generalnega konzulata v Trstu. Srečanje, na katerega je generalni konzul Šušmelj poleg zastopnikov komponent (Klavdij Palčič za SKGZ, Marija Ferletič za SSO, Miloš Budin za slovensko komisijo DSL, Branko Pahor za slovensko komis j o PSI, Ivo Jevnikar za SSk, sen. Stojan Spetič za slovensko komisijo SKP, Viljem Černo za Slovence videmske pokrajine) povabil še sen. Darka Bratino, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Bojana Brezigarja in Ferruccia Clavoro, je imelo izrazit delovni značaj. Minister Prunk je prišel, kot je sam poudaril, predvsem da bi poslušal predstavnike manjšine. Dodal je sicer, da je član prehodne vlade, ki bo imela mandat kvečjemu do začetka prihodnjega leta, vendar poudaril, da je pozornost do lastnih manjšin in spoštovanje njim ustreznih oblik organiziranosti stalnica v politiki Slovenije. Predstavniki manjšine pa so v svojih izvajanjih izhajali predvsem iz načela, da mora biti narodnostns skupnost osebek tako v odnosu do matičnega naroda in države kot tudi do države, v kateri živi. V tem okviru so podčrtali, da mora Slovenija upoštevati mnenje manjšine in v soglasju z njo sklepati z Italijo morebitne protokole o zaščiti manjšin. Zavzeli so se zato, da bi tudi v preosnovani slovenski vladi ohranili ministrstvo ali podobno telo, ki bo skrbelo za manjšine in da bi v okviru vlade in skupščine oblikovali nek organ, ki bi jamčil stalni stik manjšine z Zakonodajnimi in izvršilnimi telesi Slovenije. Zavzeli so se tudi za diplomatski pritisk Slovenije Ha Italijo, da bi le sprejela zaščitni zakon in v tem okviru napovedali tudi napor za oblikovanje skupnega zakonskega predloga. Včerajšnjemu srečanju bodo sledila še druga, minister Prunk pa se je vsekakor obvezal, da bo želje narodnostne skupnosti posredoval svoji vladi in se zavzel, da bi bile tudi uresničene. Dokaz pozornosti do manjšine in njenih problemov pa je bilo že dejstvo, da sta bila na srečanju prisotna tudi zastopnika zunanjega ministrstva Cigoj in Kastelic. Skupno zastopstvo med pogovorom z ministrom Prunkom (Foto Magajna) NEW YORK — Pred današnjimi predvolitvami v Kaliforniji, Ohiu, New Jerseyju, Alabami, New Mexi-cu in Montani, ki bi morale dokončno potrditi Bushevo zmago v republikanskem in Clintovo prevlado v demokratskem taboru, pa nad obema kot Damoklejev meč lebdi morebitna »neodvisna kandidatura« teksaškega milijardarja Rossa Perota. Zadnja javnomnenjska raziskava televizijske mreže ABC in dnevnika VVashington Post navaja, da bi 36 odstotkov Američanov volilo Rossa Perota, 31 bi podprlo dosedanjega predsednika Busha in le 27 odstotkov Billa Clintona. Te napovedi potrjuje tudi podobna anketa, ki sta jo konec prejšnjega tedna izvedla tednik Time in televizijska mreža CNN, ko je Perota podprlo 33 odstotkov, Busha 28 odstotkov in Clintona 24 odstotkov volilcev. V začetku tedna pa je neka druga anketa navajala, da Perota in Busha podpira enak odstotek volilcev. Ob tem postaja jasno, da Ross Perot iz dneva v dan žanje nove »uspehe«, kljub temu da uradno še ni napovedal svoje kandidature na novembrskih predsedniških volitvah. Amerika se je torej znašla pred pojavom, ki postavlja na glavo vse dosedanje politične mehanizme ameriškega bipolarizma. Kako zajamčiti realno vrednost plač brez dosedanje indeksizacije Začetek pogajanj o ceni dela RIM Na ministrstvu za delo so se včeraj začela težka in kočljiva pogajanja o ceni dela in dohodkovni politiki med vlado, predstavniki industrijcev in sindikalne konfederacije CGIL.CISL in UIL. Ministra Marini (delo) in Cirino Pomi-cino (proračun) sta.začetek pogajanj pozitivno ocenila, saj se je napetost precej ublažila, tako da se bodo lahko prihodnji teden pogajanja nadaljevala v bolj sproščenem ozračju. Minister Marini pa je poudaril, da morebitnega sporazuma ne bo podpisal, ker je to naloga nove vlade. Vseeno pa se bo vlada v odstopu vsestransko zavzela, da ne bi prišlo do zastojev, tako da bi nova vlada v bistvu samo potrdila, kar bi se medtem načelno domenili. Pogajanja pa ne bodo lahka, saj zaobjemajo vsa vprašanja, ki so jih že sprožili 10. decembra, in sicer: cene, tarife, industrijska politika, davčna politika, reforma strukture plač in mezd ter sindikalnih pogajanj. V bistvu morajo prestrukturirati vse dosedanje ustaljene odnose med delodajalci in delavci. Sodeč po dokumentu, ki ga je predstavil novi predsednik Confindustrie Abete, je treba »dokončno premostiti mehanizme indeksizacije«, odpraviti vse »avtomatizme«, ki vplivajo na osebne dohodke, v zameno pa okrepiti »pogodbena pogajanja in sindikalne odnose«. V bistvu hoče Confindustria odpraviti poleg premične lestvice tudi avtomatične starostne do- klade. V svojem dokumentu pa omenja tudi avtomatizme, s katerimi tudi država vpliva na prekomerno rast cene dela. Industrije! niso jasno navedli, da je prav država med glavnimi krivci, če se je cena dela v Italiji približala evropskim nivojem in jih celo presegla, so pa dali razumeti, da takega pritiska ne morejo vzdržati. Za sindikaliste je vsekakor spodbudno, da se delodajalci končno zavedajo, da obstaja vprašanje zaščite realnih osebnih dohodkov za letos in prihodnje leto. Kako bodo to uresničili, se bodo morali domeniti na pogajanjih. Vsekakor pa začetek priča, da se vsi zavedajo kočljivosti sedanjega položaja, ki Italiji grozi, da bo »zamudila« Evropo. Beogradu so že obrnile hrbet tudi tradicionalne zaveznice Mednarodni obroč okoli Srbije se oži kar pa ni zaustavilo agresije na BiH LJUBLJANA — V Bosni in Hercegovini se nadaljujejo spopadi. Srbska stran je ponovno izigrala premirje, ki ga je sama predlagala. S Trebeviča so tudi včeraj padale granate na Sarajevo, hudi boji so bili v Trnovem med Fočo in Sarajevom, v katerih je bilo sedem mrtvih. Z granatami so napadli Čapljino, v Mostarju so imeli ves dan »splošno nevarnost«, prav tako je bilo v Mag-laju. Pri Mojmilu, v bližini Sarajeva, pa so napadli konvoj s hrano, ki je bil namenjen v sarajevsko naselje Dobrinja. Rusija je včeraj »s težkim srcem«, kot je dejal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva, začela izvajati sankcije proti Srbiji in Črni gori. Ukrepe VS OZN bo spoštovala tudi Kitajska, čeprav je v varnostnem svetu glasovala proti njim. Celo »najzvestejša zaveznica« Srbije - Grčija začenja z izvajanjem sankcij proti svoji »veliki prijateljici«. Krog okoli Beograda se tako čedalje bolj^ oži, vendar se zdi, da se Srbija in Črna gora še vedno ne zavedata, v kakšnem položaju sta se znašli. Včeraj zjutrah so sicer v Srbiji za 100% podražili bencin in to pojasnili kot usklajevanje med vrednostjo dinarja in dolarja. Za liter bencina je zdaj v Srbiji treba odšteti 750 dinarjev ali 1 marko. Povprečne plače pa znašajo med 20 do 30 mark mesečno. Na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v setu se čedalje bolj ukvarjajo z vprašanjem, kakšen učinek bodo imele ekonomske sankcije proti »novi Jugoslaviji«. Nekateri že opozarjajo, da bi bilo napak pričakovati takojšnje prenehanje spopadov Bosni in Hercegovini. S tem bi Črna gora in Srbija priznali tisto, kar vztrajno zanikata, da sta direktno vmešani v spopad. Mnogo opazovalcev in analitikov se ukvarja tudi z dilemo ali bodo ukrepi Srbe odvrnili od Slobodana Miloševiča ali pa še bolj približali njemu. Enako veliko neznank spremlja tako teze, po katerih bi lahko poslabšanje socialnega položaja v Sr-boiji in Črni gori lahko zlomilo Miloševiča, kot tudi napovedi, da bi lahko »pritisk sveta na Srbijo« še bolj hegemoniziral vse Srbe okoli Miloševiča. V izjavah, ki prihajajo iz Evrope in iz Amerike je sicer zaznati namige, da naj bi Srbi poskrbeli za zamenjavo svojega sedanjega vodstva in njegove politike, vendar pa se zdi tudi opozicija precej nebogljena in neopredeljena, ko gre za razmejevanje s politiko Slobodana Miloševiča, še zlasti kar zadeva pomembna »nacionalna vprašanja«. Ameriško zunanje ministrstvo je uradno reagiralo na nedeljske volitve v Srbiji in Črni gori in jih proglasilo za »nedemokratične, nesvobodne in nepoštene« in jih kot takšne ZDA ne priznavajo. Združena srbska opozicija je sedanje sankcije proti Srbiji označila kot »najhujši zgodovinski poraz Srbije«. Predsednik Srbije pa je 60% udeležbo na volitvah evforično proglasil »za veliko zmago« in dokazal zaupanje Srbov v njegovo politiko. Oglasil se je tudi podpredsednik »Predsedstva Jugoslavije« Branko Kostič in poudaril, da se je »jugoslovanska vojska konsolidirala in da je v pripravljenosti«. Po Kostičevih besedah armada »budno spremlja vse, kar se dogaja v sosednjih državah«, to pa naj bi bil odgovor vodstva »nove Jugoslavije« na napovedi, da bi ekonomskim sankcijam, če le-te ne bodo spremenile ravnanja Srbije in Črne gore, lahko sledil tudi vojaški napad pod nadzorstvom OZN. Po nekaterih poročilih iz Beograda -jugo generali pričakujejo napad iz zraka z bombardiranjem, izključujejo pa možnost zračnih desantov. Nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je dejal, da bi morali srbskemu predsedniku Miloševiču soditi pred Mednarodnim sodiščem v Haagu. »Človeku, kakršen je Miloševič, ki zaradi pohlepa po nacionalistični oblasti daje ubijati, bi moral biti obsojen kot opozorilo vsem tistim, ki ga želijo posnemati,« meni Genscher. Na svoj način se na resolucije varnostnega sveta odzivajo na Hrvaškem. Kot poroča dopisnik ljubljanskega Dela Hrvate moti zlasti tisti del resolucije 757, ki govori o »elementih hrvaške vojske v BiH«, ki bi morali v skladu z določili resolucije 752 takoj zapustiti ozemlje BiH oziroma se vključiti v teritorialno obrambo Bosne in Hercegovine, katere skupni poveljnik je predsedstvo BiH. (NIA) (Telefoto AP) Razdejanje na znameniti Baščaršiji Slovenija bo tudi vnaprej pomagala beguncem iz BiH LJUBLJANA — Ali se bodo v Sloveniji ostro kresala mnenja o medijski podobi in problematiki beguncev? Mnogokrat smo lahko slišali s strani predstavnikov vlade ali s strani nekaterih medijev, da so možnosti Slovenije za nadaljnje reševanje begunske problematike povsem izčrpane, mir pa ne bi prinesel rešitev, ker bi se begunci spremenili v ekonomske azilante. Podton nekaterih poročil o beguncih pa je včasih tudi z namernimi stereotipi podpihoval slovensko ksenofobijo in vtis o skorajšnjem popolnem gospodarskem zlomu Slovenije pod težo invazije divje balkanske horde iz BiH. Parlamentarna skupina za spremljevanje problematike beguncev, ki je komaj začela s svojim delom, je včeraj (v glavnem) zavzela drugačno stališče. Skupina je pravkar končala z zbiranjem informacij, ogledom begunskih centrov in s srečanji z organizacijami in predstavniki vladnih ustanov, ki se ukvarjajo z begunci. Član skupine in poslanec LDS, Franco Juri meni, da je stanje res kritično - ni pa alarmantno. Zato tudi ni nikakršnega vzroka za senzacionalistične vesti, češ da begunci ogrožajo ta ali oni del slovenstva. Prav tako je menil, da bi bilo krivično dejati, da stanje po nekaterih zbirnih centrih ni več obvladljivo. To seveda ne pomeni, da nekateri centri nimajo gmotnih težav. Tisk naj bi o beguncih v glavnem objektivno poročal, toda včasih naj bi se pojavile grobe dezinformacije in umetno producira-nje ksenofobije (npr. sejanje strahu pred epidemijami). Prav tako pa naj bi se v tisku pojavljal neresničen stereotip o prostituciji, ki se širi med begunkami. V Sloveniji je po podatkih obrambnega ministrstva trenutno več kot 60.000 beguncev, 10% več kakor so znašale prvotne ocene visokega komisarijata za begunce pri OZN. Število je šestkrat večje kot maksimum, ki naj bi ga bila po vladnih ocenah sposobna sprejeti Slovenija. To je tudi številka, s katero operirajo nekateri vladni predstavniki, kadar govorijo o izčrpanosti Slovenije. Toda, kakor je poudaril Juri, država ne nosi velikega bremena pri reševanju begunske problematike. Samo 15.000 beguncev je nastaljenih v zbirnih centrih, ostalih 45.000 pa živi pri družinah. Torej glavno breme pade na državljane, ki povečini (ker begunci pridejo k sorodnikom, sovaščanom, znancem, ki so se pred leti naselili v Slovenijo) niti Slovenci niso. Vse možnosti za begunce še niso izčrpane! Nekateri člani so menili, da sebično ravnanje Evrope, ki ne želi sprejemati beguncev, v glavnem izjaha iz strahu pred konkretno ceneno delovno silo in kulturnim šokom. Ta strah naj bi se sporadično pojavljal tudi v Sloveniji. Skupina naj bi že danes v parlamentu vložila predlog za nostrifikacijo ženevske konvencije o beguncih iz leta 1951 in predlog o ureditvi statusa beguncev, hkrati pa skupina podpira ustanovitev posebnega urada za emigrantstvo in begunstvo, ki naj bi kot posebni vladni organ začel delovati 1. julija. (NIA) Ukrepi VS OZN so bili neodložljivi Ukrepe Varnostnega sveta na rovaš Srbije in Črne gore so začeli izvajati kar dosledno. Izrazit primer je denimo tudi ta, da avstralske oblasti niso dovolile vzleta Jatovih letal iz Avstralije, tako da se vse osebje te beograjske firme vrača z drugimi letali do jugoslovanske meje. Tudi potnike, namenjene v Beograd, so prevzela druga letalska podjetja. Primer je izrazit, ker kaže, da so ukrepi proti takoimenovani tretji Jugoslaviji dejansko zajeli ves svet. Perspektiv nima Beograd dejansko nobenih. Pri ukrepih Varnostnega sveta, najhujših od konca druge svetovne vojne, pa sta v vsakem primeru značilna dobesedno preobrata v politiki tako Združenih držav, kakor zdaj Skupnosti neodvisnih držav. Was-hington se je vseskozi jasno zavzemal za ohranitev Jugoslavije, Moskva pa je kar najbolj odkrito podpirala Srbijo. Prišlo pa je resnično do preobrata, saj je še pred mesecem dni kazalo, da ti dve deželi ne nameravata opustiti svojih stališč. Pa so jih; v ZDA je začel »Washington post« z vrsto uvodnikov na račun »počasnosti« ali pa naravnost »mrtvila«, ki naj bi zaznamovalo ameriško zunanjo politiko od iraške operacije. List je odkrito opozarjal, da je sestavni del volilne kampanje kajpak tudi mednarodna politika. Pred dnevi pa se je v »New York Timesu« pojavil z vrsto člankov sloviti kolumnist David Binder, ki pa se je lotil neposredno Jamesa Bakerja, češ, da je zaspal na iraških lovorikah. Dejstvo, da je domala iznenada prišlo v Varnostnem svetu (nato pa tudi v generalni skupščini OZN) do priznanja Bosne in Hercegovine (seveda poleg Slovenije in Hrvatske) je v bistvu posledica predvsem ameriškega spoznanja, da utegne balkanska smodnišnica spet eksplodirati in da Balkan postaja zopet pomemben del v evropski in svetovni politični strategiji. Varnostni svet je dejansko, s priznanjem Bosne in Hercegovine, storil kapilarno potezo, saj bi se sicer vse skupaj spet zavleklo seveda v korist srbskega ekspanzionizma. Očitno je, da so nekateri v ameriški administraciji začeli spoznavati, da ne bo več mogoče ohraniti Jugoslavije, kakor ni bilo mogoče več združevati sovjetskih republik. Toda znak za preobrat je nedavno brez dvoma dal namestnik ameriškega zunanjega ministra Eagleburger, ki je bil nekaj let veleposlanik v Beogradu, se je zavzemal za »Jugoslavijo«, naposled pa so tudi njega doleteli javni očitki (spet predvsem »Washington post« in »New York Times«), da »pretirava«, kar je pripeljalo do tega, da je moral zamenjati zastavo,- znano je, da so ga nekateri celo obdolževali, da podpira beograjsko politiko, češ, da ima osebne poslovne stike z vrsto srbskih podjetij. Zdaj je Eagleburger najodločnejši zagovornik politike in ukrepov Združenih narodov. Podobno, toda seveda z drugih zornih kotov, se je zgodilo s predstavniki Skupnosti neodvisnih držav. Tudi v tem primeru so nekatera javna občila pripomogla k spremembi stališča te države, ki je vseskozi javno mahala s srbsko zastavo. Moskovska »Izvestija« so nedavno med drugim napisala, »da vlada pod krinko slovanskega in pravoslavnega bratstva podpira zločince«. Spremembo ruske politike je bilo mogoče zaznati že pred kakimi 15 dnevi, ko je že bil na obisku v nekdanji Jugoslaviji zunanji minister Kozirjev (očitno z namenom, da podpre Srbijo in Črno goroj, nenadoma pa so ga poklicali v Moskvo in je moral prekiniti obisk. Ko pa se je pred dnevi vrnil v nekatere nove države na področju nekdanje Jugoslavije, je že zastopal drugačno mnenje. Hkrati pa je bil v Moskvi tudi glavni predstavnik Evropske skupnosti Delors, ki je kajpak tudi s svoje strani opozoril ruske državnike, kakor so napisale »Izvestija«, »da ne vodijo politike v korist balkanskega in evropskega miru«. Skratka, na Rusijo so pošteno pritisnili, pri čemer seveda ni zanemarljivo, da ta država (pa tudi druge na področju nekdanje Sovjetske zveze) nujno potrebuje (in to hitro) okrog 10 milijard dolarjev, da se izkoplje iz krize. Pomembno pa je prav tako, da se je za podporo resoluciji Varnostnega sveta in politiki Združenih narodov v zvezi z Beogradom izrekla tudi Indija, potem ko je bila določen čas kar trmasto na stališču, da se svet ne bi smel vmešavati v »jugoslovanske« razmere; znano je sicer, da sta bili tako Indija kot nekdanja »Jugoslavija« pomembna akterja v gibanju neuvrščenih, kar je bržčas vplivalo na indijsko ravnanje; ki pa se je potem spremenilo. Razmere v Bosni in Hercegovini so že pomenile (in pomenijo), kakor trdi »Le monde«, »eksplozivno nevarnost« ne samo za ta del Evrope. Ukrepi so bili neodložni. MIRO KOCJAN Po operaciji se je Arafatovo zdravstveno stanje izboljšalo AMAN — Direktor jordanske bolnišnice, kjer so v ponedeljek zjutraj operirali predsednika PLO Jasera Arafata, trdi, da je njegovo zdravstveno stanje dobro in da se je že vidno izboljšalo. Arafata so operirali, da bi mu odstranili strdek krvi iz možgan, šlo je najbrž za posledico letalske nesreče, ki jo je šef PLO preživel pred nekaj meseci v libijski puščavi. Zdravniki trdijo, da je Arafat pri zavesti in da bo zapustil bolnišnico čez tri dni. Doslej sta ga obiskala samo kralj Husein in predsednik jordanske vlade Bin Šaker. Med ducati šopov rož, ki jih je Arafat prejel v teku današnjega dne, izstopa ogromen šop belih vrtnic, ki mu jih je poslal Moamar Gadafi. Pred bolnišnico čaka na stotine Palestincev, da bi zvedeli za njegovo zdravstveno stanje, pred palestinsko ambasado v Amanu pa so žrtvovali šest jagenj kot predvideva muslimanska tradicija. Izraelski tisk sledi z zanimanjem Arafatovemu zdravstvenemu stanju. Dnevnik Haarec trdi, da je bila operacija hujša kot bi hoteli prikazati, vendar da Arafatovo življenje ni v neposredni nevarnosti, čeprav se bo lahko vrnil na delo komaj čez nekaj časa. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov trdi Haarec, da bi se znotraj PLO lahko vnela huda bitka za njegovo nasledstvo, kar bi utegnilo imeti posledice tudi na zasedenem ozemlju, kjer je prav v predvidevanju negativnega poteka Arafatove bolezni vojska okrepila varnostne ukrepe. Požar v ameriškem domu za ostarele NEW YORK — V ameriškem Detroitu je požar do tal uničil dom ostarelih in povzročil smrt desetih starejših ljudi, ki so bili vsi nad 65. letom starosti. Še dve osebi, ki sta živeli v domu, sta bili hudo opečeni in je njuno stanje kritično. Kaže, da je požar izbruhnil v nočnih urah in zajel trinadstropno poslopje, v katerem se nahaja dom. Petim starcem je uspelo priti iz goreče hiše, vsi ostali pa so ostali vklenjeni v ognjenih zubljih. Po pričevanju gasilcev je bilo poslopje ob njihovem prihodu popolna zavito v plamene, tako da ni bilo mogoče narediti prav nič za uboge ljudi, ki so ostali v njem. Oblasti so že uvedle preiskavo in je najbrž najbolj verjetna domneva, da je požar izbruhnil v kuhinji počitniškega doma in se je nato razširil na celotno stavbo. Od desetih žrtev je bilo šest moških, štiri pa so bile ženske, najmlajši je imel 65, nastarejša žrtev pa 89. • Napolitano NADALJEVANJE S 1. STRANI leme, ki je še pred dnevi zanikal možnost, da bi predlagali Napoli-tana, češ da je bil poražen na volitvah za predsednika republike. Očividno je moral kloniti bolj realističnemu gledanju tajnika stranke Occhetta. S kandidaturo Giorgia Napoli-tana bi se morali strinjati poleg socialistov (Craxi je s Caprere izrazil svoje zadovoljstvo ob njegovi kandidaturi, saj je bil Napolitano dosleden zagovornik odprtja dialoga med DSL in PSI), tudi demokristjani, ali vsaj večina KD, socialdemokrati in republikanci, medtem ko so liberalci napovedali belo glasovnico. Ni še jasno kakšno bo zadržanje Lige, medtem ko so komunisti SKP napovedali, da bodo tudi danes glasovali za Rodotaja. Protest SSk na seji deželne skupščine Moralizacijo bo vodila posebna delovna skupina V teku nabiralna akcija za nabavo in namestitev dvojezičnih tabel v Špetru Vprašanje Miloša Budina Turellu Za kulturno avtonomijo nase manjšine TRST — Deželni svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin je naslovil na predsednika deželne vlade Turella vprašanje, ali je bila že ustanovljena posvetovalna komisija za kulturne pobude slovenske manjšine in, če je še ni, kdaj jo bodo ustanovili. Budin želi tudi vedeti, po kakšnih kriterijih so ali bodo izbrali člane te komisije, da bi zagotovili manjšini tisto kulturno avtonomijo, ki je temeljni pogoj za njeno svobodno in ustvarjalno izražanje na kulturnem in umetniškem področju. Komisija, ki jo predvideva 8. člen deželnega zakona 46/91, bi morala določati prednostne kriterije za podeljevanje prispevkov slovenskim kulturnim dejavnikom. Prispevki za 1. 