31
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Z umetnostjo do znanja 
geografije
Uporaba IKT pri pouku geografije
Teaching Geography Through art
Using ICT in Geography Lessons
izvleček
V šolskem letu 