1991 so prišli z zamudo ali jih sploh ni bilo, zavlačevanje z ustanovitvijo komisije pa bi povzročilo zamude tudi pri podeljevanju prispevkov za to leto. TRST — Deželna skupščina je včeraj obravnavala problem morali-zacije javnoupravnih aparatov, ki so ga prejšnje dni poglobili na ravni predsedstva, razširjenega na načelnike svetovalskih skupin, torej na neinstitucionalni ravni, kot je v tiskovnem sporočilu pozneje naglasil svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Le-ta se ni udeležil skupščinske razprave, niti ne glasovanja o poročilu predsednika Nema Gonana, pa ne, ker ne bi soglašal z njegovimi izvajanji, temveč, ker je bila SSk dejansko izločena iz razprave: je sestavni del skupine, v kateri so še Zeleni in Furlansko gibanje, a katere načelnik je vodja MF, ki mu Slovenska skupnost ni mogla poveriti nastopa v njenem imenu. Gonanovo poročilo so odobrile vse skupine z izjemo LpT (ki je očitala drugim ono, kar je tudi sama počela, kakor je zatrdil Ugo Poli -DSL). V njem je med drugim poudarjena nuja o sodelovanju z Univerzo za primerjalno preučitev zakonodaje na področju zakupov jav- nih del, ki naj ob spoštovanju določil ES odpravi zle učinke neprosojnih operacij, kot so na primer podzakupi. Na osnovi državnega zakona 203/91 o pregonu organiziranega kriminala naj bi deželna vlada ustanovila specializirane enote za izvajanje zakupov na račun krajevnih ustanov; glede izvajanja tega zakona naj bi se pogovorili z vladnim komisarjem in postavili temelje tesnejšemu sodelovanju med Državo in demokratičnimi institucijami za strogo nadzorstvo rizičnih področij administrativnega delovanja. Prav tako naj bi zajamčili prosojnost upravnih aktov, ki bi onemogočila podtalno dogovarjanje, in začeli čimprej izvajati državni št. 241. Debata je pokazala tudi izrecno potrebo po izboljšanju odnosov med deželno vlado in skupščino. Sicer pa so svetovalci odobrili sklep o umestitvi študijske in delovne skupine, v kateri bodo predsedstvo skupščine in načelniki skupin in ki naj prične naglo uresničevati gornje predloge. ŠPETER — Pred časom smo poročali, da so neznanci vdrli v skladišče špetrske Občine in uničili nekaj desetin dvojezičnih smerokazov, ki jih je uprava nameravala postaviti na občinskem območju. Že prej so se neznanci znašli nad tistimi smerokazi, ki so že bili postavljeni ob vhodu v občino. Po nekaj mesecih od neljubega dogodka preiskovalci še niso prišli na sled zlikovcem, ki so poškodovane table odpeljali iz skladišča in jih zapustili na zemljišču slovenskega župnika Psguala Gujona. Občinska uprava je takoj po vdoru ostro ožigosala dogodek in napovedala, da se ne bo odrekla svoji nameri, in sklenila, da bo table ponovno kupila. Solidarnost špetrski Občini so kot prvi izkazali člani Zveze Slovencev iz videmske pokraji- ne in pokrajinskega odbora SKGZ za Videmsko, ki so sprožili nabiralno akcijo za nakup dvojezičnih tabel. Po nekaj tednih je rezultat nabirke povsem ugoden. Doslej so zbrali že skoraj v celoti vsoto, ki je potrebna za nakup smerokazov. Kar pa je najpomembnejše, v akcijo se je vključilo veliko število ljudi, kar je v veliko moralno oporo špetrski občinski upravi, ki je tako neposredno lahko ugotovila, da je večina ljudi podprla njeno odločitev za postavitev dvojezičnih tabel. Akcija je še v teku. Pri čedaj-ski podružnici Tržaške kreditne banke so odprli tekoči račun, na katerem je mogoče izkazati materialno solidarnost špetrski občinski upravi. Tekoči račun je 02-408/06 s pripisom: Za naše table. (R.P.) Italijanska narodnostna skupnost se pripravlja na volitve v hrvaški Sabor REKA — Znova so se sešli člani izvršnega odbora Unije Italijanov in četudi se bliža poletni čas dopustov, imajo v načrtu še veliko dela. Zdaj se pripravljajo na napovedane julijske volitve v hrvaški Sabor, v katerem imajo z novim zakonom zagotovljeno eno predstavniško mesto. Na zadnjem zasedanju so tako govorili o možnih kriterijih za izbiro svojega kandidata; radi bi namreč zagotovili pravega človeka, ki bi znal kar najbolje zastopati interese celotne italijanske skupnosti v Hrvaški. K tematiki bodo znova sedli prihodnji teden in zatem začeli s pogovori o možnih kandidatih v večjih krajevnih Skupnostih Italijanov. Datum volitev še ni povsem določen; veliko je še negotovosti, ki tudi sicer spremlja politično dogajanje v tej državi. Srednje šole z italijanskim učnim jezikom končuje letos^ 230 dijakov. Desetina med njimi bo za nadaljevanje šolanja v Italiji prejela štipendijo, ki jo v programu pomoči italijanski skupnosti preko tržaške Ljud- ske univerze namenja matična Italija. Razpis bo zaključen v začetku prihodnjega meseca, Unijo in njen izvršni odbor pa čaka težka izbira. Doslej so že izločili tiste prosilce, ki nimajo pogojev za pridobitev štipendije. Ostalo jih je 36, pri katerih bodo upoštevali uspeh v šoli in na zaključnem izpitu, s čimer bi radi zagotovili denarno pomoč resnično najbolj uspešnim dijakom. Pri izbiri bosta prispevali poleg šolskega uspeha posameznika, tudi dve mnenji: prvo bo pripravil novo ustanovljeni Center Unije Italijanov v Pulju za kadrovsko načrtovanje in drugo Skupnost Italijanov iz kraja prosilca za štipendijo. Poskrbljeno bo za kar najbolj objektivno izbiro, brez morebitne nejevolje oziroma nezadovoljstva posameznih kandidatov. Če bo šlo vse po sreči, si bodo ljudje v vodstvu Unije privoščili počitek v avgustu. Sicer pa bodo morali, podobno kot lani, delati neprekinjeno vse do izteka mandata. MIRJAM MUŽENIČ Razpisali Tomšičeve nagrade LJUBLJANA — Komisija za podeljevanje nagrad in zlatih odličij Toneta Tomšiča objavlja v skladu z določbo 14. c člena zakona o javnem obveščanju ter sklepa Skupščine Republike Slovenije z dne 8. marca 1990 o merilih in postopku razpis za nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča. Podelili bodo: eno nagrado Toneta Tomšiča za življenjsko delo: — za dolgoletno strokovno, poglobljeno novinarsko delo, ki je bistveno prispevalo k razvoju novinarstva, dvigu kulturne ravni in profesionalne etike javnega obveščanja; — za znanstvenoraziskovalno delo, ki prispeva k obogatitvi teorije in prakse novinarstva oziroma ma-nožičnega komuniciranja. Dve Tomšičevi nagradi za vrhunske dosežke na področju novinarstva v letu 1991. Tri nagrade iz sklada Toneta Tomšiča za po- membne prispevke na področju novinarskega sporočanja, komentiranja in urejanja v letu 1991. Dve zlati odličji Toneta Tomšiča kot posebno priznanje novinarjem, ki so med NOB in v povojnem obdobju prispevali k razvoju slovenskega novinarstva. Kandidate za nagrade in zlata odličja lahko predlagajo uredništva, novinarski aktivi in sekcije. Upravni odbor društva novinarjev Slovenije, Katedra za novinarstvo pri Fakulteti za družbene vede in posamezniki. Nagrade in zlata odličja Toneta Tomšiča lahko dobijo tudi slovenski novinarji v zamejstvu. Rok za predlaganje kandidatov za letošnje nagrade je 20. junij 1992. Predloge s konkretno utemeljitvijo je treba poslati Komisiji za podeljevanje nagrad in zlatih odličij Toneta Tomšiča, Skupščina Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. V občini Praprotno bodo zgradili nove proizvajalne obrate ČEDAD Na pobudo občinske uprave v Praprotnem bo zrastlo le kilometer daleč od meje s Slovenijo več novih tovarn. Dela za urbanizacijo ustreznega zemljišča in za izgotovitev izvršilnega načrta so bila oddana, za stvar pa se že zanimajo številna podjetja. Skupna investicija bo znašala blizu milijarde lir in jo bodo pokrili s posojili pri zavodu Cassa depositi e prestiti. Gorska skupnost za Ne-diške doline je že nakazala prispevek v višini enega milijona lir. V Nediških dolinah primanjkuje denarja za prevažanje mleka ČEDAD — Podjetju, ki razvaža mleko iz Ažle, Sv. Lenarta in Ta-vorjane v Nediških dolinah, je za to zmanjkalo denarja. Evropska skupnost ni namreč nakazala Deželi ustreznih sredstev za obdobje 1990/91 in vprašanje je, kdo bo zdaj prevoz mleka finansiral. Podjetje razvažanja ni prekinilo, ker bi s tem prizadejalo hudo škodo predvsem sirarnam, in zadevne stroške krijejo trenutno sami družabniki. Sirarne so pozvale k finančni pomoči Gorsko skupnost. Blizu Sv. Lenarta so odprli moderno kunčerejsko farmo ČEDAD V Hrastovljah blizu Sv. Lenarta so odprli še en sodoben kunčerejski obrat (prvega so v Lombaju). Opremljen je z najnovejšimi tehnološkimi aparaturami, tako na primer s kompjuterizira-nim sistemom krmljenja in avtomatičnimi očiščevalnimi napravami. Značilno za obrat je, da sloni razmnoževanje kuncev izključno na umetnem oplojevanju, v njem pa bo mogoče gojiti po 400 zajkelj istočasno. Pogoji v Nediških dolinah so kot nalašč za kunčerejo. Nekaj vtisov z izleta, ki se ga je udeležilo okoli 200 naročnikov in bralcev našega časopisa S Primorskim dnevnikom teden dni na očarljivi Sardiniji ii. Po večerji se je pretežni del izletnikov Podal v nekaj km oddaljeni kraj na folklorno Prireditev v pravcato cvetlično okolje prireditvenega prostora. Nastopila je profesionalna folklorna skupina v prekrasnih nošah s slikovitimi plesi in petjem. In spet nemajhno presenečenje. Vodja folklorne skupine je naše izletnike pričakal z lepo izrečenim slovenskim »dobrodošli«, člani skupine pa so na ploskanje izletnikov odgovarjali »živijo, živijo«, prav tako v slovenščini. Bo že res, da spada tudi to v turistično vljudnost, prijetno pa je le, ko slišiš našo besedo in ko se zaveš, da povsod le ni tako, kot je v našem nacionalistično zatohlem Trstu. K veselemu razpoloženju naših pa je svoje dodala še pokušnja kakih petih vrst sardinskega vina, kar je spadalo v vstopnino. Napočil je zadnji dan našega popotovanja P° Sardiniji. Iz Cagliarija nas je pot, tokrat sPet po normalni ozki cesti vodila v smeri ti-renske obale po rahlo dvigajočem se območju Pokrajine Sarrabus, dosegli smo obalo pri niestecu Muraveri, jo potem delno spremljali ali se od nje oddaljevali po vedno bolj dvigajočem se terenu mimo Tertenie in se ponovno spustili prav k obali v Tortoli in v pristanišču Arbatax na kosilo v tipično obmorsko restavracijo, pravzaprav barako »La Capannina«, "Jer nam je na pol piratsko opremljeni in zabavni upravnik postregel z ribjimi specialitetami in odličnim vinom. Za zanimivost le to, ba je v Arbataxu delovala velika papirnica, ki H pred leti dobavljala rotacijski papir tudi mimorskemu dnevniku. Tovarna je potem propadla, zdaj pa jo menda namerava odkupiti nova družba (prej je bila povezana s štivan-sko papirnico) in obnoviti proizvodnjo v njej, kar bo tudi omililo hudo zaposlitveno stisko. Sonce se je že začelo spuščati proti peščeni obali, ko smo dobro razpoloženi zapustili Ar-batax in se kmalu začeli dvigati v tokrat zares bolj divje višine z nizkim sardinskim hrastov-jem (lecci) poraščenimi z globokimi grapami, domovino divjih prašičev in druge divjadi, na obeh straneh vijugaste in na mnogih krajih zaradi del prekinjene ceste vse do nekaj čez 1000 m visokega prelaza in potem še dlje do razcepa ceste za mestece Dorgali bolj v notranjosti. Tu sta se avtobusa za eno noč ločila za prenočevanje. Eden se je po serpentinasti cesti močno obraščenega terena spustil do obmorskega turističnega naselja Gala Gonone do le nekaj let starega hotelskega kompleksa Palmasera, prvič v sezoni odprtega prav za nas, s prostornim bazenom v cvetličnem parku in skalnato plažo pod njim, drugi pa je nadaljeval pot mimo Dorgali naravnost v Nuoro in tam prenočil. Izletniki obeh avtobusov so se naslednje jutro spet združili najprej na ogledu Nuora, mesta s kakšnimi 40.000 prebivalci, glede na »sloves« sardinskega banditizma nepričakovano lepega in zanimivega tako po idilični legi v kotanji med granitnimi vrhovi Barbagie Ollolai in Sopramonte med oljkarskim središčem, Olieno in »zloglasnim« Orgo-solom. V Nuoru smo si ogledali Deželni etnografski muzej s stalno razstavo narodnih noš in raznimi predmeti in orodji iz preteklosti, panoramski razgled pa smo lahko uživali z griča Ortobene z mogočnim bronastim kipom Odrešenika (955 m) in s pogledom tja do najvišjega vrha Sardinije v pogorju Gennargentu. Pred vzponom na razgledni grič v zelenju prekrasnega parka z vilami in hoteli, še obvezen pristanek ob cerkvici Signore della Solitudine, nekakšnim Panteonom z marmornato kripto posmrtnih ostankov Nobelove nagrajenke Grazie Deledde, pisateljice, ki je s svojimi verističnimi romani ovekovečila ime svojega rodnega kraja v svetovni literaturi. Program izleta je predvideval kosilo pri pastirjih v samem »gnezdu« sardinskega »banditizma« Orgosolu. Dosegli smo ga v polurni vožnji po ozki, vijugasti a lepi cesti med gostimi »leccini«. Mestece te že na vhodu pozdravi s prvim »muralesom« zvedavih oči, ki - tako se zdi - nadzorujejo prihod vsakega tujca v kraj. Z muralesi so poslikane vse hiše. Skoraj vsi izražajo protest proti nasilju in socialnim krivicam, proti vojni za mir med narodi pa tudi proti lokalnim in državnim politikom in razmeram. Pravo nasprotje od tega, 'po čemer gre po svetu glas o orgosolskem banditizmu, ki seveda obstaja in ima globoke zgodovinske socialne vzroke, ki pa ima vzroke in razloge tudi v zaostalosti tega divjega, skoraj še neoskrunjenega hribovitega območja. Šele tu v tej divjini in teh globačah in goščavah lahko človek razume, kako je mogoče, da sile javnega reda ne morejo in ne morejo odkriti skrivališč ugrabiteljev in ugrabljenjcev. No, kosilo pri pastirjih je bilo res izvirno, čeprav le ne tako pastirsko kot nam ga je opisovala domača vodička v avtobusu. Očitno je turizem tudi tu že naredil svoje. Hrano, domači sir, salamo in pršut so nam namesto na krožnikih ponudili na bolj debelo pečenem kruhu, slastnega nalašč za nas na ražnju spečenega odojka križancev med domačim in divjim prašičem pa na tenko pečenem kruhu imenovanem »carta di mušic«, vse zalito z vinom »canonau«, katerega že samo ime pove, da gre za pravcato kanonado, če ga seveda popiješ kaj več kot dva kozarčka. Nekaj pa je le bilo po pastirsko: jesti smo morali kar z rokami. V senci leccinov je bilo na moč prijetno in preden smo zapustili prijazne pastirske gostitelje, smo seveda družno zapeli, pa čeprav ne pod vplivom »canonau«. Potem je šlo gladko navzdol po novi široki cesti do Monte Albo naravnost k morju mimo Siniscale in mesteca Budoni, kjer smo se poslovili od naše res odlične vodičke Pine. Bila je skoraj ganjena (in ne narejeno), ko je dejala, da jo je prvi stik v življenju s Slovenci iz Trsta obogatil za novo spoznanje, da jo je prevzela melodija našega jezika in naše zanimanje, da bi spoznali tisto pravo Sardinijo, ki jo sama neizmerno ljubi v dobrem in slabem. Še skozi Olbio in proti Porto Aranci, kjer smo že od daleč zagledali rumenobelo silhueto našega trajekta »Sardinia Nova«, ki nas je po skoraj 1500 prevoženih kilometrih po Sardiniji spet srečno in mirno pripeljal v livorn-ski pristan. JOŽE KOREN KONEC S predsinočnjega volilnega shoda v Gropadi Demokratična zveza proti okrnitvi KGS Peter Močnik odpira kandidatno listo svoje stranke za Občino SSk bo sodelovala le v koalicijah ki bodo sprejemljive za manjšino »Deželni zakon o Krasu predstavlja hud udarec za avtonomijo kraš-kega prebivalstva, saj bo Dežela s tem zakonom sama načrtovala park, pri čemer je obšla vse zakone, ki ji nikjer ne dajejo te oblasti«. Tako je na volilni skupščini Demokratične zveze o problemih Krasa, ki je bila predsinočnjim v Gropadi, kandidatka za Občino Anamarija Kalc ocenila deželni normativ o Krasu in o parku. Deželni svetovalec Miloš Budin je bil mnenja, da bo za uporabo sredstev iz tega zakona potrebna temeljita razprava z zainteresiranim prebivalstvom, predsednik KGS Ivo Sirca pa je izpostavil nujnost, da Dežela ohrani to upravno enoto pri dosedanji teritorialni ureditvi. Na okrogli mizi v Gropadi sta sodelovala tudi kandidata DZ za Pokrajino Mitja Race in Nives Košuta. Ta je imela včeraj shode v Vižov-ljah in v Saležu. Opozorila je na zaprtje družbenega centra v Sesljanu in na potrebo, da pokrajinska uprava na nek način zapolni to vrzel. Na shodu v nabrežinski občini pa se je zavzela za čimprejšnjo gradnjo cestnega nadvoza v bližini nabrežinske železniške postaje. TISKOVNA KONFERENCA OBEH ZELENIH LIST Na včerajšnji tiskovni konferenci je deželni svetovalec Zelene liste smejočega se sonca Andrea Weh-renfennig rekel, da Dežela ne kaže nobenega zanimanja za ureditev vprašanja naravnih parkov in torej tudi kraškega. Zeleni ob pomanjkanju drugih pobud podpirajo odločitev deželne uprave, da sama poskrbi za načrte o ustanovitvi kraškega parka. Občinski svetovalec v Devi-nu-Nabrežini Alessandro Sgambati pa je bil mnenja, da morajo pristojna telesa vključiti zainteresirano prebivalstvo v upravljanje parka. Kandidata Zelene alternativne liste Maurizio Bekar in Alessandro Capuzzo pa sta se zavzela za stano-vitev mednarodnega kraškega parka, ki bi ga skupaj upravljale FJK, Slovenija in Hrvaška. Ta lista vabi danes ob 16. uri v gledališče Miela na okroglo mizo o Istri in o Istranih. VOLILNI NASTOP SEN. JELKE GERBEC Kandidatka Stranke komunistične prenove za občinski in pokrajinski svet je na volilnem shodu v Trebčah obtožila demokristjane in socialiste, da so v prvi osebi odgovorni za splošno zanemarjenost kraškega območja. Razvoj in preporod Krasa sta po njem mnenju tesno vezana na volilni uspeh levice in posebno SKP, saj se bodo njeni izvoljeni predstavniki zavzemali tudi za rešitev teh vprašanj. Danes ob 19.30 bo gost SKP posl. Lucio Manisco, ki je bil dolgo časa dopisnik TG3 v ZDA. Govoril bo na Goldonijevem trgu, pred njim bosta spregovorila Gerb-čeva in Jacopo Venier. V petek pa bo v Trstu strankin predsednik Ar-mando Cossutta, ki bo imel proti večeru shod na Goldonijevem trgu. MINISTER DE MICHELIS V PETEK GOST PSI Pokrajinsko vodstvo PSI je včeraj sporočilo, da bo volilno kampanjo te stranke v petek zvečer zaključil zunanji minister Gianni De Michelis. Ugledni gost bo ob 19.30 sodeloval na shodu na Pomorski postaji. Danes se bo v Trstu mudil voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki bo imel odprto srečanje s Tržačani v hotelu Excelsior, jutri pa bo gost krajevne KD posl. Mino Martinazzo-li, ki bo ob 20.30 nastopil na zborovanju stranke na Pomorski postaji. EDI BUKAVEC NASTOPIL PRI SV. IVANU Slovenski neodvisni kandidat Edi Bukavec je na sinočnje zborovanju pri Sv. Ivanu med drugim pojasnil, da je sprejel kandidaturo na listi PSI prav zato, da prispeva k spremembam v Trstu. Dobil je podporo celotne levice v matični Sloveniji in odločilnih dejavnikov PSI v naši deželi, kar priča tudi dejstvo, da bo njegovo volilno kampanjo zaključil posl. Gabriele Renzulli, član osrednjega vodstva stranke in avtor zadnjega osnutka za zaščito naše manjšine, ki je bil vložen v parlamentu. V Trstu pa žal še vedno obstajajo različni pogledi, med njimi tudi povsem nesprejemljivi, ki odkrito povezujejo socialiste z LpT. SSK O POTEKU VOLILNE KAMPANJE Kandidat SSk za Pokrajino Ivan Peterlin je na srečanju s strankinimi somišljeniki v Zgoniku rekel, da tudi slovenski kandidati skušajo z »ameriškimi sistemi« pridobiti naklonjenost volilcev. »Za slovensko manjšino bi bilo zelo žalostno, da bi se nezanemarljive vsote denarja porabile izključno v korist italijanskih vsedržavnih strank in da Slovenci ne bi od tega imeli neposredne koristi. Ob tradicionalnem pomanjkanju denarnih sredstev za naše kulturne ustanove se brez problemov najde dovolj denarja za propagiranje posameznih kandidatov,« je dodal Peterlin, ki je ponovil obvezo, da se bo v pokrajinskem svetu zavzemal za nerešene probleme starejših občanov, zlasti pa mladine. Peter Močnik odpira kandidatno listo stranke Slovenske skupnosti za občinski svet. Od njega smo najprej želeli zvedeti, pod kakšnimi pogoji bi njegova stranka vstopila v morebitno upravno večino. Vsi se moramo najprej vprašati, koliko časa bo novoizvoljeni občinski svet sploh trajal in če bo mogoče sploh sestaviti občinsko upravo. SSk bo vsekakor sodelovala le v političnih koalicijah, ki bodo za Slovence sprejemljive. Strnite nam nekatere programske točke, za katere si boste prvenstveno prizadevali v primeru izvolitve. Na prvo mesto bi postavil revizijo občinskega statuta, ki je naši narodni skupnosti skrajno nenaklonjen. Boril se bom za dokončno ureditev vprašanja slovenskih otroških jasli, za polnopravno uveljavitev slovenščine v socialni oskrbi, da bodo jusarski odbori res uživali avtonomijo in v prvi osebi upravljali j us ter za uravnovešen razvoj Krasa. Vi ste bili v pretekli mandatni dobi rajonski svetovalec na Vzhodnem Krasu. Mislite, da Vam bo ta izkušnja pomagala v občinskem svetu? Človeško in tudi politično gledano je bila to bogata izkušnja, čeprav je rajonski svet posloval brez posebnih pristojnosti in čeprav so nam večinske stranke, ob podpori MSI, že v začetku vsilile italijanskega predsednika. Že v samem rajonskem svetu in v stikih z občinsko upravo sem lahko preveril, da si določen del Trsta pravzaprav zamišlja Kras le kot nekak prostor za piknike, problemi in potrebe Kraševcev pa so za upravitelje deveta briga. Ali bi nam lahko dali primer takega omalovaževalnega zadržanja pristojnih oblasti? Poglejmo sinhrotron. Vsilili so ga v Bazovico in ga v zelo krat- Peter Močnik kem času opremili z vsemi potrebnimi infrastrukturami (ceste, razsvetljava itd.). Vasi, ki so za to itak plačale izredno visok davek, pa so v bistvu ostale brez vsega. Potem nam govorijo o zaščiti Krasa in podobno. Kaj mislite o predlogu za ustanovitev samostojne kraške občine? Predlog je vsekakor zanimiv in vreden pozornosti. V prihodnjih mesecih se bomo morali vsi skupaj zavzemati za obstoj obeh kraš-kih rajonskih svetov in da bosta ti dve izvoljeni telesi imeli vsaj nekaj pristojnosti na teritoriju. Mislim, da bi bila to dobra podlaga za nadaljnjo razpravo o zaščiti in morda tudi o upravni avtonomiji kraškega področja. Kaj se Vam zdi ta volilna kampanja? Mislim, da je to predvolilno soočenje na splošno zelo plaho, saj se italijanske stranke v glavnem bojijo teh volitev. Kampanjo preveva nekakšno adventno vzdušje, neke vrste strah pred ponedeljkom. Zavrnjena zahteva smetarjev o izplačilu celotne nagrade za produktivnost Danes in jutri brez smetarske službe Včeraj se je sindikalni spor med tržaško Občino in smetarji še zaostril: za danes in jutri je namreč sindikalna organizacija Cisas (Italijanska konfederacija sindikatov uslužbencev v storitvah) oklicala popolno stavko, medtem ko so dosedaj smetarji stavkali dve uri na turnus. Do zaostritve je prišlo, ker sindikat in izredni komisar Ravalli nista podpisala sporazuma o izplačilu celotnega zneska o produktivnosti za letošnje leto. Že pred dnevi so namreč uslužbenci občinske smetarske službe dejali, da bodo počakali do srede, nakar bodo protest še zaostrili. Kot je pisalo že v prejšnjem sporočilu stalne skupščine smetarjev, ki neprekinjeno zasedajo na sedežu sindikata Čisas v občinski palači, bodo člani tega sindikata pozvali vse Tržačane, nej se ne udeležijo upravnih volitev. Po oceni sindikata Cisas izredni komisar Ravalli ni pokazal pripravljenosti, da bi se dogovoril s smetarji. V zadnji noti stavkajoči nadalje poudarjajo, da je z njihovega vidika premajhen dosežek obveza Ravallija, da se 16. junija začnejo pogovori o spremembi pravilnika glede oblačil. Kot že rečeno, tržaški občinski smetarji protestirajo, ker jim uprava ni in zaenkrat tudi ne namerava v celoti izplačati nagrade za produktivnost (Občina je 70% predvidenih zneskov že porazdelila). Ob tem sindikat Cisas pripominja, da ima ta postavka že kritje v občinski bilanci, medtem ko je očitno »izredni« upravitelj nekoliko drugačnega mnenja. Ker sindikalni protest smetarjev traja že precej časa, pa je tajništvo sindikata Cisas pozvalo javnost, naj denarno podpre stavkajoče delavce. Tajništvo sindikata pa je včeraj prejelo telegram podtajnika pri predsedstvu vlade Nina Cristoforija, ki obljublja, da bo posegel pri Ravalliju. /c*Tmes% / ■■■■■ ***** N* *■* ZVEZA Jutri, 4. junija, ob 18. uri na Trgu Unita VOLILNI SHOD OCCHETTO - ORLANDO - LANZINGER Ob 20.30 se bo ACHILLE OCCHETTO vsedržavni tajnik DSL srečal s Slovenci v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečanje je odprto. Vabljeni. roica? roscaT rosca? Na Borznem trgu danes, 3. junija, od I8.30 do 2I.30 SLOVENSKI ANSAMBEL AGROPOP PRVIČ SREDI TRSTA Z množično udeležbo dokažimo, da TRST SMO TUDI Ml! MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Slovenski neodvisni kandidat, št. 10 na listi PSI za tržaške občinske volitve EDI BUKAVEC bo danes, 3. junija, ob 19.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah spregovoril na temo: JAVNE INFRASTRUKTURE, UREJANJE TERITORIJA IN JUS Prisotna bosta: arh. Dario Jagodic in Bogo Samsa. Srečanje prireja slovenska komisija PSI. FEDERACIJA ZELENIH prireja danes, 3. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javno srečanje na temo: mm r,m n zim« urnim Kaj predlagajo Zeleni Spregovorili bodo: Andrea VVehrenfenning - deželni svetovalec Zelenih Alessandro Sgambati - devinsko-nabrežinski občinski svetovalec Mario Lavrenčič - doberdobski župan Fabio Perco - predsednik Odbora za kraški park Dušan Milič - kmet in živinorejec Vabljeni! Kaj pa Slovenska skupnost? Oblikovali smo privlačne politične programe in kvalitetne kandidatne liste, ki jih sedaj ponujamo volilcem. V prepričanju, da nas bodo razumeli in da nas bodo nagradili s svojim glasom. Zakaj bi morali Slovenci pravzaprav glasovati za SSk? Ker je to edina stranka, ki verjame in dosledno uresničuje samostojno politično nastopanje naše manjšine. Izkušnje Slovencev v italijanskih strankah nam stalno dokazujejo, da Slovenci v teh strankah ne delujejo samostojno in da so vedno hočeš nočeš odvisni od tajništev posameznih strank. Vzemimo primer občinskega statuta, ko se je svetovalka DSL Anamarija Kalc distancirala od navodil svoje stranke. Nekateri Vam očitajo, da je Vaša volilna kampanja v glavnem usmerjena le v napade na druge stranke, posebno na socialiste. Kako odgovarjate na te očitke? Mi ne kritiziramo izbir drugih in tudi ne PSI, ki se je svoj čas odločila za zavezništvo z Listo za Trst. To so pač njihove izbire, ki pa so vsem na dlani in mimo katerih res ne moremo. Mi razmišljamo na glas in se sprašujemo, kako bo lahko sicer zaveden Slovenec čez noč spremenil politično usmeritev krajevne PSI in če bo ta Slovenec vstopil v odbor z županom Staffierijem, ki je danes kot danes resen kandidat za to mesto. Kandidatura Sama Pahorja na listi SSk je vzbudila presenečenje in začudenje. Kaj mislite Vi o tem? Naša stranka je stranka odprtih vrat. To smo potrdili na zadnjem pokrajinskem kongresu in o tem pričajo tudi naše kandidatne liste. Slovenska manjšina pa je tudi Samo Pahor. S.T. Tudi šola v Saležu zmagala na natečaju o varstvu okolja Pred kratkim se je zaključila ocenjevalna razstava izdelkov, ki so jih razne šole poslale na natečaj na temo »Če bi naši starši manj uporabljali avtomobil, bi bili vsi srečnejši«. Natečaj so razpisali tržaška Krajevna zdravstvena enota, šolsko skrbništvo, tržaška Občina in Pokrajina. Izdelke je ocenilo 707 obiskovalcev. Avtorje najboljših izdelkov bodo nagradili 11. junija ob 10.30 v'gledališču Miela. Med nagrajenimi bo tudi 2. razred osnovne šole Lojze Kokora-vec-Gorazd iz Saleža, ki je na natečaju sodeloval s kratkim prostim spisom, ki pravi takole: »Avtomobili onesnažujejo zrak. Zato bi bilo lepo, da bi starši pustili avto doma. Mi otroci bi šli radi peš v šolo. Med potjo bi lahko občudovali rožice in jih nabirali. Lahko bi se peljali tudi s kolesom. Če bi šli peš v šolo, bi videli drevje, kako brsti. Morda bi videli veverico na drevesu, metulja na marjetici ali srno na travniku. Gotovo bi slišali tudi ptičje petje in opazovali, kako gnezdijo. Škoda, da smo še premajhni in ne smemo iti sami po cesti, ker je nevarno. Naši starši pa nimajo časa, da bi nas spremljali peš v šolo, ker morajo iti v službo.« •Btiak-Ua UL. SV: FRANČIŠKA 20 vas vabi jutri, 4. junija, ob 17.30 na odprtje razstave slikarke Claudic Hendel Na sinočnjem srečanju na Pomorski postaji Minister za delo Marini prezrl draginjsko doklado Zmešnjava ob popisu »eksotičnih« predmetov, živali in rastlin Prijavite slonovino, sicer tvegate slano globo (do 400 milijonov lir) Franco Marini Leo Crociati, Bazovc po rodu, uslužbenec ACEGA, zaposlen v računovodstvu, se je včeraj na Pomorski postaji udeležil srečanja na temo »Razlogi za prenovo v politiki«, da bi od slavnostnega govornika, ministra za delo Franca Marinija, izvedel kako podrobnost o enostranski ukinitvi premične lestvice in o pohabljeni draginjski dokladi. Dobro uro je zleknjen v udobnem fotelju poslušal »predgovornike«, ki so izkoristili pobudo krožka Carlo Donat Cattin, da so napeljali nekaj vode na lastni volilni mlin, predno je dočakal ministrov nastop. V beli srajci z značilnimi bralnimi očalci globoko poveznjenimi na nos je minister Marini za govorniškim pultom začel govoriti o nedvomni krizi italijanske politike, v isti sapi pa tudi o potrebi po politiki, saj v demokraciji brez politike ni mogoče. Omenil je tri vzroke, ki so botrovali krizi politike: institucionalne strukture ne hodijo vštric z družbenim razvojem; politika ni več v službi splošnih interesov italijanske skupnosti; pomanjkanje trdne vlade, ki bi pripravila strateški program za izhod iz gospodarske recesije. Leo Crociati in kronist sta že komentirala: Pa smo tu, lotil se je gospodarstva, sedaj bo na vrsti premična lestvica. To prepričanje je minister za delo Marini še podkrepil, ko je omenil dogodek iz lanske volilne kampani-je. Šlo je za skrbstveno dilemo, vprašanje pokojnin. Mnogi v njegovi stranki, Krščanski demokraciji, so bili mnenja, da bi morali to vprašanje za časa volitev »zamrzniti«, sicer bi tvegali izgubo konsenza v prizadetih slojih, Marini pa je premočrtno zatrjeval, da ne gre mižati pred tako pomembnim družbenim aspektom, temveč, da ga gre pojasniti, saj ljudje niso tako neumni, da ga ne bi razumeli. Marini je tudi razkril, kako je kot ministrski bruc le pet dni po imenovanju (a po 30-letni sindikalni izkušnji) ustavil vladni dekret o preosnovi skrbstvenega sistema, s katerim je bil tudi sam predsednik vlade Andreotti pomanjkljivo seznanjen. Vse kaže, da je pokojninska reforma pravcat ministrov konjiček. Sistem je treba spremeniti, saj je bil primeren za leta, ko je trajala povprečna pokojninska doba 10 let, sedaj pa se je kar podvojila. Če v petih, šestih letih ne bo prišlo do spremembe, bomo na tem področju doživeli pravi krah, je napovedal minister. Zatem se je povrnil na izhodiščno točko: zakaj prenova v politiki? Obe hegemonistični ideji, ki sta vladali v Evropi dobro poldrugo stoletje, liberalizem in marksizem, sta preseženi. Gospodarstvo ne more biti samo sebi namen, ne more temeljiti le na dobičku, pomisliti mora tudi na družbeno pravičnost, sicer nas bo privedlo tja, kamor je privedla ZDA Reaganova gospodarsko hiperlibe-ralna politika: k ustvarjanju milijonov brezposelnih. Pri tem je minister spomnil na papeževo encikliko Centesimus annus, »najbolj moderni politično-gospodarski dokument«, ki opozarja, da profit ni vse, da ne gre pozabiti na človeško solidarnost. Novo politiko gre torej graditi na veljavnih vrednotah, ki naj bodo temelj novim programom. Kaj pa premična lestvica in neiz-plačevanje draginj ske doklade? O tem minister za delo ni črhnil besedice. Leo Crociati ga je prišel poslušat takorekoč zaman. A kaj hočemo? V volilnih kampanjah se tudi to dogaja... (mk) Na stotine zbeganih Tržačanov je te dni obsulo z vprašanji krajevni sedež Svetovnega sklada za naravo WWF, da bi dobilo informacije o prijavi predmetov, živali in rastlin, ki so mednarodno zaščitene. Prijavo predvideva italijanski zakon, ki je bil sicer izglasovan pred meseci, vzrok za zbeganost pa predstavlja poleg roka za prijavo, ki zapade v soboto, 6. junija, opolnoči predvsem nejasnost glede predmetov, ki so jih državljani dolžni prijaviti, sicer tvegajo slano globo (od 15 do celo 400 milijonov lir ali 3 mesecev zapora!). Parlament je izglasoval zakon, da bi se tako pridružil drugim državam, ki so podoben ukrep sprejele že pred časom. Namen zakona naj bi bil naslednji: s prijavo bo mogoče opraviti nekakšen popis vseh predmetov, živali in rastlin (italijanski tisk jim je že dodal naziv »eksotičnih«), kar naj bi v prihodnje onemogočalo kupoprodajo zaščitene favne in flore. Kaj je treba pravzaprav prijaviti? Na tržaškem sedežu WWF v Ul. Romagna 4 imajo 22 gosto tipkanih strani obsežen seznam s 1180 vrstami »svetovno« zaščitenih živali in rastlin. Na seznamu sta objavljena znanstveno, latinsko ime in »vulgarno« italijansko ime. In prav pri teh imenih se začenja zmešnjava. Potem, ko so vsedržavna sredstva javnega obveščanja poročala o hudih denar- Samo Pahor: Italijanska ustava že 45 let določa rabo slovenščine Vabilu na včerajšnje srečanje, ki ga je v hotelu Savoia Excelsior priredil Samo Pahor, se Camber (LpT), Giacomelli (MSI) in Perelli (PSI) niso odzvali, to pa zato - je poudaril neuslišani gostitelj - ker v mirni, juridično zasnovani izmenjavi mnenj nikakor ne bi mogli dokazati, da italijanski pravni sistem prepoveduje oziroma ne dopušča rabe slovenščine v odnosu z upravnimi in sodnimi oblastmi. Nasprotno - je v precej dolgi in z raznimi dokumenti podkrepljeni konferenci utemeljeval sonosilec kandidatne liste stranke Slovenske skupnosti za tržaški občinske svet - obvezo o upoštevanju slovenščine kot polnopravnega jezika v odnosu pripadnik slovenske manjši-ne-javna uprava in manjšinec-sodstvo je že pred 45 leti sprejela italijanska ustava. In italijanska ustava - je večkrat podčrtal Samo Pahor na včerajšnji konferenci - je temeljni dokument italijanske države, ki bi ga morali spoštovati vsi državljani in državni organi. Tržaški sodniki pa so večkrat zelo površni pri poznavanju zakonskih določil in raznih dokumentov, ki se nanašajo na pravice slovenske manjšine, je poudaril samo Pahor in pri tem izrecno omenil razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982, ki v zadnjem delu nesporno priznava Slovencem pravico do rabe materinega jezjka, medtem ko v prvem - ki ga tudi tržaški sodniki poznajo - pravi, da »zahvaljujoč se« parlamentu še ni ustreznih določil v zvezi s pravicami Slovencev. Značilnost številnih politikov pa je, je še dejal Pahor, da v Trstu pravijo eno, drugod pa popolnoma nasprotno. Tako sta na primer v okviru evropskega parlamenta tudi Cecovini in Almirante pristala na Listino, ki jo je v zvezi s pravicami manjšin pripravil Gaetano Arfe. Kajti v Evropo - še pripomnil Pahor - se lahko vstopi samo s prtljago, v kateri je obvezno vsaj bilingvizem. (bip) nih globah za kršilce zakona, so se začeli tudi naši someščani mrzlično zanimati za zakonska določila, o katerih pa vedo prostovoljci na sedežu WWF bolj malo povedati. Včeraj dopoldne smo bili priča naslednjemu, skoraj hecnemu prizoru. Priletna, od petih nadstropij prepešačenih stopnic zadihana gospa je mladega fanta WWF vprašala, ali mora prijaviti 40 let star plašč iz krzna živali, ki ji v italijanščini pravijo »peluda« (slovenskega izraza žal nismo našli). Dodala je, da je dala krzno že večkrat predelati, da izgublja dlako, da ga sploh ni več prepoznati. Fant ji je izročil seznam, naj poišče, ali je tudi ta neznani »peluda« zaščiten. Gospa ga je pregledala, ni našla svoje »pelude«, fant pa ji je vseeno svetoval, naj krzno prijavi, da bi se izognila morebitnim »nevšečnostim«. Izročil ji je obrazec za prijavo, gospa pa mu ga je morala plačati (včeraj je stal obrazec 1.000 lir, dan prej le 200...). Težko je z nezmotljivo točnostjo napisati, kaj vse morajo občani prijaviti do 6. junija. Vsekakor krznene plašče »eksotičnih« živali, kot so na primer gepard, leopard, tiger in podobne. S tem v zvezi pa velja takoj omeniti tiskovno sporočilo, v katerem združenje italijanskih krznarjev trdi, da že dobro desetletje krzen teh živali ne krojijo v plašče, ovratni- Solidarnostni odbor poziva k pomoči beguncem iz BiH Kot smo že poročali, se je v tok humanitarne pomoči za begunce iz ogroženih območij v Bosni in Hercegovini ključil tudi Solidarnostni odbor, ki ga sestavljajo vse komponente zamejskega družbenega in političnega življenja. V ta namen je odbor odprl tekoče račune v tržaških slovenskih denarnih zavodih pod nazivom »Pomoč beguncem iz BiH«, zbrana denarna sredstva pa bo izročil Rdečemu križu Slovenije. Finančne prispevke je mogoče nakazati na bančni tekoči račun št. 01.6944/50 pri sedežih Tržaške kreditne banke v Trstu, pri Domju in v Rojanu ter na tekoča računa št. 10329 in št. 65457/1 pri openski oziroma nabrežinski Hranilnici in posojilnici. ke in podobna oblačila. Prijaviti je treba tudi nagačene živali iz vrst, ki so vključene v seznam. Isto velja za papige vrste ara, in želve, če spadajo v eno od 16 zaščitenih vrst. Prijaviti je treba nadalje slonove okle in tudi predmete iz slonovine. In tu smo že pri absurdu: lastnik spominčka iz slonove kosti mora spominček prijaviti; lastnik biljarda s kroglami iz slonovine mora krogle prijaviti; lastnik klavirja s tipkami iz slonovine mora tipke prijaviti! A to še ni vse. Lastnik denarnice iz krokodilove kože mora denarnico prijaviti, če je iz kože ene od 11 zaščitenih vrst krokodilov. Podobno velja za pas iz kože kače boe (štiri zaščitene vrste). Med rastlinami je na zaščitnem seznamu 11 vrst kaktusov, nekaj vrst orhidej in ciklamnov. Lastniki predmetov, zaščitenih živali in rastlin morajo izpolniti obrazec, ki ga dobijo na sedežu WWF, nakar morajo overoviti podpis na Občini ali občinski izpostavi, nato pa ga morajo do 6. junija po pošti poslati na deželni sedež gozdnih čuvajev v Gorici (Ul. Monte Santo 17, 34170 Gorica). Naslovnik bo v doglednem času (beri: po nekaj mesecih) poslal pošiljalcu potrdilo o prijavi »eksotičnega« predmeta, živali ali rastline. Vse pa kaže, da so hrup in protesti, ki so jih o tem vprašanju dvignila sredstva javnega obveščanja, vendarle obrodili nekatere sadove. Podtajnik pri ministrstvu za kmetijstvo Maurizio Noči je namreč včeraj omenil možnost, da bo vlada preložila rok za prijavo. Noči še ni vedel točno povedati, za koliko časa bodo premaknili rok, vse pa kaže, da ga bodo za cel mesec. Zapustil nas je naš dragi Luciano Ruppel letalski inštruktor Pogreb pokojnika bo jutri, 4. junija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Nabrežino. Posebna zahvala zdravnikom in osebju patološkega oddelka katinar-ske bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Li-cia, hčere Eleonora z VValterjem, Daniela s Fabiom, Manuela z Andreom in Luco, brat Aldo in sestra Bruna z družinama ter ostalo sorodstvo. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na naslednja srečanja: ----DANES —-- TAMF7 JANŠA SLOVENCI IN VOJNA NA BALKANU Razgovor s slovenskim obrambnim ministrom bo ob 18. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v Trstu. -----JUTRI----- POSL. LUCIEN CA VERI - RAZLOGI ZA USPEH Predstavnik Francozov iz Doline Aoste bo spregovoril o skupnem boju za pravice manjšin v Mladinskem domu v Boljuncu ob 21.00. -----V PETEK----- ZAKLJUČNO ZBOROVANJE SLOVENSKE SKUPNOSTI na trgu v Nabrežini z začetkom ob 20.30. Govorili bodo: glavni kandidati na pokrajinskih in občinskih volitvah — predstavniki vodstva SSk — LOJZE PETERLE, predsednik prve slovenske demokratične vlade, ki je popeljala Slovenijo v neodvisnost V petek, 5. junija 1992, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU NA PROSEKU Slovenska komisija socialistične stranke in neodvisni kandidat EDIBUKAVEC vabita na zaključni razgovor z volilci SOŽITJE, SODELOVANJE, LAIČNI IN SOCIALISTIČNI NAPREDEK, ZAŠČITA SLOVENSKE MANJŠINE Cirjl Zlobec - partizan, socialist, pesnik, akademik Jože Školč - predsednik kluba LDS, avtor laičnega preokreta v Sloveniji Gabrielle Renzulli - član direkcije PSI, avtor predloga globalnega zaščitnega zakona Marino Pečenik - dolinski župan, kandidat na pokrajinskih volitvah Za učinkovito prisotnost Slovencev vabimo na PROSEK na zaključno zborovanje v petek, S. junija 1992, ob 20.30. Prihodnjo pomlad naj bi začeli prenavljati glavno bolnišnico Marca ali najkasneje aprila prihodnje leto se bodo začela obnovitvena dela v tržaški glavni bolnišnici. Termin je zabeležen v šestmesečnem poročilu, ki ga je pred dnevi izdal jamstveni odbor Krajevne zdravstvene enote. Organ je, kljub nekaterim pomislekom, podprl proračun za leto 1992, ki ga je pripravilo vodstvo KZE. Napoved začetka prepotrebnih preurejevalnih del v poslopju glavne bolnišnice je navzven najbolj viden in za javnost tudi najbolj zanimiv odlomek iz obsežnega poročila jamstvenega odbora. O preosnovi glavne bolnišnice je bil govor že leta. Februarja 1990 je tržaška KZE pripravila izvršilni načrt, kasneje je dežela FJK nakazala 105 milijard lir za dela, lansko poletje pa je končno tudi Rim odobril načrt in tako dejansko prižgal zeleno luč za preosnovo bolnišnice v osrčju mesta. V poročilu jamstvenega odbora je govor tudi o vprašanju kroničnega pomanjkanja bolničarjev v Trstu. Problem je bil vsaj začasno rešen z zaposlitvijo bolničarjev iz držav, ki niso članice EGS. Jamstveni odbor je iznesel tudi nekatere kritike na upravljanje tržaške KZE. Tako se je pritožil, da vodstvo ni znalo racionalizirati stroškov; obenem je imelo premajhen nadzor nad proizvodnostjo obstoječih diagnostičnih struktur na teritoriju in v bolnišnicah. Prav odnos do teritorija predstavlja šibko točko upravljanja KZE, meni v svojem poročilu jamstveni odbor. Strukture na teritoriju niso zrasle v tolikšni meri, kot je bilo pričakovati, to pa onemogoča posege na teritoriju in razbremenitev bol-nišniških struktur. Ob teh kritikah jamstveni odbor vsekakor priznava vodstvu KZE, da je znalo na dostojen, čeprav ne optimalen način rešiti vprašanje bolničarjev in odnosov z Rdečim križem. Premalo carinikov Uporabniki tržaškega pristanišča in šef tukajšnjega carinskega okrožja Silvio Mirabile so na včerajšnjem srečanju izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja osebja v tržaških carinskih službah. Težave se zaradi tega stopnjujejo, največjo škodo pa trpita staro in lesno pristanišče. Položaj se v kratkem utegne še poslabšati z bližnjo upokojitvijo številnih carinikov - je bilo opozorjeno na sestanku - takrat pa samo dobra volja tržaškega carinskega urada, ki mu je doslej z velikim naporom uspevalo premagovati dolgoletne težave, prav gotovo ne bo več ^dostovala. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Vižo vij e, Trst, Gorica, 3. junija 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ravnatelj, učno in neučno osebje" srednje šole Igo Gruden Nabrežina-Križ izrekajo iskreno sožalje profesorici Manueli Ruppel ob bridki izgubi očeta Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Danieli in svojcem sodelavke in sodelavci odseka za zgodovino in Narodna in študijska knjižnica Ob izgubi dragega očeta in moža Lucijana Rupla izreka prizadeti družini in svojcem občuteno sožalje Jadralni klub Čupa ZAHVALA Ob izgubi drage Jožice Kocjan se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tem težkem trenutku v oporo. Posebna zahvala dr. Ivanu Hrovatinu za vso pomoč, g. župniku za opravljeni obred, pevcem, nosilcem krste in darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili spomin pokojnice. SVOJCI Opčine, 3. junija 1992 V Mačkoljah razposajen zaključek praznika češenj V ponedeljek zvečer se je v mačkoljanskem gozdiču zaključil Praznik češenj, ki ga je že 30. leto priredilo domače PD Mačkolje. Po kulturnem popoldnevu, ki je bil na vrsti prejšnjo nedeljo, se je Praznik češenj v teh dneh - vse od petka do ponedeljka - predstavil predvsem kot zabavni praznik na prostem. Poleg dobro založenih kioskov, v katerih seveda ni manjkalo svežih češenj, in večernega plesa, pa je bil to nedeljo tudi krajši kulturni spored, v katerem so se številnim obiskovalcem predstavili mladi godci na diatonično harmoniko pri KD Fran Venturini od Domja in pa mladi Mačkoljani, ki so ponovili prizor ob češnjah v narečju, z naslovom Češnje so zrele, (dam) (Foto Magajna) KD Vodnik končalo spomladanski del letošnje prireditvene sezone KD Valentin Vodnik je prejšnji petek z dvema pobudama sklenilo spomladanski del letošnje prireditvene sezone. V popoldanskih urah je namreč bilo v prostorih dolinskega vrtca zaključno srečanje otroške animacije, ki sta jo v teh mesecih vodili Darja Samar in Darja Gruden. V večernih urah pa so v Galeriji Torkla odprli razstavo risb, ki so jih dijaki dolinske nižje srednje šole Simon Gregorčič izdelali na mladinskem ex tempore (na sliki - foto Magajna). Pri pobudi KD Valentin Vodnik je sodelovalo 50 dijakov, njihove izdelke pa sta ocenila prof. Jasna Merku in likovnik Fabio Smotlak. O pomenu takih pobud, ki so pred leti redno spremljale tudi Junijske glasbene in likovne večere, je na petkovem odprtju spregovoril Boris Zulian, priznani likovni umetnik, še do nedavnega profesor na dolinski srednji šoli. Prireditveno vzdušje so ustvarili pevci mladinske skupine Valentin Vodnik, ki jih vodi Ivo Tul. (dam) Odlična uvrstitev Godbenega društva Prosek na tekmovanju pihalnih orkestrov v Logatcu Godbeno društvo Prosek je v soboto sodelovalo v Logatcu na 13. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji v koncertnem programu in doseglo uspeh z osvojitvijo srebrne listine. Tekmovanje, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije, že vrsto let spodbuja in programsko bogati dejavnost slovenskih pihalnih orkestrov ter s tekmovalnim pravilnikom omogoči njihovo primerjavo in vrednotenje. Letos se je tekmovanja udeležilo dvajset orkestrov, ki so se predstavili na petih koncertih. Tekmovalna prireditev je obsegala •koncertni nastop s tremi skladbami: uvodno skladbo namenjeno uigra-vanju in privajanju na akustiko v dvorani, obvezno tekmovalno skladbo Zgodbico v štirih delih Bojana Adamiča ali Divertimento Marjana Pajoviča, skladbo po lastni izbiri. Tričlanska žirija v sestavi Ivan Marin, Milivoj Šurvek in Mihael Gunzek je vse godbe ocenjevala glede intonacije, uigranosti, zvoka, ritma, tehnike igranja, fraziranja, dinamike. Proseška godba je za sobotno tekmovanje pripravila skladbe Harryja Degrota Grande finale, Zgodbico v štirih delih Bojana Adamiča ter Free VVorld Fantasy Jacoba Dehaana. Z uspešnim izvajanjem programa, predvsem obveznih skladb, si je priborila visoko oceno in s tem dosegla dobro uvrstitev. Sobotni uspeh je seveda plačilo za trud in trdno delo vseh članov godbe. Posebne pohvale pa je vreden mlad dirigent, domačin Aljoša Starc, 'ki je s svojo strokovnostjo v dobršni meri spremenil program in razvil godbo v pravi pihalni orkester. M.R. menjalnica________________________2.6.1992 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIKING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1214,— 1175.— Švicarski frank 827,55 823,— Nemška marka 753,42 745.— Avstrijski šiling 107,06 105,50 Francoski frank .. 224,23 221,- Norveška krona 193,19 190.— Holandski florint . .. 668,95 662.— Švedska krona 209,25 205,— Belgijski frank . — .. 36,617 35,50 Portugalski eskudo . 9,112 8,— Funt šterling .. 2208,75 2195. Španska peseta 12,088 11,30 Irski šterling ....... .. 2015. - 1990. Avstralski dolar 921,30 870,— Danska krona .. 195,85 192,— Jugoslov. dinar — — Grška drahma 6,278 5,50 ECU 1548,40 — Kanadski dolar .. 1009,30 970. Slovenski tolar — 14,— Japonski jen 9,518 9,— Hrvaški dinar — 5,50 DrlwD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE OLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 gledališča ROSSETTI Od 17. junija do 18. julija se bo v gledališču Rossetti odvijal FESTIVAL OPERETE. Že tradicionalno prireditev bodo otvorili z opereto ADDIO, GIOV1-NEZZA. Kulturni center Srečka Kosovela Sežana V petek, 5. junija, ob 20.30 uri bo predstava C. Goldonija PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi gledališča KC. V soboto, 6. junija, ob 2Q.30 gostuje gledališče bratov Mrštikov iz Brna s predstavo W. Shakespeareja SEN KRESNE NOČI. Predstava bo v amfiteatru KC, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani KC ob 20.30. razstave Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA. Jutri, 4. junija, ob 18.30 bo otvoritev razstave LUIGIJA MANGONEJA. V galeriji Cartesius bo še jutri na ogled razstava ELENE TALLERI z naslovom »Bači e Abbracci«. Umik: 11-12.30, 16.30-19.30. Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je odprta razstava kitajskega umetnika HO-KANA. Razstava bo na ogled do 15. junija, ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Grazia na Trgu Giarizzole 10 razstavlja do 10. junija slikar LUCA PERGOLINI. Urnik: 8.30-12.30, 15.30-19.30, ob praznikih 9.30-12.00. TRŽIČ - V galeriji "Antiche mura" -Ul. Rosselli 20 - bo še jutri na ogled razstava Bogomile Doljak PESEM OLJKE, RUJA in GLADEŽA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE. V galeriji Nadia Bassanese (trg Giotti 8) bodo jutri, 4. junija, ob 18. uri odprli razstavo NICOLETTE COSTA z ilustracijami za knjigo »II mago di Oz«. Razstava bo odprta do 20. junija ob delavnikih od 17. do 20. ure. koncerti BBC Club Jutri, 4. junija, ob 22. uri bo v Ul. Donota nastopil pianist Stefano Franco in njegova skupina. Gledališče Miela Nocoj ob 21. uri nastopa GINO PAOLI in GIULIANO SCABIA. Vstop prost. kino ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 II muro di gomma. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 Rotta verso 1’ignoto, fant, i. William Shat-ner, Leonard Nimov. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Niente baci sulla bocca, i. Phi-lippe Noiret. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II fantasma delPopera, i. Robert En-glund. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 II ladro di barabini, r. Gianni Amelio. NAZIONALE III - 16.00, 18.50, 21.45 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Bergman. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Sette criminali e un bassotto, i. John Candy, James Belushi, Omella Muti. GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15, Or-chidea selvaggia 2, □ □ MIGNON - 20.30, 22.15 Turne, r. Salva-tores. EDEN - 15.30, 22.10 Le superscatenate, pom., □□ CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 II silenzio degli innocenti, i. Jodie Poster. LUMIERE - 20.15, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatan-tuono. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 Un medico, un uomo, i. William Hurt. RADIO - 15.30, 21.30 Vergine calda, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ čestitke V Logu hišica stoji, notri KOMAR DAVID deseti rojstni dan slavi. Vso srečo, zdravja in veselja mu želijo nona, nono, stric, teta Ida in Tatjana z Igorjem. Danes praznuje rojstni dan DAVID KOMAR. Srečo, zadovoljstva in da bi bil priden in da bi ubogal mu želita mama in očka. Društvo Slovencev miljske občine in zbor Jadran iskreno čestitata svoji bivši dolgoletni pevki Damjani in možu Toninu ob rojstvu sinčka GABRIJELA, kateremu želita, da bi se čimprej razvil v krepkega pevca. Danes praznuje naša žena in mama ADRIJANA okroglih 50 let. Vse najboljše ji želijo mož Genio, hči Elena in Fabio. Danes se sreča z Abrahamom ADRIJANA. Vso srečo in zdravja ji želijo tast Bernard, tašča Lidija, Dino, Sonja, Ticijana, David in Monika. ZOBIN ADRIJANA iz Pulj pri Domju praznuje danes 50 let. Ob tem lepem jubileju ji želijo sreče, zdravja in zadovoljstva Dario, Carmela, Susanna, Mic-hela in Danilo. razne prireditve Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo jutri, 4. junija, ob 20.30 Praprot. Glasbena matica Trst vabi na naslednje ZAKLJUČNE AKADEMIJE, ki bodo v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu ob 20.30 danes, 3. 6., v petek, 5. 6., v torek, 9. 6., v četrtek, 11. 6. in v petek, 12. 6. Vabljeni. Ob svoji 25-letnici prireja Finžgarjev dom na Opčinah v soboto, 6. junija, ob 20.30 v domači dvorani SLAVNOSTNI VEČER. Sodelovali bodo: govornik Saša Martelanc ter DPS in FPS Vesela pomlad. Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 11. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v nedeljo, 7. junija, ob 16. uri v park Finžgarje-vega doma. Sodelovali bodo: OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ iz Trebč, citraš Marjan Župančič iz Križ pri Tržiču, Van-ka in Tonca, čarodejki Nada Carli in Fe-derica Veos, ansambel Zvezde ter zbori Vesela pomlad. KD Rdeča zvezda prireja jutri, 4. junija, ob 20.30 VEČER ZA LOVCE v društvenih prostorih v Saležu. Predvajali bomo zanimiv film. Vabljeni. Slovenski kulturni klub. Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. junija, na koncert VOKALNO-INŠTRUMENTALNEGA KVARTETA NOMOS. Aljoša Saksida, Aljoša Tavčar, David Žerjal in basist Aldo Žerjal bodo izvajali Mozartove skladbe in arije iz Mozartove opere Don Juan. Začetek ob 18.30. Vabljeni. KD Ivan Grbec vabi člane in prijatelje na ČLANSKI VEČER; ki bo v društveni dvorani 6. junija 92 ob 20. uri. Za razvedrilo dodo poskrbeli Tonca in Vanka ter domači ženski pevski zbor Ivan Grbec. Vabljeni. razna obvestila Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure. PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter domači vinogradniki organizirajo v Hri-benci 6., 7. in 8. junija XXII. PRAZNIK VINA. V soboto in nedeljo ples z ansamblom Taims, v nedeljo ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka, v ponedeljek zaključni večer z ansamblom Happy Day. KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332. izleti Na Barbano se bodo podali 14. junija verniki Sv. Vincencija. Ce želite se jim pridružiti kličite na tel. št. 947950 ali 942728. Društvo slovenskih upokojencev Trst prireja v sredo, 17. junija, izlet na Brezje, Bled, Begunje in Vrbo. Vpisovanje 10. junija od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. mali oglasi PEPI SANCIN (Šarnik) v Dolini je odprl osmico. Toči belo in črno vino. EVINA IN ZORAN sta odprla osmico v Ricmanjih. PRODAM po ugodni ceni prikolico (ru-lotko) knaus. Tel. (0481) 882026. PEKARNA ČOK na Opčinah išče vajenca. Tel. na št. 213645. KUPIM staro intarzirano kraško skrinjo. Tel. na št. 211815. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu išče knjigi V. Bartola Lo-pez in Obiski pri slovenskih znanstvenikih, zbornik Dr. Klement Jug - veliki slovenski alpinist in knjigo I. Krefta Spomini ljudskega agitatorja. Kdor jih želi odstopiti knjižnici, naj telefonira od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure na št. 635629. DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem in zelenjavo, z novo opremo, prodam. Tel. na št. 829963 po 20.30. PRODAM majhno roulot graziella z verando po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (040) 213282. PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Elektronika. OPEL KADETT station vagon 1300, letnik 88, prevoženih 39.000 km, kovinske barve, v odličnem stanju, dodatno opremljen, prodam. Tel. (040) 569357. VARUJEM OTROKE in opravljam hišna dela. Izkušena in s priporočili nudim vestno delo ter poštenost. Telefonirajte na št. 003867 71324. VOLKSVVAGEN POLO CL, letnik december 90, prevoženih 23.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. v večernih urah na št. 212074. PRIZNANA FIRMA import-export s fili-alkami v vzhodnih državah nujno išče sposobno/ega računovodjo z večletno prakso. Ponudbo s curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »Dober zaslužek«. PRODAM avto citroen BX G TI, letnik december 91, v zelo dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 304932. PRODAM osem tednov stare ljubke • psičke vrste pekinez. Tel. (066) 31363 zvečer. PRODAM privatniku giulietto 1.6, letnik 85, prevoženih 41.000 km, v odličnem stanju, avtoradio in kasetofon. Tel. na št. 225742 v popoldanskih urah. DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali baby sitter, tudi večkrat tedensko. Tel. ob urah obedov na št. 200882. šolske vesti Otroški vrtec in osnovna šola Marica Gregorič Stepančič vabita na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih danes, 3. junija, ob 14. uri. Osnovna šola Finžgar iz Barkovelj vabi ob 10-letnici poimenovanja šole na zaključno šolsko prireditev, ki bo v sredo, 10. t. m., v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, z začetkom ob 10.30. včeraj - danes Danes, SREDA, 3. junija 1992 KAREL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 23.08. Jutri, ČETRTEK, 4. junija 1992 KVIRIN PLIMOVANJE DANES: ob 5.41 najnižja -67 cm, ob 12.28 najvišja 36 cm, ob 17.46 najnižja -10 cm, ob 23.21 najvišja 43 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,9 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Lucia Sponza. UMRLI SO: 84-letna Letizia Vittor, 76-letna Maria Cividin, 82-letna Mafalda Zanin, 76-letni Cristiano Birsa, 57-letna Annamaria Ramroth, 64-letni Luciano Parovel, 81-letni Angelo Kravanja, 90-let-na Anna Vouk, 78-letni Luciano Morelli, 84-letni Leonardo Pipieri, 83-letna Fran-cesca Lesjak, 93-letna Antonia Zivetz. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1., do nedelje, 7. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospe-dale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Trg Ospedale 8 (tel. 767391). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELE VITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. prispevki Nosilci krste Josipa Ferfolje darujejo 200.000 lir za FC Primorje. V spomin na Rudija Košuto darujejo soletniki 40.000 lir za MPZ Vesna in 40.000 lir za ŠD Mladina. Za Skupnost Družina Opčine so darovali: družina Alojz Jazbec 50.000 lir, družina Štoka 30.000 lir, družina Grgič (Pad-riče) 25.000 lir, dmžina Čok 15.000 lir in družina Marija Malalan 50.000 lir. V spomin na prijateljico Julko darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na pok. Josipa Ferfoljo darujeta Šrečko in Anica Orel 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku. V spomin na pok. mamo Antonijo Kuret vd. Kuret Komar daruje sin Fabio 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v Ricmanjih, 50.000 lir za SKD Slavec, 50.000 lir za ricmanjsko godbo, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine. Ob 15. obletnici smrti ljube mame Štefanije, 38. obletnici smrti brata Željka in 47. obletnici smrti očeta Stanka Milkoviča darujeta hčerki Sonja in Stanka 50.000 lir za KD Skala. Pomoč beguncem iz BiH: V spomin na drago gospo Mileno Lavrenčič daruje Paula Kukanja 100.000 lir za otroke iz Bosne in Hercegovine. V spomin na drago gospo Mileno Lavrenčič daruje dr. Sonja Mašera 100.000 lir za otroke iz Bosne in Hercegovine. V okviru nabiralne akcije pri SKD Vigred so darovali: Nada Gruden 15.000 lir, Danica Petelin 10.000 lir, Mirko Kos-mina 50.000 lir, Darko Lupine 50.000 lir, Marija Šušteršič 30.000 lir, dmžina Grassi 20.000 lir, Mirka Trampuš 10.000 lir, Darka Semec 10.000 lir, Albin Škrk 100.000 lir, Fani Rebula 40.000 lir, N. N. 50.000 lir, Alojz Rogelja 50.000 lir, Marica in Silvano Rebula 50.000 lir, Perčič 10.000 lir, Irma in Lucijan Sardoč 50.000 lir, dnu žina Milič 20.000 lir, dmžina Radovič 20.000 lir, dmžina Mokole 100.000 lir in Stanislav Legiša 100.000 lir. V počastitev spomina Olge Pertot daruje Alojzija Krečič 20.000 lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina Olge Pertot daruje Albina Pertot 20.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Darke Lipo-vec-Taha darujeta Bruna in Marjan Spetič 50.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob drage tete Olge Pertot damjejo Majda, Danilo in Jana Gerdol 50.000 lir za MPZ Milan Pertot. V isti namen darujejo Mito, Rit® in Tatjana Pertot 50.000 lir za MPZ Milan Pertot. NSK odprla prvo slovensko ambasado v Moskvi LJUBLJANA — Prihodnji teden, v sredo, 10. junija se bo v Moskvi zaprla prva tamkajšnja slovenska ambasada. Gre za ambasado skupine Neue Slowenische Kunst (NSK), ki je bila odprta 10. maja. Stoji na Leninovem prospektu točno med Leninovim in Gagarinovim spomenikom. Ima vse potrebne zunanje atribute (zastavo in druge simbole) diplomatskega predstavništva. NSK je kontraverzna umetniška skupina, ki je sredi osemdesetih let postala glavno gibalo slovenske umetnosti. Skupina NSK združuje zloveščo glasbeno skupino Laibach, slikarje grupe IRWIN in gledališko skupino NORDUNG, ki je nadaljevanka gledališča Sester Scipion Nasice. Ambasada, ki je v Moskvi zbudila zanimanje tako domočinov in domačih medijev kot tujih poročevalcev, je del projekta Apt Art (Apartament Art = Umetnost v stanovanju), ki izhaja iz časa, ko so pod komunističnim pritiskom sovjetski umetniki razstave prirejali po domovih. Po besedah Dragana Živadinova, režiserja NORDUNG, je ambasada »prva realizacija telesa NSK«. Prezentacija razpade na dva dela: javni in privatni. V javnem delu je informacijski center knjižnica, razstava slik... poseben del javnega prostora pa je namenjen pogovorom in tribunam, na katerih nastopajo strokovnjaki tako z Rusije kot s področja bivše Jugoslavije. Udeleženci projetka bivajo v njegovem privatnem delu. Ambasada je kot del Apt Arta tako tudi del širšega projekta, ki so si ga zamislili moskovski umetniki. Potekal naj bi v obliki enoletne skupinske razstave sredi Moskve, katere glavni cilj naj bi bil »rekonsturirati« sovjetsko in evropsko umetnost in poskus, da bi ponovno premislili in definirali njeno identiteto, ki jo ogroža prehod iz ideološke v tržno usmerjeno kulturo. (NIA) Precejšnja gledanost novega TV dnevnika na mreži Retequattro Zaključna akademija koprske glasbene šole Nastop potrdil znatne pedagoške sposobnosti RIM - Včeraj je na Berlusconijevi mreži Rete 4 Šel prvič v oddajo novi dnevnik, ki nadomešča dosedanji Studio aperto. Bistvena novost, ki jo je v tem dnevniku uvedel odgovornik urednik in voditelj dnevnika Emilio Fede je dejstvo, da novice predstavlja in prebira stoje in ne za pisalno mizo, kot je to delal doslej. »Dnevnik vodim stoje,« je dejal Fede, »ker rad pridem v domove Italijanov zelo neformalno, kot da bi bil družinski član«. Vendar ta privilegij je odgovorni urednik dovolil samo sebi, medtem ko bodo drugi novinarji delali, kot ostali kolegi, za pisalno mizo. Po podatkih je prvi dan novi televizijski dnevnik TG 4 vzbudil kar precejšnje zanimanje, saj mu je zjutraj sledilo nekaj nad 300 tisoč gledalcev, opoldne milijon in 700 tisoč gledalcev, zvečer pa več kot poldrugi milijon gledalcev. KOPER Glasbena šola v Kopru je pred nekaj dnevi organizirala zaključni nastop svojih gojencev iz razredov godal, pihal, trobil, brenkal in klavirja. Nastopali so posamezniki kakor v ansamblih. Zaključil pa je šolski orkester pod vodstvom Boruta Logarja. Ce bi hoteli pretehtati celoten nastop, moramo reči, da je bil na dokaj priznanja vredni kakovostni stopnji, med posamezniki pa je bilo tudi nekaj zelo nadarjenih. Zopet je šola potrdila svoje glasbeno pedagoške sposobnosti in tudi prizadevanja posameznih vzgojiteljev so izstopala, kar se je Stalno gledališče FJK misli na prihodnjo sezono Jack razparač, TRST - Stalno gledališče Furlanije-Julij-ske krajine je včeraj razširilo krog svojih članov. Poleg Dežele, tržaške občine in vseh štirih pokrajin FJK je od včeraj v sklopu družabnikov tudi Tržaška trgovinska zbornica. Novega člana so ostali sprejeli soglasno, sedaj pa bodo preučili možnost, da mu zagotovijo tudi mesto v upravnem svetu ustanove. Medtem ko se krepi članstvo gledališča, je vodstvo ustanove napovedalo, da ima že v načrtu novo produkcijo, s katero se bo predstavilo 3. julija v Spoletu na festivalu dveh svetov, nato pa jo eksploatiralo v prihodnji gledališki sezoni. Tekst nove predstave »Jack razparač« je napisal Vittorio Franceschi, za produkcijo pa so se Stalnemu gledališču FJK pridružili še zadruga Nuova scena in interAction iz Bologne. morilec in žrtev Nosilno vlogo so zaupali Alessandru Haberju, ob njem pa bo nastopila vrsta igralcev, med katerimi Mariella Valentini, ki se je uveljavila v Morettijevem filmu Pa-lombella Rossa. Za režijo bo skrbel Nanni Garella. Delo, ki se sklicuje na mitičnega Jacka razparača pripoveduje o mladem Jacku, ki je prav tako kot njegov predhopdnik zagrešil kopico zločinov. Poleg mladega morilca pa je v ospredju tudi tista »družba prireditev«, ki potrebuje mladega morilca, ker njegovi zločini pospešijo gledanost televizije in prodajo časopisov. Za Jackovega prijatelja in mater fantovi zločini postanejo prava zlata jama, saj je televizija pripravljena mastno plačati njuna pričevanja. Predstava je v bistvu soočanje dveh krutosti: zločinov, pa tudi hlastne televizijske kamere. odražalo tehničnem pogledu poučevanja instrumenta kakor v odkrivanju in oblikovanju vrednot. Saj so bile nekatere izvedbe dokaj dovršene, seveda v sorazmerju s starostjo in stopnjo pouka posameznika, odsevale so tudi določeno muzikalno dojemljivost in prepričljivost. Ta je bila seveda otipljiva zlasti pri zrelejših učencih. Izvzeti pa moramo zelo mladega violončelista, ki je izvajal Matzov Andante: v lepem, izenačenem tonu, v čvrstem ritmu in napetem fraziranju. Izstopal je tudi Vidoši-čev Dialog za flavto in klavir. Omeniti moram tudi Tournierjev Romantični preludij za flavto in harfo, Adagio in posebno Allegro iz Corellijeve Sonate v F-duru za violino in klavir, prav tako pa še gladko tekočo igro in osmišljeno interpretiranje Lobosovega Preludija št. 1 na kitari, smiselno je bilo zgrajeno tudi Ajdičevo delo Med kapniki za klarinet in klavir. Moram pa dodati, da so bili tudi izvajalci ostalega sporeda, bodisi kot posamezniki ali v sestavih, dobro pripravljeni in so odražali otipljive umetniško vzgojne tendence svojih učiteljev. Posebno dragocen je šolski orkester, ki bo kasneje gotovo stalno dopolnjeval Obalni komorni orkester. Saj je le-ta nastal prav iz gojencev prejšnjih šolskih orkestrov, ki jih je tudi vzgajal in oblikoval Borut Logar. Tokrat so izvajali v priredbi Vladimirja Lovca Rebikovi Otožna pesem in Turški ples za flavto, klarinet, harfo in godala. IVAN SILIČ 111 — današnji tele vizijski in radijstd spored II I i RAI1___________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Vesti in gospodarstvo 10.15 Aktualno: Pred tekmo »La partita del cuore« 10.30 Dok.: Viaggiare... 11.00 Kratke vesti 11.05 Nan.: Poliziotti in citta, 12.00 E' proibito ballare 12.30 Dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Aktualno: Eco 92 14.30 Film: Fuoco d'artificio -Annie (kom., Nem. 1953) 16.15 Aktualno: Green 16.45 Variete: Caramella 3 17.18 Dok.: Čudoviti svet VValta Disneya 18.00 Kratke vesti 18.10 Variete: Hočeš zmagati? 18.20 Nanizanka: Blue jeans 18.50 Dok.: Kvarkov svet 19.40 Aktualno: 11 našo di Cleopatra 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Nogomet: Švedska-Itali-ja Under 21 (finale EP) 22.10 Nočni dnevnik 22.30 Variete: Supermomix 23.30 Nagrada Galileo 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Športna sreda ^ RAI 2 ~ 7.00 Nanizanke in risanke 8.40 Variete: Caramella 3 9.10 Dok.: Divja narava 9.40 Film: II Gattopardo (dram., It. 1963, 2. del) 11.20 Segreti per voi 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Ouando si ama, 14.40 Santa Barbara 15.35 Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji, 11. etapa 17.00 Odprti prostor 17.25 Kratke vesti 17.30 Šport: Sfida alVOceano 18.20 Športne vesti 18.30 Šport: Girodivagando 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Aktualno: Ora 20.30 Film: Bisturi per un amore ( dram., ZDA 1990, i. Joe Penny) 22.10 Aktualno: Mixer-Glas-ba, 23.15 Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Šport: Sfida alVOceano 1.10 Film: La morte dall'oc-chio di cristallo (srh.) RAI 3 | 10.00 Šport: kolesarstvo, 10.30 namizni tenis, 11.00 triatlon, 11.30 rubrika o rugbyju 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Tenis: Open Francije 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok. DSE: Šola se posodablja 15.15 Šport: tenis Open Francije, motonavtika, konjske dirke - Derby VB 18.30 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.45 Rubrika Derby in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Varieteja: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: Toto e Cleopatra (kom., It. 1963, r. F. Cer-chio, i. Magali Noel) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Porca miseria (vodita Fabio Fazio, Bruno Gambarotta) 23.45 Dok.: Viaggio infinito 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario f fr' TV Slovenija 1 | 8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke: Polka je ukazana - originalni gorenjski plesi, 9.25 Martin Krpan 9.45 TV igra: Mož, ki je imel želvo (L. Suhodolčan) 10.55 Nad.: Grad na soncu 11.50 Poslovna borza 12.00 Poročila 15.45 Napovednik 15.50 Dok.: Galaktična Odiseja 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: Klub Klobuk 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Žarišče 20.30 Film tedna: Šesti prst (Fr. 1990, r. Henri Dupa-re, i. Bamba Bakary, Naky Sy Savvane) 22.10 Dnevnik, vreme, šport 22.35 Poljudnoznanstvena oddaja: Kronika 23.00 Napovednik 23.05 Nočni program Sova, vmes nanizanka Nenadni uspehi, nad. Hobotnica 4 ter dokumentarna serija Ves svet je oder 0.20 Video strani fF^I) TV Koper 12.50 Prodaja po TV 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Nanizanka: Agencija Rockford 14.10 Film: Vpliv gama žarkov na marjetice (dram.) 16.00 TV Novice 16.05 Otroški program 16.50 Nanizanka: Po kalifornijskih cestah 18.00 Informativna oddaja: Slovenska kronika 18.10 Studio 2 19.00 TV dnevnik Vsedanes 19.25 Nad.: Rayanovi, nan. 20.35 Aktualno: Kramljanja, 21.05 Sever Vzhod 22.05 TV dnevnik Vsedanes 22.15 Dok.: Sodobna umetnost" 22.45 Film: Otrokova pravica (dram., Fr. 1948) |~ TV Slovenija 2 15.35 Osmi dan (pon.) 16.25 Sova, vmes nan., nad. Hobotnica 4 ter Glasbeni utrinek 18.00 Regionalni programi 19.00 Psiho 19.30 TV Dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 Koncert komornih del Uroša Kreka RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.10 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (8. del); 11.45 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Simboli in še kaj; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Tartinijeve skladbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.30 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besede; 21.35 Odlomki iz opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. _ CANALE5__________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold, 9.00 I cingue del guinto piano 9.35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) U.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Nanizanka: Edera (i. Ag-nese Nano, 15. epizoda) ^2.45 Aktualno: L'arca di Noe 2 (vodi Licia Colo) 3.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1-45 Nočni spored RETE4___________________ 8.00 Nan.: La Tata e il profes-sore (i. Juliet Mills) 8.30 TG 4 vesti 8.50 Nadaljevanki: Una don-na in vendita. 9.35 General Hospital 10.10 Kviz: Čari genitori 11.10 Nad.: Marcellina 11.50 Otroški variete 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 14.00 Nad.: Maria, 14.55 Ven-detta di una donna, 15.25 Io non čredo agli uomini, 15.55 Tu sei il mio desti-no, 16.30 Cristal, 17.00 Febbre damore 17.30 TV 4 vesti 18.00 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG 4 vesti 19.25 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.55 Gloria, sola con-tro il mondo 20.30 Variete: G ran festp ita-liana (vodita Al Bano in Romina Povver) 22.30 Nan.: Avvocati a Los Angeles, 23.45 Agenzia Luna Blu, vmes vesti ITALIA 1 ODEON 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Amore per Johnny Johnson, 10.45 Hazzard - Sceriffi in li-berta provvisoria 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.20 Nanizanke: Supercar -Alibi perfetto, 15.25 Simon & Simon - Gioco senza rischio, 16.25 Giu-stizieri della citta - Cac-cia al dossier, 17.30 T.J. Hooker - Contrabbando d armi, 18.30 Riptide - 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Ascoltami (dram., It. 1957, r. Carlo Campo-galliani, i. Luciano Tajo-li, Janet Vidor) 18.00 Nad.: Veronica, il volto delVamore (i. V. Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Eguipaggio tutto matto 20.30 Film: Nostalgia di un 'piccolo grande amore (1991, r. Antonio Bonifa-cio, i. Brigitta Boccoli, Riccardo Salerno) 22.15 Rubrika o zdravstvu 22.45 Film: Fuochi incrociati (pust., 1988, r. Cedric Sundstorm, i. Oliver Reed, Robert Vaughn) 17.30 Tenis: Open Francije 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Delitto al Central Park (dram., ZDA 1989, r. John Herzfeld, i. Danny Aiello, William Baldwin) 22.20 Rubrika Top Šport 23.50 Večerne vesti 0.10 Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila) 0.20 Tenis: Open Francije 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 11.45 Nan.: Adorabili Creature 14.00 Nan.: Avvetura 15.00 Variete: Vernice fresca 16.00 Kratke vesti 17.15 Rubrika: Mare pineta 17.30 Nan.: White Florence, RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Moped shovv-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d’I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 re gli scienziati? 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport 19.50 Kviz: Il gioco dei nove 20.30 Film: Campus Man (Un ragazzo adorabile) (kom., ZDA 1987, r. Ron Casden, i. John Dye) 22.30 Variete: Oscar della pub-blicita TMC 19.00 Večerne vesti 19.30 Dok.: Archivio dell arte 20.00 Rubrika: Parliamone 21.00 Film: Ladro lui, ladra lei (kom., It. 1958, i. Alberto Sordi, S. Koscina) 22.45 Nočne vesti 23.30 Nan.: Avventura želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. 7.30 Aktualno: CBS News 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Il ritorno del Santo 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nan.: Get Smart - Anato-mia di un amante 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Amici mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban) TELE 4 RADIO OPČINE 0.30 Odprti studio 0.50 Studio šport 1.05 Nočni spored jSe povezuje s sporedi Italia 1 Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. Seja občinskega sveta v Doberdobu Župan Lavrenčič znova potrdil, da občina do nadaljnega ne bo objavila Statuta Predstavitev Molinarijeve knjige o Jugoslaviji V kroniki tudi poskus razumevanja dogodkov "Ob spoštovanju stališča, ki ga je zavzel občinski svet, Statuta ne nameravamo objaviti v Uradnem vestniku Dežele. Deželno upravno sodišče bo o našem prizivu razpravljalo 10. julija. Upam, da bo razprava zajela tako formalni, kakor vsebinski aspekt. Formalni aspekt zadeva prošnjo za suspendiranje objave, vsebinski pa argumente s katerimi izpodbijamo odločitve nadzornega organa". Tako je na ponedeljkovi sicer dokaj razvejani seji občinskega sveta v Doberdobu poročal župan dr. Mario Lavrenčič ter svetovalce seznanil še z nekaterimi novimi pobudami, ki jih je uprava začela izvajati pred kratkim in katerih cilj je smotrnejše gospodarjenje. Tako so do-berdobski upravitelji dali pobudo za srečanje z upravitelji sovodenjske in števerjanske občine ter jim nakazali možnosti in koristi -sodelovanja na nekaterih specifičnih področjih, zlasti kar zadeva skupno uporabo strojev in raznih naprav. "Sporočili smo naše predloge in želje, zdaj čakamo na odgovor", je dejal župan in pri tem pojasnil, da bi bilo mogoče prav s konkretfiim sodelovanjem, seveda, urejenim s pogodbo, precej prihraniti. Iz poročila župana izhaja tudi, da bodo v zelo kratkem pričeli z deli za napeljavo zemeljskega plina v Doberdobu. Pred dnevi je občina dala pobudo za sestanek s krajani, kjer so pojasnili potek del in postopek. Župan je povedal, da morajo občani, ki se želijo priključiti na plinsko omreže vzdolž glavne ulice, vložiti prošnjo že do 15. junija, do konca junija pa občani, ki imajo svoje hiše in stanovanja na drugih ulicah. Na vprašanje, kdaj bo mogoče plinsko omrežje razširiti, je dr. Lavrenčič odgovoril, da pozitivno rešitev pogojujeta dva elementa: birok-ratsko-upravni, ki zadeva spremembo deželnega načrta za metanizaci-jo, in finančna razpoložljivost. Sicer je glede slednjega upati na pozitiven razplet. Iz poročil župana, svetovalskih vprašanj in odgovorov lahko izluščimo, da bo mogoče v prihodnjih letih začeti z uresničevanjem načrta za napeljavo plina v Jamljah in na Poljanah, nične pa so možnosti glede zaselkov v Dolu. Sicer pa je bilo na ponedeljkovi seji slišati vrsto svetovalskih vprašanj. Tako je odbornik Legiša izrazil začudenje nad dejstvom, da se je v Jamljah, v osnovni šoli odvijal sestanek, o katerem uprava ni bila obveščena, še manj na ta sestanek povabljena. Župan Lavrenčič je tako ravnanje označil kot nekorektno. Svetovalec Ouinzi (SSk) je očital predstavnikom uprave odsotnost na pomembnih kulturnih prireditvah v Doberdobu, njegov strankarski kolega Vižintin pa je postavil vprašanje, če je uprava pomislila na možnost, da bi dala v zakup pobiranje in odvažanje odpadkov. Na to se je navezal tudi svetovalec večinske skupine Juren in vprašal, kaj bi naredila občina s posebnim tovornjakom v primeru privatizacije službe pobiranja in uničevanja odpadkov. Iz zelo jasnega odgovora župana izhaja, da taka možnost ne pride v poštev. Podobno stališče imajo tudi upravitelji nekaterih drugih občin. Dnevni red seje je obsegal še nekaj drugih vprašanj, med drugim tudi odobritev dveh resolucij, najem posojila za dograditev in posodobitev nogometnega igrišča, župan Lavrenčič pa je nakazal možne rešitve preurejanja konzorcijev, kar nalaga zakon št. 142. Vojna v bivši Jugoslaviji se je že ob spopadih v Sloveniji izkazala tudi kot vojna propagande. S stopnjevanjem konflikta na Hrvaškem in danes v Bosni so se stopnjevala tudi potvarjanja dejstev in laži, tako da je razumevanje dogajanja za še tako pozornega opazovalca izredno težko. Prav zaradi tega pa je knjiga Fulvia Molinarija »Jugoslavia: dentro la guerra« s svojo suho, objektivno in dokumentirano kroniko dogajanja od leta 1988 pa do mednarodnega priznanja Slovenije in Hr- Goriški Caritas včeraj odpremil dve novi pošiljki pomoči beguncem Z goriškega sedeža Caritasa sta včeraj odpeljala dva tovofnjaka pomoči za begunce na Hrvaškem. Ena pošiljka je šla v Zagreb, druga na Reko s tovornjakom podjetja Interbartolo-Gandolfo, odtod pa jo bodo posredovali v Zadar, kjer je pomoč najbolj potrebna. Hrano, vodo, zdravila in higijenske potrebščine, ki so jih darovali zasebniki, podjetja ali jih je Caritas nabavil z denarnimi prispevki, so naložili na tovornjak dijaki industrijskega zavoda Galilei (na sliki - foto Marinčič). Na sedežu Caritasa na Trgu sv. Frančiška 1 (zraven kapucinske cerkve) zbirajo blago in prispevke vsak dan med 8.30 in 12.30. V prihodnjih dneh bodo odpravili novo pošiljko za Osijek, nekaj blaga za begunce pa bodo izročili tudi novogoriškemu županu Pelhanu. Goriška prosta cona - interpelacija na Deželi - danes vrh v Gorici Deželni svetovalci DSL so se z interpelacijo obrnili na predsednika deželnega odbora. Vprašujejo ali je deželna uprava že posegla pri osrednji vladi in pri komisiji ES, da bi na evropski ravni prišlo do potrebnega in nujnega razšišče-nja, ki naj bi omogočilo nadaljnje delovanje proste cone v Gorici. Vprašanje so zastavili izhajajoč iz številnih ugotovitev, predvsem pa podčrtali, da so olajšave, ki jih je prinašala prosta cona, zagotavljale določeno korist tako posameznikom, kot razvoju nekaterih gospodarskih dejavnosti in da je treba to področje, po odprtju meje, tolmačiti kot seštevek dveh trgov, italijanskega in-slovenskega; in prav te olajšave, katerim sedaj Evropska skupnost nasprotuje, deloma omogočajo, da se urejuje pretok blaga. Vse to pa na osnovi zaščite konkurenčnosti in korektnosti tržišča; poleg tega pa je treba goriško prosto cono upoštevati ne s širšega vsedržavnega ali evropskega vidika, ampak z vidika Gorice in dela njene pokrajine. V ponedeljek so o ukrepih za ohranitev proste cone razpravljali v go-riški KD, pomembno srečanje pa bo danes, ob 9. uri na Trgovinski zbornici. Prisotni bodo parlamentarci, predsedniki raznih institucij, političnih strank in sindikalnih gibanj. Napovedujejo udeležbo predsednika deželne vlade Turella. Še pred tem je o razvejani problematiki tekla beseda na srečanju med senatorjem Bratino in delegacijo SDL, o čemer smo že tudi poročali. razstave Razstava grafik Silvana in Nadje Bev-čar bo zaradi velikega zanimanja občinstva ostala na ogled v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku še do konca junija. ________gledališča___________ Danes, 3. junija, ob 21. uri na ploščadi pred Kulturnim domom v Novi Gorici (ali v primeru dežja ob 20.30 v dvorani v Solkanu); gostovanje Gledališča bratov Mrštiku iz Brna z musicalom »Sen kresne noči po motivih gospoda Shakespeara«. Kučanovo pismo Sovodenjskim dekletom ob jubilejnem koncertu Med številnimi čestitkami, ki so jih Sovodenjska dekleta prejela ob desetletnem jubileju, jim je posebej draga čestitka Predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana. V pismu, ki so ga dekleta prejela te dni Predsednik med drugim piše: "Zelo rad bi bil, tako kot sem obljubil, osebno navzoč na Vaši slovesnosti in preživljal lepe trenutke ob poslušanju Vašega ubranega, umetniško doživetega petja." Predsednik se oprošča ker zaradi prisotnosti na mladinskem pevskem festivalu v Celju ne bo mogel v Sovodnje, ob koncu pa članicam zbora zaželi: "naj se lepa slovenska pesem "Sovodenj-skih deklet" sliši po vsej naši lepi slovenski domovini - v zamejstvu in matici!". Zaradi neodložljivih del na distribucijski mreži električne energije srednje napetosti, bo danes, 3. junija, od 13.30 do 16. ure, prekinjena dobava električnega toka v Svetogorski ulici, na področju Kazermet in od hišne štev. 175 pa do št. 195, v ul. degli Scogli od občinskega pesjaka do meje in v Ul. Brigata Etna, od hišne številke 22 do križišča z Ul. degli Scogli. Uporabniki naj ravnajo z napravami, tako kakor da bi bile pod napetostjo. V veljavi so od ponedeljka, 1. junija Novosti na maloobmejnih prehodih Na maloobmejnih prehodih med Slovenijo in Italijo so začeli uvajati, tako kakor smo na kratko poročali že konec prejšnjega tedna, nekatere novosti in spremembe, ki so skladne z mejnimi režimi oziroma politiko prehajanja meja v državah zahodne Evrope. Tako na maloobmejnih prehodih odslej ne bo več policistov (do nedavnega so se imenovali miličniki), temveč bodo formalnosti za prehajanje slovensko-ita-lijanske meje izvajali samo cariniki. Tako je tudi na drugi, italijanski strani meje, kjer postopek na maloobmejnih prehodih opravljajo le finančni stražniki. V ponedeljek 1. junija so omenjene spremembe uvedli na maloobmejnih prehodih v Mirnu, Solkanu, Šempetru, na prehodih na Humu, v Vipolžah in na Pleši-vem v Goriških Brdih, ter na maloobmejnem prehodu Livek nad Kobaridom. Policisti, ki so doslej službovali na maloobmejnih prehodih - na Goriškem gre za skupaj okrog 40 oseb - bodo v prihodnje zaposleni pri drugih opravilih ob meji. Na Goriškem bodo cariniki zamenjali policiste na vseh obstoječih dvajsetih maloobmejnih prehodih, zadevne spremembe pa bodo v celoti opravili do konca junija. Glede drugih novosti na meji z Italijo poročamo, da so cariniki uniforme bivše Jugoslavije, zamenjali z novimi slovenskimi oblačili. Nove uniforme so zeleno-modre barve, cariniki pa imajo na pokrivalih poseben znak slovenske carine in na rokavu napis Slovenska carina. Direktor Republiške carinske uprave Franc Košir je dejal, da so pripravili skupaj okrog 1.400 novih letnih uniform za carinike vzdolž vseh meja slovenske države. V naslednjih mesecih pa bodo zagotovili še potrebno število zimskih uniform. Kot zanimivost naj omenimo, da k novim uniformam oziroma oblačilom za carinske uslužbenke sodi tudi klobuček. Za politiko in koristi slovenske države pa je zagotovo najvažnejše to, da je promet čez slovensko-itali-jansko mejo ponovno začel naraščati, tako da se pri- bližuje obsegu iz obdobja pred napadom na novo državo. Kot je v pogovoru za Primorski dnevnik dejal Jaka Čeferin, vodja sektorja za mejne zadeve pri Upravi za notranje zadeve v Novi Gorici, bodo na Goriškem tako kmalu spet dosegli od 16 do 18 milijonov prehodov čez slovensko-italijansko mejo letno. Mišljeni so prehodi s prepustnicami in potnimi listi. Medtem so pristojni republiški organi pripravili in italijanskim oblastem že predstavili osnutek nove slovenske prepustnice za maloobmejni promet. Novi dokumenti naj bi čimprej zamenjali sedanje prepustnice, ki jih je izdajala bivša Jugoslavija. Nova prepustnica naj bi imela ovitke zelene barve in naj bi bila tudi po obliki in velikosti podobna slovenskemu potnemu listu. Prepustnica za maloobmejni promet bi veljala 5 let, mogoče pa bi jo bilo podaljšati še za nadaljnih 5 let. K problematiki obravnavani v tem prispevku o raznih vidikih stanja ob meji in prehajanju državne meje med Slovenijo in Italijo, sodijo tudi izpiti iz slovenskega jezika, ki so jih skladno z Zakonom o carinski službi nove države, morali polagati carinski uslužbenci. Dokazati so morali takšno znanje slovenskega jezika, ki omogoča izvajanje carinskih postopkov oziroma del v tem jeziku. Na območju novogoriške Carinarnice je izpit polagalo skupaj 41 carinikov oziroma carinskih uslužbencev. Šest carinikov ni položilo izpita, in nato tudi ne popravnega izpita, kljub temu, da so pri Carini zaposleni že od najmanj 10 in celo do 30 let. Zvečine so živeli med Slovenci. Ker zanje ni na voljo delovnih mest, kjer znanje slovenskega jezika ne bi bilo zelo pomembno, bodo skladno z Zakonom izgubili sedanjo zaposlitev. To je v pogovoru za naš časnik izjavil Svito Vižintin, upravnik Carinarnice v Novi Gorici. MARJAN DROBEŽ vaške dragocena za ocenjevanje stvarnosti. Tako se je izrazil tržaški zgodovinar Antonio Šema na predsinočnji predstavitvi Molinarijeve knjige, ki jo je v Fogarje-vem avditoriju priredil krožek Frontiera aperta. Po uvodu predsednika krožka Maria Brancatija in posegu Seme, ki je 'tudi avtor spremne politično-voj aške analize v knjigi, je o svojem delu in o najnovejšem dogajanju v Bosni spregovoril sam Molinari. Menil je, da sta Evropa in svet predolgo podcenjevala razsežnosti tragedije, ki se je pripravljala ta-korekoč pred našimi vrati. Njene korenine je skušal poiskati v krizi treh temeljev (bratstvo narodov, samoupravljanje, neuvrščenost), na katerih je slonela Titova Jugoslavija. S krizo enopartijskega sistema in mednarodne vloge drža ve-blazinice je po razpadu blokov Jugoslavija kot federacija zašla v težko krizo. Pod pritiskom nasprotujočih si nacionalizmov se je zrušil, še en bistveni temelj te države - spoštovanje manjšin in so se sprostila nekdanja nepotešena medetnična sovraštva. Odtod začetek krvoločnega obračunavanja. V pogovoru z občinstvom so nato prišla na vrsto vprašanja v zvezi z embargom proti Srbiji in možnimi potmi za izhod iz krize. Omenili bi črnoglede zaključke Molinarija, ki nima dosti zaupanja v takojšnjo učinkovitost sankcij, pač pa soglaša z lordom Carringo-tonom, ko ugotavlja, da bo vojne konec šele ko bosta padla tako nacional-populistični režim Miloševiča v Srbiji in kot nacionalistični režim Tudjmana na Hrvaškem. Na sliki (foto Marinčič) Fulvio Molinari Diplomski nastop Valentine Pavio Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel bo letošnjo sezono zaključil s ciklusom štirih koncertov, pod naslovom "Glasbeni poklon gojencev". Koncerti bodo danes, 3,. t.m. 7. junija, 13. junija in 20. junija. Prvo srečanje bo torej nocoj, ob 20.30 v Katoliškem domu, kjer bo nastopila pianistka Valentina Pavio. Ob tem velja posebej naglasiti, da bo to diplomski nastop. Na sporedu bodo skladbe J.S. Bacha, L. Van Beethovna, Liszta in Saint Saensa ter še, v drugem delu, De-bussyja, Pavla Šivica in Bele Bartoka. Mentor pianistje je prof. Helena Plesničar. ______________izleti________________ SPD Gorica obvešča da bo 14. junija avtobusni izlet v Martuljek, na vsakoletno srečanje planincev. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici. SPD Gorica - rekreacija priredi 7. junija izlet na Sinji vrh. Odhod ob 8. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. ______________kino_________________ Gorica VITTORIA 21.30 »Cape Fear II pro-montorio della paura«. CORSO 18.00-22.00 »L'altro delitto«. VERDI 18.00-22.00 »II ladro di barabini«-Film nagrajen na festivalu v Cannesu- Nova Gorica SOČA 18.30 in 20.30 »Vikend«. SVOBODA Šempeter Ni predstave. Jutri 20.30 »Delta force 2«. DESKLE Ni predstave. Jutri 20.00 »Res je dobra«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 410701- pogrebi Danes, Riciotti De Savorgnani, iz žalosti v ulici Morelli 28, v cerkev n Travniku in na glavno pokopališče, 12-1 Liliana De Cecco, iz splošne bolnišnice ^ cerkev na Svetogorski ulici in na glavn pokopališče. Nenavadna »epidemija« v anglosaških državah Po uspehu in slavi bankrot in zapor Dolgo let je veljal za nacionalnega heroja, bil je mit, ki so ga mnogi ljubili, a se ga tudi bali. In sedaj je v zaporu. Ob koncu prejšnjega tedna je neko avstralsko sodišče obsodilo na dve leti in pol ječe zaradi bankrota in nepoštenosti Alana Bonda, poslovneža in magnata, ki je veljal v marsičem za simbol nove Avstralije, še zlasti, ko mu je leta 1983 kot prvemu in doslej edinemu v zgodovini te regate uspelo, da je iztrgal Američanom prestižno America’s Cup, ki v jadranju velja vsaj toliko kot Davisov pokal v tenisu. Alan Bond, ki je prišel v Avstralijo iz Velike Britanije leta 1949, ko mu je bilo 12 let, se je v osemdesetih letih uveljavil kot eden najbolj obetavnih poslovnežev in Avstralija mu je v zahvalo za to, kar je znal zgraditi, podelila svoje najvišje državno priznanje, Red Avstralije. Le nekaj let po osvojitvi ameriškega pokala v jadranju je Bond zaslovel z drugim podvigom: za nekaj milijard je odkupil Vangoghovo umetnino. Njegov imperij je bil zelo razčlenjen: nadzoroval je razna podjetja, časopise, televizijske postaje. Sedaj se jem vse zrušilo v prah: sodniki so proglasili stečaj njegovih podjetij, žena ga je po 37 letih zakona zapustila, prejšnji teden pa še obsodba. Avstralski finančni minister John Dawkins je najbrž najbolj nazorno prikazal vzroke, ki so spodkopali temelje Bondovemu imperiju: »Tudi Bond si je delal iluzije, da bo lahko gradil na dolgovih v upanju, da bo inflacija poskočila, ovrednotila lastnino in zmanjžala dejansko zadolžitev.« Alan Bond je časovno le zadnji primer epidemije, ki je zajela predvsem anglosaške države. Podobna usoda je pred nedavnim doletela magnata Roberta Maxwella, iz seznama najpremožnejših v Veliki Britaniji za leto 1992 so zginila številna imena, ki so bila še lani na vrhu lestvice. Izvedenci si to bolezen anglosaških držav razlagajo predvsem z dejstvom, da so ravno te države po svoji kulturi in zakonski ureditvi najbolj pripravljene posojati denar in tiste, ki posojilojemalcem največ zaupajo. Zlasti v osemdesetih letih, »obdobju ekscesov« so bila posojila lahko dostopna. Na desetine podjetnikov, menažerjev, yup-piejev je tako skočilo na »tigra«, vendar so le redkokateri obvladali zver, predvsem pa niso znali pravočasno skočiti iz sedla, ko so se pogoji spremenili. Med tistimi, ki so naskočili bogastvo in gradili na dolgovih, niso bili vsi sami pustolovci, željni le osebnega bogastva. Številni so si resnično prizadevali, da bi zgradili nekaj trajnega zase in za svoje uslužbence. Toda vsi, tudi najbolj pošteni so s svojim polomnom povzročili veliko gorja. Izrazit primer je bil založnik Robert Maxewell, ki se je polastil po-kojniskih skladov svojih 20.000 uslužbencev, da bi se s temi sredstvi izvil iz dušečega objema dolgov. Četrtini teh uslužbencev, ki so bili tako ob pokojnino, že grozi beda. Alan Bond je torej v številni družbi. Med temi je Reaganov prijatelj Ivan Boesky, ki je bil znan po svojem geslu »Pohlep je zdrav« in ki sedaj razmišlja o svojih potezah v zaporu. Prav tako je bankrotiral in bil zaprt mojster finančnega poslovanja Michael Milken, vrata kaznilnice so se odprla za lastnico verige luksuznih hotelov Leono Helmsley, znano kot »najbolj arogantno žensko« v Manhatta-nu. V Veliki Britaniji se še ni polegel odmev obsodbe treh kraljev Cityja Geralda Ronso-na, Ernesta Saundersa in Jacka Lyonsa, pa je že slišati škripanje temeljev drugih finančnih imperijev, ki so se prekomerno razrasli prav s pomočjo prelah-kjo podeljenih kreditov. Gre za desetine, najbrž pa za stotine primerov, ki sestavljajo posebno in zelo vroče poglavje v zgodovini gospodarstva, a tudi v zgodovini navad in običajev ter navdihujejo vse komentatorje in opazovalce večplastne in večbarvne »človeške komedije«, jih silijo k razmišljanju in razpravi. Po oceni nekaterih so ravno ti bankroti dokaz, da je kapitalizem brutalna sila, če mu družbena pravila ne postavijo pravil in ga ujamejo na povodec. Drugi pa na to odgovarjajo, da gre za silo, ki v sebi najde korektive, kot naj bi dokazali prav omenjeni bankroti. Razprava se bo najbrž nadaljevala še dolgo, vsaj dokler ne bo mogoče bolj jasno ugotoviti, ali so Bondi, Maxwelli, Milkeni in drugi njim podobni pol.eg samih sebe s svojimi pobudami trajneje obogatili tudi skupnost. Toda zaenkrat kaže, da pozitivne plati njihovih iniciativ še zdaleč ne odtehtajo škode in posledic, ki so jih povzročili z bankroti. Zadnji spomladanski koncert SKD Tabor Izjemen dogodek ob koncu sezone Spomladanski del letošnjih Openskih glasbenih večerov se je zaključil z edinstvenim koncertnim dogodkom. V dvorani Prosvetnega doma sta na povabilo SKD Tabor namreč igrala kontrabasist Michele Veronese in pianist Luca Ferrini. Mlada umetnika, glasbenika z že dovolj trdnimi izkušnjami na koncertnem področju, ki ju skupinsko glasbeno poustvarjanje še posebej odlikuje. Podajanje glasbenih umetnim je tem popolnejše, če so posamezni glasbeniki - v tem primeru gre sicer za duo - ubrani v posredovanju umetniške sporočilnosti. Pri dvojici Veronese-Ferrini verjetno posebej preseneti prav ta zlitost med različnima osebnostima, ta uravnovešenost med dvema glasbiloma, ki sicer uživata različno dostojanstvo na glabenem prizorišču. Če Veronese in Ferrini v svoji predstavitvi večkrat poudarjata, da je njuno skupno nastopanje trdno vezano predvsem na prijateljstvo, to gladko dokazujeta tudi ob takih priložnostih, kot je bil zadnji Openski glasbeni večer. Tudi človeški odnos med umetnikoma pač odigrava svojo nezanemarljivo vlogo v posredovanju glasbene izraznosti. Openski koncert je zbrano občinstvo prevzel tudi zaradi neobičajnosti instrumentalnega sestava: medtem ko je klavir dovolj »samostojno« glasbilo, se kontrabas veliko redkeje predstavlja v solistični vlogi. Suvereno obvladanje tega glasbila, ki ga je na koncertu dokazal Michele Veronese, je še podčrtalo izrednost tega koncerta. Ob mojstrski igri kontrabasista, ki je v nekaterih točkah dosegla res nepričakovane spretnostne stopnje, je pianist uveljavil svojo vlogo enakovredne- ga sogovornika pri sooblikovanju koncertnega dogodka. Repertoar dua Veronese-Ferrini obsega izvirne skladbe za ta instrumentalni sestav, kar še razširja njun ugled, če upoštevamo, da je literature sorazmerno veliko manj na razpolago in da je za vsako zaigrano skladbo tudi veliko raziskovalnega dela. Petkov koncert na Opčinah je torej obsegal samo skladbe, ki jim redkokdaj prisluhnimo. Koncert je v prvem delu ponudil uvod s štirimi deli Domenica Dragonettija (Allegretto v A-duru, Serenata, dva Satanska plesa), ki velja za prvega in naj večjega kontrabasista v zgodovini. Dragonetti je v poznobaročni dobi ustvarjal za kontrabas in ga tako povzdignil na raven »ustvarjalnega« glasbila. Že v prvem delu pa smo doživeli preskok v sodobnost z glasbo štirih madžarskih skladateljev in praizvedbo dela mladega tržaškega glasbenika Andreja Degana, ki je za duo Veronese-Ferrini ustvaril skladbo z naslovom Zrcala. Po razlagi avtorja se v njej zrcalita in si odgovarjata obe glasbili, v izmenični in včasih sovpadajoči igri zvokov in zvočnih barv. Ob mladem Deganu, ki so mu občinstvo in oba izvajalca še posebej čestitala, so naletele na navdušeno ploskanje tudi skladbe Takač-sa, Kodalyja in Gyorgyja. Kot dodatek k »uradnemu« sporedu pa sta Veronese in Ferrini dodala še učinkovit Keyperjev Rondo. Kot je v imenu SKD Tabor uvodoma napovedala tudi Nives Košuta, se bodo Openski glasbeni večeri po poletnem premoru nadaljevali v jesenski sezoni. DAMIANA OTA V evangeličansko-luteranki cerkvi Drevi prva zaključna akademija GM Šolsko leto se izteka in tako tudi šolsko leto glasbene šole Glasbene matice, ki se bo končalo 20. t.m. Ob izpitih bodo zdaj na vrsti tudi tradicionalne osrednje zaključne akademije in pa javni nastopi gojencev po podružnicah. Prva od petih predvidenih zaključnih akademij bo na vrsti že drevi v gostoljubni avangeličan-sko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili, ko se bo ljubiteljem mladih glasbenikov predstavilo 13 gojencev od prvega do osmega letnika iz klavirja, violine, kitare in harmonike. Tudi naslednji dve zaključni akademiji bosta mešanega značaja glede na inštrumente, četrta bo namenjena nastopu duo v, triov in kvartetov, peta pa harmonikarskim sestavom in zlasti še ansamblu »Sinthesys«. Zaključne akademije šole Glasbene matice, tako osrednje kot podružnične, še vedno predstavljajo nekakšno rezultanto dela in dosežkov med šolskim letom od začetnikov do tistih, ki so že prebrodili uvodne težave in se pod mentorstvom svojih učiteljev začeli podajati na pot in v sfero predajanja muziki. Obenem nam zaključne akademije nudijo pri starejših gojencih tudi priložnost za spremljanje njihove rasti iz leta v leto. Zato so skoraj redno, zlasti osrednje zaključne akademije v evangeličansko-luteranski cerkvi, zelo dobro obiskane in predstavljajo zadoščenje tako za gojence same kot za njihove učitelje, in ne nazadnje pa tudi za starše in širšo javnost, (j.k.) A Ido Bressanutti v Cartesiusu V Galeriji Cartesius bodo v soboto odprli antološko razstavo slikarja Alda Bressanuttija, ki je posvečena Trstu, Miljam in okolici. Ob tej priložnosti so s pomočju SIP izdali tudi zanimiv katalog. Na sliki eden od slikarjevih grafičnih listov Globoko občutje smrti v Huzjanovih slikah V ljubljanski galeriji Egurna se je Pravkar iztekla razstava oljnih slik Zdenka Huzjana, enega najmočnejših slovenskih slikarjev svoje generacije. Gre za ciklus, ki je bil pred tem že razstavljen v Obalnih galerijah v Kopru. Kakšnih dvanajst let je minilo, odkar Je Huzjan pretresel likovno občinstvo, vajeno dovršene estetskosti in intimne, nekoliko introvertirane poetike, ki je tisti čas prevladovala v našem slikarstvu, s serijo divje ekspresivnih slik. Podobe človeških parov, deformiranih, ranjenih, kot brez kože, včasih prekritih z 9azo, sprijetih v brutalne, agresivne koituse, so tako intenzivno izžarevale bolelo in »temno energijo«, da je bilo ko-ma^ mogoče vzdržati med njimi. Čim bolj je neko občutje intenzivno, tem krajši čas lahko traja, in sledila je nekoliko mirnejša faza ležečih figur, zvi-tih v položaj, ki izraža željo po zavetju jn varnosti, po gnezdu, po maternici. Kmalu se prično na njegovih slikah pojavljati bizarna bitja, nekakšni človeški včasih živalski zarodki, skrčeni in ^hdno starikavi, umirajoči ali pa morda ie otrpli ob nenadnem stiku s svetlobo. Prej živahni kolorit, v katerem so prevladovali močni rdečkasti ali rdečerjavi odtenki, na tej stopnji nadomestijo do skrajnih možnosti slikovite sivine. Ti nebogljeni fetusi v nekem vmesnem stanju med življenjem, smrtjo in predrojstvom se mu v naslednjih letih spremenijo v krilata, demonična bitja (ali morda v ptičje goliče), ki v obupnem naporu skušajo zleteti iz gnezda. Močan kontrast med grobimi pastoznimi potezami čopiča z zamolklimi temnimi umbrami in žarečim belim ozadjem proži pomenske aluzije na polarnost teme in svetlobe, dobrega in zla. Vmes občasno slika krajine. V njih mu zopet oživi kolorit, ki se mu je v slikah »Gnezdilcev« in »Drstilcev« skoraj odrekel. Zdaj mu umirjeni, žlahtni, harmonični barvni odtenki, ki jih oživljajo kontrastni impulzi svetlobe, žarijo še močneje, kot so mu v zgodnjih slikah divje, boleče rdečine. Na podoben način uporablja svetlobo tudi v naslednji seriji, ki jo je naslovil »Molk« in je vsebinsko še bolj poglobljena. In mračnejša. Ubijajoč top, teman molk onstranstva je zakrknil v plasteh grobega pigmenta. Slike, ki jih sedaj razstavlja v Egurni, so formalno in tematsko nadaljevanje dosedanjega opusa, »Zavetje sna«, »Razkrito zavetje«, »Razgaljeno zavetje« so naslovi Huzjanovih novih slik. Embrijem podobna velikoglava bitja z velikimi slepimi očmi v praznem, nedefiniranem prostoru, kot zapredenem v neskončno mirovanje, govore o »mejni eksistenčni izkušnji«. Globoko in pristno občutje smrti, očitno neprenehoma prisotno v avtorjevem življenju, diha iz teh podob. Ob razstavi je avtor izdal tudi majhno knjižico svojih kratkih refleksivnih pesmi. Naslovil jo je »Mačuhice« in jo opremil s svojimi lesorezi. Videti je, kot da slikarska govorica Huzjaniu ne zadošča več, da bi se do kraja izrazil, da jo mora dopolniti z besedami, razširiti njen domet. Njegova lirika »... je seveda odblesk njegovega slikarstva, ki je seveda njegov primarni umetniški izraz, pa vendar stoji dovolj suvereno sama zase - kar je seveda največ - lahko jo mirne duše imenujemo zrela poezija«, je zapisal v uvodu v knjižico pesnik Milan Vincenti- JIRI BEZLAJ Didaktično izpopolnjevanje za profesorje slovenščine Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm vabi profesorje slovenščine, da se udeležijo izpopolnjevalnega tečaja, ki bo v priredbi Slavističnega društva Slovenije oz. njegove sekcije za didaktike v soboto, 6. junija na Filozofski fakulteti v Ljubljani (pritličje). Tečaj je namenjen članom Slavističnih društev Ljubljana, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Trst - Gorica, Kranj, Jesenice. Na programu so štiri predavanja, in sicer po eno iz didaktike sporočanja in jezikovne didaktike ter dve iz metodike pouka književnosti: 1. dr. France Žagar, Besedilne vrste v obvezni šoli; 2. mag. Vesna Hadži-Požgaj, Komunikacijski učbenik za hrvaški jezik v obvezni šoli; 3. asist. Boža Krakar-Vogel, Novejši pogledi na pouk književnosti; 4. dr. Jože Lipnik, Znanstvena in šolska interpretacija literarnega besedila. Tečaj bo trajal od 9. do 13. ure. Udeležba na tečajih v Sloveniji (torej tako na štirih poldnevnih tečajih za didaktično izpopolnjevanje slavistov kot na tridnevnem letnem zborovanju slavistov) je mogoče v skladu s t.im. Krajevnim sporazumom (december 1990) vključiti v letni načrt dejavnosti za spodbudno nagrado. M. Kaučič-Baša Na 20. etapi kolesarske dirke po Italiji na vzponu na Terminillo Indurain odbil vse napade Pred današnjo povratno tekmo na Švedskem branijo prednost 0:2 Na nogometnem EP mladih so Italijani tik pred slavjem Sankcije za Jugoslavijo Olimpijski odbor bo se počakal LAUSANNE — Mednarodni olimpijski odbor bo o udeležbi jugoslovanskih športnikov na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni sklepal najkasneje do 15. junija. Tako je zapisano v sporočilu MOK, iz katerega izhaja še, da po nedavnih sklepih medvladnih in športnih organizacij o prepovedi nastopanja tekmovalcev iz Zvezne republike Jugoslavije MOK proučuje možnost, da bi s 25. iger izločili jugoslovanski olimpijski odbor. Previdno stališče je zavzela tudi mednarodna namiznoteniška zveza ITTF, ki se glede športnih sankcij še ni izrekla. Se več, njen predsednik, Japonec Ičiro Ogimura, je izjavil, da je Jugoslavija prispevala k rasti namiznega tenisa z izvedbo številnih svetovnih prvenstev in z uspehi svojih šampjonov, zato pa pri ITTF želijo na sankcije še počakati. Tudi zato, ker se bo mednarodna sezona začela šele septembra meseca. TERMINILLO — Chioccioli, Lelli in Chiappucci so sodili med glavne favorite na »giru«, na včerajšnjem vzponu na Terminillo pa se je za prva dva verjetno predčasno končal, čeprav do konca manjka še 12 etap ter 2.464 od skupnih 3.829 km: Chioccioli, lanski zmagovalec dirke po Italiji, si je namreč nabral kar 3'26" zapostanka, Lelli pa 1'38". Vodilni na skupni lestvici, Španec Indurain, je suvereno odbil vse napade, zlasti Giovannettija in Hampstena, ki skupaj s Contijem in Chiappuccijem ostajajo njegovi najnevarnejši tekmeci. Etapno zamgo je osvojil Herrera, ki je silovito potegnil zadnjih 300 metrov pred ciljem. Prej je kazalo, da bo Conti po 6 letih, odkar je med profesionalci, le prišel do svojega prvega uspeha: napadel je, ko je do kraja manjkalo okrog 12 km, vendar ga je skupina, v kateri so bili Gio-vannetti, Herrera, Giupponi, Ham-psten ter roza majica Indurain, dohitela malo pred ciljem. Tedaj se je naprej pognal Herrera in zmagal z 2 sekundama prednosti pred Giuppo-nijem. Velja omeniti še dolg pobeg Avstralca Alana Peipera, ki je sam vozil za celih 142 km in imel tudi 9'30 prednosti, etapo pa je končal z več kot 20 minutami zaostanka. Med vsemi, ki naj bi bili najbolj nevarni Indurainu, pa je morda še najbolj »svež« Andrew Hampsten. Že v Genovi je dejal, da bo v začetku predvsem pazil na Španca in da bo odločilni napad sprožil zadnji teden, na najtežjih vzponih: »Na Ter- minillu sem dojel, da Indurain ni gorski vozač«, je povedal včeraj in dodal: »je sicer najmočnejši, vendar je še dovolj etap, da se lahko vse spremeni.« Današnja etapa bo kolesarje popeljala od Montepulciana do Imole (233 km). VRSTNI RED 10. ETAPE: 1. Herrera (Kol.), ki je 209 km (Latina -Terminillo) prevozil v 5.49'46" s poprečno hitrostjo 35,852 km na uro; 2. Giupponi (It.); 3. Hampsten (ZDA); 4. Giovannetti (It.); 5. Indurain (Šp.); 6. Conti (It.), vsi po 2"; 7. Chiappucci (It.); 8. Faresin (It.); 9. Vona (It.), vsi po 30"; 10. Fignon (Fr.) 35"; 11. Am-pler (Nem.) 1'01"; 12. Cornillet (Fr.) 101"; 13. Tonkov (Rus.) 106"; 14. Jas-kula (Pol.) 106"; 15. R. Gonzales (Šp.) 1'23"; 16. Lelli (It.) 1*40"; 17. Sierra (Ven.) 1'41"; 18. Ugrumov (Litva) 1'52"; 19. J. Gonzales (Šp.) 1'57"; 20. Gotti (It.) 2W; 30. Chioccioli (It.) 3'28". SKUPNI VRSTNI RED: 1. Indurain (Šp.) 43.1107"; 2. Conti (It.) po 59"; 3. Chiappucci (It.) L56"; 4. Herrera (Kol.) 2 03"; 5. Giovannetti (It.) 2 07"; 6. Hampsten (ZDA) 2'42"; 7. Jaskula (Pol.) 2'58"; 8. Vona (It.) 2'59"; 9. Faresin (It.) 401'; 10. Lelli (It.) 4'27"; 11. Sierra (Ven.) 4'32"; 12. Giupponi (It.) 4'45"; 13. Botarelli (It.) 5'00"; 14. Tonkov (Rus.) 5'09"; 15. Ampler (Nem.) 5'31"; 16. Chioccioli (It.) 5'54"; 17. Cornillet (Fr.) 6'30"; 18. Philipot (Fr.) 6'33"; 19. Armould (Fr.) 6'51"; 20. Gotti (It.) 7'14"; 21. Petito (It.) 9'07"; 22. Fignon (Fr.) 10'08"; 23. Furlan (It.) 10 23"; 24. de Las Cuevas (Fr.) 10'53". VAXJOE — Niti gladek uspeh v prvi finalni tekmi pred tednom v Ferrari (2:0) ni Maldinijevo nogometno reprezentanco mladih do 21. leta »zaščitil« pred očitki zahtevnih kritikov, pa čeprav je zmaga, pred današnjim povratnim srečanjem na Švedskem, azzurrom na stežaj odprla vrata do osvojitve prvega naslova evropskega prvaka v tej starostni kategoriji. Sladokusci Maldiniju še naprej zamerijo, da v »Sacchijevi eri« še ni opustil stare italijanske igre, ki temelji izključno na podiranju pobud nasprotnika in izvajanju protinapada. Odličnega zagovornika svojih tez imajo tudi v samem predsedniku nogometne zveze Matarreseju, ki je dolgo razmišljal o tem, da bi Maldinija kar sredi njegovega mandata enostavno poslal domov. Se zlasti mu je ta »zlobna misel« šinila v glavo po katastrofalnem porazu v kvalifikacijah z Norveško (6:0). Po tistem klavrnem rezultatu, ki pa mu je v dobri meri botrovala tudi odsotnost mnogih boljših igralcev, je skritiziral tako trenerja, kot igralce, a priložnosti vendarle ni ujel, kasneje pa se je izkazalo, da je to Italijo pravzaprav rešilo. Užaljeni igralci so namreč stisnili zobe in v nadaljevanju sezone nanizali devet zmag (od teh osem zaporednih, štiri na gostovanjih) in dva neodločena izida, zabili so 15 golov, prejeli so jih le šest, prodrli so do finala EP mladih, hkrati pa dosegli tudi uvrstitev na barcelonske olimpijske igre. Za današnji nastop je predvideno, da se bo v začetno postavo vrnil Albertini, Maldini pa je razrešil tudi vprašanje libera: v tej vlogi bo zaigral Favalli. Od napadalca Sampdorie Busa pričakujejo, da bo dosegel gol, ki bi bilodrešujoč. Švedi napovedujejo številne spre-membne v postavi, nekaj zavoljo poškodb, nekaj pa zaradi slabe igre v Ferrari. Njihove možnosti objektivno gledano niso velike. Tekma se bo pričela ob 20.15 (tudi po Raiuno). Postava Italije: Antonioli, Bonomi, Rossini, Sordo, Matrecano, Favalli, Melli, Albertini, Buso, Corini, Marcelin (12 Peruzzi, 13 Villa, 14 A. Orlando, 15 M. Orlando, 16 Muzzi). SODNIK: Mc Ginlay (Škotska) Danes Danska - SND KOPENHAGEN — Dansko čakata dva odločilna dneva. Po izločitvi Jugoslavije s sklepnega dela evropskega prvenstva, je namreč Danska prevzela njeno mesto in bo danes odigrala prijateljsko srečanje s SND, že jutri pa bo trener Nielsen objavil postavo, ki bo odpotovala na Švedsko. V njej gotovo ne bo Michaela Laudrupa, ki se ne razume s trenerjem. Vsekakor so Danci na tesnem s pripravo, katero so ostali lahko pravočasno načrtovali. Od osmih finalistk na Švedskem bodo danes zaposlene štiri: poleg tekme Danska - SND bosta namreč še srečanji Finska - Anglija ter Norveška - Škotska. Prav tako danes bodo odigrali tudi 3 tekme v okviru kvalifikacij evropske cone za svetovno prvenstvo 1994: Albanija - Litva (sk. 3), Ferski otoki -Belgija (sk. 4) ter Madžarska - Islandija (sk. 5). Mednarodno teniško prvenstvo Francije Seleševa brez težav PARIZ — V polfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije se bo Seleševa pomerila s Sabatinijevo, Grafova pa s Sanchezovo. Jugoslovanka Seleševa je v včerajšnjem četrtfinalu zlahka s 6:2, 6:2 odpravila Capriatijevo (ZDA). Tudi Španka Sanchezova se je brez posebnih težav s 6:2, 6:3 otresla Bollegrafove (Niz.). Zato pa je Argen-tinka Sabatinijeva zelo grešila proti Martinezovi (Šp.) in prvič letos na turnirju za Veliki slam prepustila niz nasprotnici (6:3, 3:6, 6:3). Sabatinijeva se je opravičila, češ da je bilo igrišče zelo spolzko. Lahkega dela ni imela niti Nemka Grafova, ki je prav tako izgubila niz proti Rusinji Zverevi (6:3, 6:7, 6:3). Grafova, ki je v Parizu zmagala leta 1987 in 1988, se je tudi pritoževala nad igriščem, dejala pa je, da je Zvereva, katero je prav v finalu v Parizu premagala pred štirimi leti, veliko napredovala. Z zamudo zaradi dežja se odvija moški del turnirja. Dvoboj med Couri-erom in Ivaniševičem se je tako zavlekel, da so ga morali prekiniti zaradi teme. Američan je prepričljivo s 6:2, 6:1 osvojil prva dva niza, nakar si je Hrvat opomogel z nekaterimi asi, vendar, kot smo dejali, bodo tekmo nada- ljevali danes, ko so na sporedu tudi ostali trije četrtfinalni spopadi, in sicer: Sampras - Agassi, Leconte - Kulti, Čerkasov - Korda. Premoč vozil lancia ATENE — Na 38. izvedbi avtomobilskega rallyja Akropole je premoč vozil lancia očitna. Francoz Didier Au-riol je namreč brez težav obdržal prvo mesto, medtem ko se je na drugo prebil njegov teamski tovariš Juha Kank-kunen, ki je prehitel Mikija Biasiona (ford). Dirka pa se je že končala za Marku-ja Alena ter Armina Schwantza (oba toyota), ki sta se tako pridružila Sain-zu, Vatanenu in Erikssonu. Oba sta zavozila s proge in oba na istem ovinku, na srečo pa se nista poškodovala. Danes bo na vrsti 4. in obenem zadnja etapa, ha kateri bodo prevozili okrog 740 km (posebnih voženj bo 10 za skupnih 150 km). VRSTNI RED: 1. Auriol-Occelli (lancia) 5.19'42"; 2. Kankkunen-Piironen (lancia) po 1'51"; 3. Biasion-Siviero (ford) 2'46"; 4. McRae-Collins (suabru) 4'08"; 5. Delecour-Grataloup (ford) 10’40". Na košarkarskem turnirju »G. Sarti« v Trstu proti Don Boscu Močan odpor pomlajenega Kontovela KONTOVEL - DON BOSCO 80:89 (45:48) KONTOVEL: Ban, Rebula 11 (5:6), D. Gulič 2 (2:4), Hmeljak 11 (3:5), Vodopivec 2, Paulina 25 (8:9), Civardi 8 (4:9), A. Daneu 2, Pavlica 7, Kralj 2, Stanisa 9, Turk; trener Ban. PM: 22:33; SON: 27; 3 TOČKE: Paulina 1, Pavlica 1, Stanisa 1. TRST — Prva vročina, poletno vzdušje, razočaranje po spodletelem napredovanju v C ligo in malo volje do organizirane skupinske igre so bili glavni vzroki za sinočnjo grdo tekmo Don Bosca proti pomlajeni in neizkušeni postavi Kontovela, ki se je predstavila le s tremi članskimi igralci. Sam trener Marko Ban je po tekmi bil zadovoljen z nastopom svojih: »Iskreno rečeno, pričakoval sem hud poraz svoje ekipe, saj smo proti ojačenemu Don Boscu (igral je tudi B-ligaš Col-larini) nastopili skoraj izključno s kadeti in mladinci.« Mlada Kontovelova postava pa se je pogumno vrgla v boj, večkrat je bila enakovredna Don Boscu, ki je predvajal raztrgano in individualno igro. V začetku drugega polčasa so domačini s Colla-rinijem in Olivom povedli za 15 točk, z neustavljivim Paulino pod košema pa so plavi nadoknadili ves zaostanek (80-76 v 37') in le nekaj zgrešenih prostih metov Danjel Gulič ter pomanjkanje izkušenosti v zadnjih potezah srečanja so jim onemogočili neverjeten uspeh. Med posamezniki je presenetil mladi Marko Hmeljak (letnik 74), ki je bil ob Robiju Paulini najboljši v vrstah Kontovela, medtem ko sta pod pričakovanjem igrala Civardi in Stanisa, ki se mu je seveda poznalo, da je letos miroval zaradi služenja vojaškega roka. SERVOLANA LATTE CARSO - INTER 1904 91:98 (45:47) DANAŠNJI SPORED: ob 20.30 Ali Starš Don Bosco - Cad Ali Starš; JUTRI -polfinalni srečanji: ob 19.30 Jadran - In-ter 1904, ob 21.15 Cgi Milje - Don Bosco. (V. Jogan) Minibasket: »Prvi koši« naši so se izkazali Pred dnevi je bila v organizaciji tržaškega društva Libertas zaključna prireditev z nagrajevanjem letošnjega turnirja v minibasketu »Prvi koši«, ki sta se ga udeležili tudi naši društvi Bor in Polet. In tudi na sklepnih tekmovanjih so se minikošarkarji naših ekip lepo izkazali. Poletovca Devan Jerman in Peter Ferlu-ga sta se uvrstila v finalno osmerico letnika 1983, borovec Rajko Dolhar pa je bil med osmimi najboljšimi za letnika 1984/85. Danes nagrajevanje turnirja »Zini« Danes bo v Trstu, v telovadnici Poggi Paese, zaključna prireditev z nagrajevanjem turnirja v minibasketu »Zini Cos-truzioni«, ki sta se ga udeležila tudi Bor in Polet. Ob 16.00 bo finalna tekma Don Bosco -Poggi, sledilo bo nagrajevanje. Končalo se je prvenstvo v 1. moški košarkarski diviziji na Tržaškem Poletovci in Prosečani po pričakovanju obvestila - obvestila VIRTUS BASKET - POLET BAR BORSA 67:95 (36:48) POLET BAR BORSA: Sosič 10, Gra-nier 6, Krevatin_6, Malalan 17 (2:2), Vremec 17 (2:2), Škerlavaj 17 (3:4), Ba-itz 3 (1:4), Grgič 19 (5:6). PON: Krevatin (37). TRI TOČKE: Granier 2, Malalan 1, Vremec 1. Poletovci so sklenili regularni del tega prvenstva z zasluženo zmago v gosteh. Zaradi »čudne ure« (igralo se je zgodaj popoldan) košarkarska predstava ni bila najboljša. Naši pa so se naposled le »prebudili«, priigrali so si zanesljivo razliko in tudi zmagali. Za to, ponovno zmago bi pohvalili vso ekipo, ki sedaj čaka na odločitev košarkarske zveze glede prestopa v višjo ligo. Vprašanje je, če bodo poletovci, ki so sedaj prvi, neposredno napredovali v višjo, promocijsko ligo ali bodo morali igrati dodatno tekmo s Fiammo. (A.V.) BASKET TS - PROSEK 64:71 (34:34) PROSEK: Ban 24 (4:4), Pertot 8 (3:4), Rupel, D. Bogateč, Perini 2, A. Emili 9 (1:2), Gruden 18 (4:6), L. Emili 6 (0:2), Cunja, Nabergoj 4 (0:1). TRI TOČKE: Ban 2, Pertot 1. Prosečani so na najboljši način končali letošnje prvenstvo: osvojili so namreč tretjo zaporedno zmago. Po izenačenem začetku so gostitelji prevzeli vodstvo, nato pa so naši zaostanek nadoknadili, tako da je bil ob polčasu izid izenačen. Tudi v nadaljevanju sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do zadnjih dveh minut, ko so Prosečani odločno prevzeli pobudo v svoje roke in tudi zanesljivo zmagali. Vsa ekipa je igrala zadovoljivo, predvsem pa se je odlikoval Valter Ban, ki je bil spet najboljši strelec srečanja. Naj omenimo, da se je med tekmo resneje poškodoval Livio Emili, ki se je moral zateči v bolnišnico. Emiliju je sedaj mnogo bolje. OSTALA IZIDA 16. KOLA: Skys-crapers - Fiamma Egida 55:71, I Ante-nati - Ferroviario 90:75; La Talpa prosta. LESTVICA: POLET BAR BORSA 30, Fiamma Egida 28, La Talpa 24, Skyscrapers 18, Virtus Basket 14, PROSEK 12, Basket TS in I Antenati 8, Ferroviario. Fiamma in Skyscrapers imata po tekmo manj. Jadranovi mladinci osvojili drugo mesto Ojačena ekipa Ricreatorija (sestavljali so jo namreč tudi košarkarji Ser-volane Latte Carso) so zasluženo osvojili prvo mesto na mladinskem košar- karskem turnirju za letnike 1973 in mlajše, ki je bil v soboto in nedeljo v organizaciji ŠZ Jadran. Tretji so bili Sežanci, ki so v malem finalu nadoknadili precejšnen zaostanek in naposled tudi zasluženo slavili. FINALE ZA 1. MESTO RICREATORI - JADRAN FARGO 86:83 (50:32) JADRAN FARGO: Kapun 4, Pavlica 8 (5:6), Vodopivec, Starec 6 (2:5), Briš-čik 2, Rebula 21 (1:2), Daneu 9 (3:3), Turk 4 (0:1), Milič 13 (3:5), Godnič 2, Pettirosso 14 (4:6); trener Drvarič. PON: Starec (40). TRI TOČKE: Rebula 2, Pavlica 1. Naši košarkarji niso uspeli osvojiti »svojega« turnirja. Ricreatori je namreč zasluženo premagal naše moštvo. Gostje so bili še zlasti boljši v prvem polčasu, ko so vodili za 15 točk. V uvodnih minutah drugega dela tekme pa se je Ricretorijeva prednost povečala na 22 točk (62:40). Zatem je našim z consko »pressing« obrambo le uspelo zmanjšati zaostanek in gostom celo ogroziti zmago. FINALE ZA 3. MESTO ŠEGOM SEŽANA - ITALMONFALCONE 92:85 (34:42) KONČNA LESTVICA: 1. Ricreatori Trst, 2. JADRAN FARGO, 3. Secom Sežana, 4. Italmonfalcone Tržič, (bi) SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo 6. t. m., na sedežu društva v Cerovljah s pričetkom ob 19. uri. Program: ob 19. uri zakuska, ob 20.30 nagrajevanje atletov, ob 21. uri predvajanje diapozitivov Kenija -Kilimandžaro. FC PRIMORJE sklicuje danes, 3. t.m., na sedežu društva v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.30 redni občni zbor. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, poročilo predsednika nadzornega odbora, diskusija, volitve, razno. SK DEVIN, ŠZ SLOGA IN SPDT organizirajo na pobudo SK Snežnik in RK iz Ilirske Bistrice nabiralno akcijo za brezdomce iz BiH. Potrebujejo stvari za osebno nego, milo, zobno pasto, pralne praške, otroške pleničke itd. Zbiralni centri: za SPDT sedež ZSŠDI v uradnih urah, za ŠZ Sloga Bazoviški dom vsak dan od 20. do 21. ure, za SK Devin vsak dan od 19.30 do 21. ure v osnovni šoli v Cerovljah in Bruno Škerk, Praprot 10/B. ŠD KONTOVEL bo od 8. do 15. junija na odprtem igrišču Kontovela priredilo košarkarski tečaj za začetnike in miniko-šarkarje za letnike od 1986 do 1979. Urnik treningov: letniki 1986/85/84 od 17.00 do 18.00, letniki 1979/80/81/82/83 od 18.00 do 19.00. PLAVALNI KLUB BOR vabi vse člane na zaključno tekmovanje, ki bo v soboto, 6. junija, s pričetkom ob 16. uri v bazenu pri Altu-ri. Ogrevanje v vodi od 15.30 dalje. Sledila bosth nagrajevanje in družabnost v Borovem športnem centru. JADRALNI KLUB CUPA organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta (prvi tečaj bo od 15. 6. do 26. 6.; drugi od 29. 6. do 10. 7.; tretji od 13. 7. do 24. 7.) ter dva tečaja za upravljanje vvindsurfov (prvi bo od 13. 7. do 18. 7.; drugi od 20. 7. do 25. 7.) Vpisovanje poteka na sedežu društva v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure - tel. 299858. TPK SIRENA organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in vvindsurf. Tečaji za razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija-Tečaji za windsurf pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah. KK ADRIA prireja v sodelovanju z Organizacijskim odborom Maraton Franja in KK Rog iz Ljubljane v nedeljo, 7. junija letos, 5. kolesarski maraton prijateljstva iz Lonjerja preko Sežane na Turjak (približno 125 km). Vsa navodila in pojasnila interesenti dobijo na sedežu KK Adria v Lonjerju v večernih urah. V1. moški odbojkarski diviziji na Tržaškem Bor Furlani tokrat uspešen Poraz okrnjenih slogašev Šahovsko šolsko prvenstvo Povše in Bosari na državni fazi V Bocnu je bila v nedeljo meddeželna faza mladinskega šolskega šahovskega prvenstva, na kateri je nastopilo 242 učencev in dijakov iz Tridentinskega, Emilije Romagne, Veneta in Furlanije Julijske krajine. Te faze sta se udeležila tudi dva slovenska študenta in oba sta si priborila pravico do nastopa na sklepnem državnem prvenstvu, ki bo konec meseca (od 26. do 28 junija) v Perugii. Igor Povše, dijak slovenskega odseka goriškega inštituta ITIS, ki je na deželnem finalu za mladince osvojil prvo mesto, je v Bocnu dosegel 3,5 točke, kar je bilo dovolj za uvrstitev v na-slendjo fazo. Odlično se je izkazal tudi »ciciban«, sivcer pa srednješolec Danilo Bosari, ki je v šestih partijah dosegel 4,5 točke in se uvrstil na 9. mesto v konkurenci 92 vrstnikov, a je bil prvi iz naše dežele. Do konca prvenstva 1. moške odbojkarske divizije na Tržaškem manjka le še eno kolo. minuli konec tedna pa je menda padla tudi odločitev o tem, katera ekipa napreduje v D ligo. To bo Zaule. INTER - BOR FURLANI 1:3 (7:15, 15:8, 7:15, 8:15) BOR FURLANI: Koren, Chert, Co-loni, Bresich, Paulica in Taberni. Borovci so premagali nasprotnika, ki na lestvici zaseda boljši položaj. Zlasti dobro so servirali, tako da je bil nasprotnikov napad predvidljiv in lahek plen v bloku razpoloženih borovcev. Poraz v drugem nizu je treba pripisati zlasti nezbranosti. Zanimiv je bil četrti niz, v katerem so plavi z 11 zaporednimi točkami, ki jih je na servisu dosegel naj mlajši član ekipe Alberto Taberni, nadoknadili zaostanek 7:3 in povedli s 14:7. Zadnjo prvenstveno tekmo proti ekipi Pallavolo Trieste bodo plavi odigrali že jutri. PALLAVOLO - SLOGA 3:0 (15:7, 16:14, 15:3) SLOGA: Glavina, Kralj, Maver, Pertot, Spetič, Stranj. V prvi moški diviziji so ta konec tedna odigrali predzanje kolo. Slo-gaši so tokrat morali na igrišče precej okrnjeni, saj sta bila odsotna nerazpoložena Marc in Miot, tako da so bili brez pravih podajačev. Kljub temu so zlasti v drugem setu nudili domačinom zagrizen odpor, ko pa je Pallavolo niz osvojil, so naši fantje v tretjem popolnoma popustili. V prihodnjem kolu se bo Sloga pomerila z ekipo Nuova pallavolo Trst in tokrat spet lahko računa na pozitiven izid. (Inka) OSTALI IZIDI 21. KOLA: S. Ser-gio - Le Volpi 3:2, SanFAndrea -Volley Club 3:0, Zaule - La Marmot-ta 3:1, NPT ni igral. LESTVICA: Zaule 34, La Marmot-ta 32, San Sergio 30, Le Volpi 22, SanFAndrea 20, Pallavolo TS 18, In-ter 16, BOR FURLANI in Volley club 10, SLOGA 8, Npt 0. Nogomet: v tolažilnih skupinah prvenstev cicibanov in mlajših cicibanov Najmlajši Borovi ekipi sta se izkazali CICIBANI (Od 9. do 17. mesta) BOR FARGO - FORTITUDO 1:0 (1:0) STRELEC: Tolentino. BOR FARCO: Jaš Grejgori, Berce, Carli, Longo, Primosi, Stokelj, Tolentino, Umari. Z golom Tolentina na začetku tekme je Bor premagal solidnega tekmeca iz Milj ter še utrdil položaj na samem vrhu lestvice. Tekma, kot priča tudi rezultat, je bila borbena in ni manjkalo zrelih priložnosti za' gol na obeh straneh. Začetek in zlasti prva polovica srečanja je pripadala vsekakor plavim, ki so takoj Povedli s krasnim golom Tolentina, ki je po lepi podaji iz kota z glavo Premagal vratarja Fortituda. Kmalu za tem bi lahko še podvojili z Ber-cetom in Štokljem, a žoga je šla za las mimo vrat. Če pa je prvi polčas pripadal do-niačim, tega ne moremo reči za nadaljevanje, ko so gostje dobesedno oblegali vratarja Jaša Gregorija, ki je parkrat odločilno posegel. Najboljšo priložnost za izenačenje so imeli gostje prav v zadnji sekundi srečanja, ko se je napadalec Fortituda sam predstavil pred vrati in nerodno zgrešil. Vsekakor lahko rečemo, da so naši cicibani odigrali eno naj lepših tekem v letošnji uspešni sezoni in zato lahko pohvalimo prav vse. (d.gr.) OSTALI IZIDI: Fani B - Chiarbola 5:1, San Luigi - Costalunga 4:1, Altu-ra - Portuale 3:0. LESTVICA: BOR FARCO 11, S. Luigi 8, Fani B 7, Altura in Chiarbola 6, Costalunga in Fortitudo 5, Muggesana in Portuale 2. MLAJŠI CICIBANI (play off - skupina B) ESPERIA - PRIMORJE 10:1 OSTALI IZID: Triestina - Ponzia-na 1:5. LESTVICA: Triestina 9, Esperia 8, Ponziana 7, PRIMORJE 0. (Od 9. do 17. mesta) BOR FARCO - SANT ANDREA 2:0 (0:0) STRELEC: Zornada (2). BOR FARCO: Andrej Štrajn, Vitomir in Ivo Križmančič, Grgič, Zorna- da, Gregori, Martin Štrajn, Sedmak, Cauter. Lep uspeh so zabeležili tudi mlajši cicibani. Junak tekme je bil spet Zornada, saj je dal oba zadetka in to priča, da se je v zaključku letošnje sezone dobesedno razigral. Prvi polčas se je končal brez zadetka in brez pravih priložnosti, nadaljevanje pa je bilo živahnejše na obeh straneh; potem ko so gostje zgrešili zadetek, je Zornada solo-akcijo zaključil z golom. Tržačani so se sicer trudili, da bi izenačili, a Zornada je sam pred vrati podvojil. S tem pa je bilo praktično tekme konec. Za lep uspeh lahko pohvalimo vso ekipo, izstopal pa je »bomber« Zornada. (d.gr.) OSTALI IZIDI: Roianese - Esperia 1:3, Fortitudo - Chiarbola 1:2, San Luigi B - San Giovanni B 3:1, Triestina C - Triestina B 6:2. LESTVICA: Triestina C in San Luigi 13, BOR FARCO in Chiarbola 12, Triestina B 10, Fortitudo 6, Esperia 5, SanFAndrea 4, San Giovanni B 3, Roianese B 0. Na odbojkarski Trofeji Miramar za šole Nastopile so ekipe štirih naših nižjih srednjih šol Z zaključnimi tekmami v telovadnici šole Suvich se je končala tudi letošnja, že 5. izvedba odbojkarskega turnirja za trofejo Miramar, ki ga je tudi letos priredilo društvo Pallavolo Trieste v sodelovanju s šolskim skrbništvom in pod pokroviteljstvom podjetja Miramar. Turnir je bil, kot vedno doslej, namenjen moškim ekipam tržaških nižjih srednjih šol, namen organizatorja pa je popularizacija te športne panoge med nižješolsko mladino. Letos se je na tekmovanje prijavilo 11 šolskih ekip, kar je zelo veliko v primerjavi s pokrajinskim prvenstvom naraščajnikov, ki zaobjema isto starostno kategorijo, a na katerem je nastopalo le šest ekip. Tudi z nastopom slovenskih šol smo lahko povsem zadovoljni, saj so nastopale štiri ekipe in sicer Cankar, Ciril in Metod, Erjavec in Kosovel. Tako masovna prisotnost naših šol predstavlja res prijetno presenečenje, saj je bil doslej stalni gost turnirja le openski Srečko Kosovel, ki je v prejšnjih štirih izvedbah trikrat zmagal in tudi že osvojil v trajno last prvi prehodni pokal. Po vrsti kvalifikacijskih faz je bil v soboto na sporedu sklepni del turnirja, ko so ekipe igrale za dokončno uvrstitev od 1. do 11. mesta. Ro-janski Erjavec, ki je letos prijetno presenetil že na mladinskih igrah, je v finalu za 7. mesto brez težav premagal šolo Addobbati. V malem finalu je v »bratskem obračunu« šentjakobski Cankar premagal svetoi-vanski Ciril in Metod, naravnost dramatična pa je bila tekma za 1. mesto, v kateri se je openski Kosovel pomeril s svojimi večnimi tekmeci šole Čampi Elisi. Potem ko so dokaj gladko izgubili prvi set, so openski dijaki brez težav osvojili drugega. V tretjem pa, ki je bil poln razpletov in preobratov, so kosove-lovci zmagali s tesnim 16:14. Ta tekma je bila tudi na res dobri tehnični ravni. KONČNA LESTVICA: 1. Kosovel, 2. Čampi Elisi, 3. Cankar, 4. Ciril in Metod, 5. De Tommasini, 6. Coder-maz, 7. Erjavec, 8. Addobbati, 9. Di-visione Julia, 10. Dante, 11. Berga-mas. Z naše šole so nastopali: KOSOVEL: Ban, Braini, Budal, Germani, Gregori, Grgič, Iozza, Mi-calessi, Milič, Milkovič, Plesničar, Vidali. CANKAR: Balbi, Cotzia, Domio, Furlanič, Ivanič, Mozetič, Pussini, Talotti. CIRIL IN METOD: Babič, Mauri, Metlika, Nadlišek, Peterlin, Rupini, Šušteršič, L. in M. Urdih. ERJAVEC: Bergagna, Furlani, Jagodic, Kocman, Milič, Omari, Stanič, Tence. Vse ekipe so bile nagrajene s pokali ali s spominskimi plaketami, vsi igralci so dobili kolajno, posebne nagrade pa je bil deležen Fabio Germani (Kosovel) kot najboljši igralec turnirja. Nagrajena sta bila tudi profesorja Erika Škerl (Cankar in Erjavec) in Ivan Peterlin (Ciril in Metod in Kosovel), ker sta se turnirja udeležila s po dvema šolskima ekipama. (Inka) OD Bor in Ozon navezala stike Postava odbojkaric Bora Tomboli-ni je v nedeljo gostovala v Ptuju pri društvu Ozon. S člansko ekipo tamkajšnjega društva so odigrale uradno prijateljsko tekmo in zmagale s 3:0 (15:13, 15:8, 15:10). Velja omeniti, da so igralke Ozona v komaj minuli tekmovalni sezoni zmagale v 2. slovenski ligi. Z odborniki tamkajšnjega društva, ki se kot razmeroma mlada organizacija želi uveljaviti kot nova odbojkarska sila v Sloveniji, so predstavniki OD Bor navezali tesnejše stike in se dogovorili tudi o oblikah dvostranskega sodelovanja. Za Bor Tombolini so na gostovanju v Ptuju igrale Grbčeva, Ažma-nova, Čokova, Flegova, Vodopivčeva in Neubauer jeva. Sklepno tekmovanje plavalcev PK Bor Plavalni klub Bor bo v soboto priredil sklepno notranje tekmovanje za svoje člane, ki so preko leta obiskovali plavalne ure v tekmovalni ali drugih skupinah. Nastopili bodo tudi otroci iz skupine ZSSDI. Tekmovanje bo gotovo privabilo precej občinstva, saj bo nastopilo več kot 70 otrok raznih kategorij. Zbor plavalcev bo v bazenu na Alturi ob 15. uri. Začetek tekmovanja samega pa bo približno ob 16. uri. Po tekmovanju se bodo otroci, starši in spremljevalci zbrali v Borovem športnem centru, kjer bo ob 18. uri sklepna slovesnost letošnje sezone z nagrajevanjem mladih plavalcev in družabnostjo, (-boj-) Okrogla miza na Proseku Slovenska komisija PSI o problemih našega športa Telesnokulturna problematika je bila v ponedeljek predmet dokaj poglobljene analize na debatnem večeru v Kulturnem domu na Proseku. Po uvodnem pozdravu Edija Bukavca, ki je prisotnim obrazložil razloge, zakaj k°t neodvisen kandidat sodeluje na listi PSI, se je pričela okrogla miza, kako zagotoviti pogoje za obstoj in razvoj zamejskega športa. V izhodiščnih referatih, povzemamo Po sporočilu slovenske komisije PSI, so športni delavci Jurij Kufersin, Livij Valenčič, Radivoj Pečar in Boris Simo-Ueta ter repentaborski župan Pavel Colja v vseh aspektih osvetlili organi-tiranost zamejskega športa in rekrea-Dje. Do izraza je prišla celovita podoba, narodno-obrambni značaj, sončne !n senčne plati športnega utripa, ki se Je po množičnosti, organiziranosti, uspešnosti in prisotnosti na terenu uve-‘lavil kot daleč najbolj vitalno družbeno področje naše bitnosti. Ta vloga pa, ?ak ni v zadostni meri ovrednotena in ®Portu ni priznana tista družbena teža, kjsi jo zasluži. Ob potrebi, da športno udejstvovanje zadobi razsežnost socialnega servisa, se postavlja zahteva po eoji valorizaciji teh prizadevanj in pečji občutljivosti javnih upraviteljev. rav krajevne uprave in ustanove mo-29o zagotoviti iz svojih proračunov Patno višja finančna sredstva za vzpodbujanje športnih aktivnosti in obe-u.em poskrbeti, v dogovoru z zaintere-Panimi dejavniki, za izgradnjo prepotrebnih športnih objektov, katerih pomanjkanje je čutiti zlasti v tržaški ^Pcini. Postavljena je bila tudi zahte-a, da se krovni organizaciji Združe-i.J.o slovenskih športnih društev v Ita-P Z.SSDI, ki brez strankarskih predznakov zastopa vsa društva, prizna atus množične organizacije za prosijo športa in da se ji zagotovi P edstavništvo v pristojnih deželnih, Pokrajinskih in občinskih telesih. Pa-t oi je tudi predlog, naj bi posebna nnična komisija ugotovila pravni s atus športnih igrišč, ki so jih zamej-jjjO društva zgradila na jusarskih ze- Na rednem občnem zboru Športnega združenja Jadran v petek na Opčinah Več pozornosti predvsem mladim košarkarjem Občni zbor ŠZ Jadrana, ki je bil v petek zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah, bi si nedvomno zaslužil številnejšo zasedbo, kajti na dan so prišli problemi, ki presegajo običajno delovanje vsakega športnega društva. Načete so bile postavke, ki bi sodile v drugačne, recimo »višje« kroge. Žal so tako tudi zelo pomembna vprašanja, o katerih je bil govor na tem občnem zboru, naletela na gluha ušesa, ker razen jadranovcev in matičnih društev ni bil prisoten nihče, ki bi lahko sprejel očitke o pomanjkanju idej, o racionalnem izkoriščanju človeškega materiala in o prav takem pomanjkanju vsakršne strategije pri pridobivanju (ali celo gradnji) športnih objektov, ki bi stvarno koristili širšemu krogu uporabnikov in ne bili samo nemi spomeniki. Na ti dve postavki ni nihče »od zunanj« dal nobenega pojasnila, nobenega odgovora, nobene morebitne drugačne strategije, ker ga enostavno na občnem zboru ni bilo. Da je bilo odsotno celo ZSŠDI, je zborovalcem padlo v oči. Zelo zgoščeno poročilo predsednika Rada Raceta je temeljilo na bistvenih stvareh: bolj profesionalen odnos do dela, ki ga je uvedel trener Janez Drvarič, splošno uspešno obdobje domače košarke, ki je zabeležila ob Jadranu tudi napredovanje Bora, srednjeročna rešitev prostorske stiske z najetjem telovadnice na Proseku. Pri Jadranu so zaskrbljeni za bodočnost, ki bo gotovo težavna novih norm košarkarske zveze, ki nalaga klubu z ekipo v B-2 ligi še moštvo propagande in tri duge mladinske ekipe. Tudi matična društva Konto-vel in KK Bor bosta morala za svoji ekipi v D ligi »odšteti« vsak po eno »propagando« in še eno ekipo v mladinskih ligah. Ostali (Breg, Cici-bona, Dom in Polet, ki je na dobri poti, da napreduje iz 1. divizije v višjo ligo) pa za svoja »promocijska« prvenstva vsaka po eno mladinsko ekipo. Štetje domačih košarkarskih razpoložljivosti pa ne daje povsem zadovoljivih slik o zadostitvi takih pogojev in odgoditev začetka veljavnosti le-teh na kasnejši datum izgle-da kot nujna prva pomoč. Sicer je jasno, da niti drugih klubi ne bodo mogli z lahkoto zadostiti zahtevam, in brez dvoma se bo na bazi ustvaril pritisk, da bi te norme odgodili na naslednje sezone. Skrit »iceberg« so tudi naše članske ekipe, ki naj bi bile verjetno preštevilne. V teh ekipah nastopa precejšnje število starejših igralcev, ki jemljejo mlajšim življenjski pro- stor, poleg tega so tudi stroški v zvezi s tem prvenstvom zelo visoki. Dobro bi bilo izračunati koliko sredstev smo potrosili za vzdrževanje teh članskih ekip v škodo vzgoji mlajših igralcev. Brez hitrih ukrepov se bomo verjetno znašli iz dneva v dan brez zamenjav. Kar pogojujejo domačo košarko, je tudi naša nedovzetnost do nekaterih postavk tekmovalnega športa. Malo je naprimer zanimanja za trenersko delo, slabi so stiki s šolami in s profesorji telesne vzgoje, tako da se ne udeležujemo mladinskih iger in šolskih prvenstev. Nimamo svojih predstavnikov v košarkarski zvezi in niti ne v sodniškem kadru. Namen Jadrana je, da se o bistvenih problemih domačega športa (racionalno delo z ljudmi in smotrno izkoriščanje prostorov) govori. S primerno organizacijo tajništva je delo na splošno potekalo urejeno. Posebno zhvalo so na občnem zboru izrazili sponzorjema Tržaški kreditni banki in podjetju Farco, ki Jadranu stojita ob strani v dobrih in slabih časih in brez katerih bi bilo delovanje pravzaprav nemogoče. V pričakovanju statuta, ki bi mandatne dobe odbornikov podaljšal vsaj na dve leti in ki bi upošteval »športno sezono« in ne koledarsko leto, je občni zbor izvolil novo vodstvo. Odbor ŠZ Jadran bodo sestavljali: Ivan Gej, Stojan Kafol, Leo Koren, Branko Lakovič, Dario Paniziuti, Rado Race, Karel Ražem, Peter Starc in Pavel Vidoni ter vsi predsedniki košarkrskih sekcij matičnih društev, nadzorni odbor pa sestavljajo: Dušan Gruden, Edi Kraus in Marčelo Malalan. BRUNO KRIŽMAN Na sliki D. Križmančiča: trenutek z občnega zbora ŠZ Jadran. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sreda, 3. junija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ameriški predsednik Bush skuša še vedno speljati vodo na svoj mlin Konferenca Eco 92 je »mrtvorojenček« ker ne bodo rešili nobenega vprašanja Varese: en mrtev v neurju RIO DE JANEIRO Ekološki vrh v Rio de Janeiru je v bistvu že »mrtvorojenček«. To je izjavil poveljnik ladje naravovarstvene organizacije Greenpeace Rainbow VVarrior II. Juan Gitar. Po njegovem le »čudež lahko reši vrh pred popolnim polomom«. Ta čudež bodo poskušale uresničiti ekološko bolj osveščene države, ki že sestavljajo »protikonvencijo« o podnebju. Evropska skupnost, Švica, Avstrija, Poljska, Madžarska in Češkoslovaška predlagajo namreč, da bi sprejeli deklaracijo, ki obvezuje vse podpisnice, da do leta 2.000 zmanjšajo stopnjo ogljikovega dioksida na raven iz leta 1.990. Uradna deklaracija navaja namreč le splošne zahteve o znižanju tega plina, ki naj bi bil glavni krivec za tako imenovani učinek tople grede na našem planetu, a ne kvantificira te redukcije, prav tako ne navaja rokov. Italijanski minister za okolje Giorgio Ruffolo je napovedal, da so v teku posvetovanja, da bi to »protikonvencijo« • podpisalo čim-več držav, ker bo to imelo svojo težo tudi v primeru, če ji bodo ZDA nasprotovale. Ruffolo je tudi povedal, da se bodo vsestransko zavzeli, da bi v Rio de Janeiru osvojili konvencijo o »biološki raznolilkosti«, ki jo je 22. maja v Nairobiju podprla 101 država. Tudi tej konvenciji najodločneje nasprotujejo ZDA. VVashington je v zameno predlagal, da bi podvojili znesek za zaščito gozdov, tako da bi sedaj znašal 2 milijardi in 750 milijonov lir. Po mnenju Ruffola bi ta znesek lahko smotrneje uporabili, ker v glavnem krije stroške obeh »neuradnih« konvencij o podnebju in biološki raznolikosti. Predsednica italijanskega WWF Grazia Francescato je včeraj izjavila, da poskuša ameriški predsednik Bush po začetnih naporih, da bi izničil konferenco v Rio de Janeiru s svojim predlogom o podvojitvi izdatkov za zaščito gozdov v bistvu speljati vodo na svoj mlin. Bushev predlog je že podprla Japonska, kar še potrjuje napovedi, da je konferenca Eco 92 v bistvu že »mrtvorojenček«. Tega pa se ne zavedajo samo naravovarstvene organizacije temveč tudi Vatikan, ki je konferenci angleških in waleških škofov poveril nalogo, da obsodijo industrijsko razviti Sever za ekološko katastrofo, ki grozi našemu planetu. Več kot 35 tisoč vojakov in policistov že skrbi za varnost konference v Rio de Janeiru (Telefoto AP) VARESE — V noči na torek je silovito neurje prizadelo širše območje Vareseja in terjalo eno življenje. V svojem avtu se je namreč zaradi naraslih voda hudournika Arnetta utopil neki nizozemski državljan. V nekaj urah (od 23. do 2.) je meteorološka postaja Čampo dei Fiori zabeležila kar 120 milimetrov dežja, ki so ga spremljali močni sunki vetra in toča. Nič čudnega torej, da so reke, potoki in hudourniki prestopili bregove in zalili ceste in železnice med Varese-jem in Bustom Arsiziom. Zaradi vodne ujme je prišlo do dolgih električnih izpadov, včeraj pa ni bilo pouka v številnih vaseh ob reki Olona, kjer je gmotna škoda najhujša. Nepošten partner podtaknil ogenj PADOVA — Aretacija trgovca Renza Simionija iz kraja San Pietro pri Padovi je povzročila v vasi dokajšnje presenečenje. Karabinjerji so ugotovili, da je sam podtaknil ogenj v avtomobilski salon, ki ga je imel z dvema partnerjema. Vse se je začelo 26. marca, ko je ogenj v salonu močno poškodoval ali uničil 11 vozil in je škoda znašala pol milijarde lir. Nekaj dni kasneje je Simioni prijavil policiji, da so mu neznanci grozili in mu ukazali, naj zapre salon. 30. aprila so trije partnerji javno povedali, da jih neznanci iz- siljujejo. Bili so tudi deležni splošne podpore celotnega prebivalstva San Pietra. Policiji pa nekaj ni šlo v račun in končno so odkrili, da je vse zrežiral Simioni, njegova dva partnerja pa nista vedela nič. Hotel se jih je namreč rešiti in postaviti sam svoj salon. Policija je tudi ugotovila, da sta Simioniju pomagala dva Benečana, ki sta materialno podtaknila požar v salon in v industrijsko lopo pri Simionije-vem stanovanju, ko je zgorelo še nekaj avtov. Karabinjerji aretirali na desetine kamoristov NEAPELJ — V okviru obširne operacije »Mark Avrelij« so neapeljski karabinjerji pod poveljstvom polkovnika Razze včeraj izvedli kar 26 aretacij, izročili 32 zapornih nalogov za ljudi, ki so že v zaporu, medtem ko aktivno iščejo še nadaljnjih 27 oseb, ki so za sedaj na begu. Pri operaciji je sodelovalo kar 400 karabinjerjev s 150 avti, aretiranci pa so v glavnem pripadniki kamorističnih družin Puccinelli, Perrella in Cocozza. Karabinjerji so med drugimi aretirali tudi 4 jetniške paznike, ki delajo v zaporu Poggioreale: obtožujejo jih, da so prodajali mamila zapornikom in da z nekaterimi zaporniki niso ravnali v skaldu s pravilnikom. Do te obširne karabinjerske akcije je prišlo po pričevanju skesanca Giovannija Buo-nocoreja, ki je včasih prevažal kokain iz Peruja v Italijo in je trenutno v zaporu, kjer sodeluje s preiskovalci. Na podlagi njegovih pričevanj so preiskovalci izdelali podroben zemljevid kamorističnih interesov v neapeljski pokrajini ter ravnovesij, ki obstajajo med raznimi kamorističnimi družinami. Da se vrnemo k Expoju. Na velikem otoku la Cartuja, kjer sta stoletja samevali kartuzija in tovarna azulejosov (keramičnih ploščic), so zgradili veliko sejemsko mesto. Najbolj znani svetovni arhitekti so za 109 držav iz vsega sveta, za vse španske pokrajine in za številne mednarodne finančne družbe, zgradili cel kup paviljonov, ki so vsak zase nekaj posebnega. Precej teh naprav bodo uporabljali tudi v bodoče, saj bo na tem otoku nastalo upravno središče Seville. Tu bo npr. sedež deželne vlade. V italijanskem paviljonu, ki so ga naredili po načrtu znane arhitektinje Gae Aulenti, bodo uredili stalni razstavni prostor za italijanske izdelke, tu bodo tudi sedeži italijanskih trgovskih družb. Nekatere paviljone pa bodo podrli. Sevilla bo s tem otokom, z mostovi čez reko in s tisoči parkirnih prostorov pridobila veliko. Staro mesto, ki ga poznamo po ozkih uličicah, v katerih stežka dobiš parkirni prostor, bo tako dobilo supermoderno predmestje, kjer bodo lahko tudi v bodoče prirejali sejme. Od srede aprila pa tja do srede oktobra so vsak večer na sporedu koncerti, gledališke in baletne predstave, folklorni nastopi, srečanja z umetniki, itd. Napovedani so najbolj znani svetovni umetniki in skupine, za kar tudi finančno skrbijo države, ki so prisotne na Expoju. Nastopi so v več gledališčih na prostem ali v zaprtih dvoranah. Prireditve pa so na sporedu tudi čez dan. To zlasti v tistih paviljonih, ki so namenjeni predvsem potovanjem in odkritjem pred 500 leti in tudi kasneje, kot tudi tam, kjer je govor o odkritjih naše dobe, pa naj bodo to odkritja v vesolju ali tista v tehniki, zdravstvu, znanosti. Ker je stvar v sozvočju s 500-letnico Kolumbovega odkritja Amerike, je čisto na mestu, da si ogledaš tako paviljon 15. stoletja, v katerem najdeš veliko o življenju v Evropi v času pred Kolumbovim potovanjem v neznano, kot paviljon pomorstva, v katerem pa ti bodo povedali s kakšnimi težavami se je Krištof Kolumb, ali kot mu Španci pravijo Cristobal Colon, ubadal na svojem potovanju. Kar hitro je treba povedati, da je treba pred temi kot tudi pred številnimi drugimi paviljoni čakati v dolgih vrstah tudi kakšno uro. Ko te spustijo v paviljon, pa boš moral slediti redarjem, saj boš le toliko in toliko časa v eni veliki so- Palengue, veliki šotor, pod katerim so vsak večer nastopi skupin z vsega sveta bani, potem pa boš moral v drugo in za teboj bodo zaprli vrata, da zadostijo drugi skupini. V teh dvoranah te bodo tako očarali s prikazovanjem Kolumbovega potovanja, da se ti bo zdelo, tudi zaradi predvajanja tridimenzionalnih filmov, da si na ladjici sredi razburkanega oceana in da valovi pljuskajo nate. Ko boš prišel na prosto in boš pred seboj na obrežju videl verne kopije treh Kolumbovih karavel, stopil nanje, ter ugotovil, da je na njih in v njih le toliko prostora kot ga premore eno samo letalo vrste jumbo, se boš vprašal kako so takratni pomorščaki lahko potovali po razburkanem oceanu. In vendarle so šli ter odkrili novi svet. Povedati vse, kar si videl na seviljskem Expoju je nemogoče. Pravzaprav vsega nisi niti videl, saj bi bil moral tam vztrajati najmanj dva tedna, od jutra do pozne noči. Razstava je posvečena odkritjem, nekdanjim in sedanjim. Kogar zanima sodobna tehnologija, bo našel veliko paše za svoje oči tako v posebnih paviljonih kot v marsikaterem paviljonu nekaterih držav. Rusi so skoro ves svoj paviljon posvetili vesoljskim poletom, niso pa pozabili na njihova odkritja Sibirije. Vse države Južne in Srednje Amerike so tokrat v celoti prisotne na svetovni razstavi. To je še kar razumljivo, saj so prav v te dežele prvi prišli španski in portugalski raziskovalci. Japonci so se izkazali s tem, Na ogled vse, kar premore 109 držav našega planeta (II.) EXPO - paša za oči da so postavili visok paviljon, ne da bi uporabili enega samega žeblja. Francozi so kar se da razkošni in elegantni, Nemci niso pozabili na veliko pivnico. Številne prekomorske države reklamizirajo svoje turistične lepote. V skoro vsakem paviljonu so tudi poslovni uradi, kjer gospodarstveniki dobijo podatke o investicijah ter o možnostih trgovske menjave. Tu so prisotne tudi države, ki jih na drugih prireditvah ne vidiš. Ne bi bilo lahko ugotoviti, katera država je porabila več denarja niti koliko denarja je bilo tu porabljenega. Jasno je, da je vsakdo hotel pokazati najboljše, s čimer razpolaga. Nekatere države so se znašle v težavah. Jugoslavija je brez dvoma sklenila, da gre v Sevillo še pred lanskimi in letošnjimi dramatičnimi dogodki. V njenem paviljonu pa je že predstavljena samo današnja okrnjena jugoslovanska federacija. Tu so na ogled slike Črnogorskega primorja in srbskih samostanov, tu so predstavili otroško šahovsko olimpijado, tu so prikazana dela raziskovalcev Nikole Tesle in Mihajla Pupina. Če v veliko paviljonih evropskih držav vidiš zelo zanimive stvari so drugi, pa čeprav veliki, zelo revni in ti ponujajajo le turistične prospekte. Na Expoju boš torej videl vse, kar ti svet ponuja. Če boš šel na EXPO pa bo najbolje, da si že prvi dan obiska kupiš načrt razstavnega prostora in si sam določiš kaj bi rad videl. Na pohajanju po velikem razstavišču boš seveda našel cel kup okrepčevalnic. Kar dvesto jih je, med temi tudi tipične restavracije držav iz vseh koncev sveta. Našel pa boš tudi trgovine s spominki, trgovine, v katerih prodajajo knjige o Krištofu Kolumbu in drugih potovalnih, več poštnih uradov, v katerih prodajajo tudi priložnostne znamke, itd, itd. Na EXPO lahko pridemo tudi s svojim avtomobilom, saj je v neposredni bližini razstavišča prostor za 40.000 tisoč vozil-Dnevna parkirnina stane 1.000 peset. Znotraj razstavišča pa vozijo tudi avtobus, viseči vlak in gondole. Sicer pa se lahko odpočijemo na eni tisočih klopi ob lepo urejenih alejah in ker je v Sevilli vedno zelo vroče, si bomo utrujene noge lahko okopali v enem tolikih vodnjakov, ki so jih postavil1 prav nalašč za to potrebo. MARKO VVALTRITSCH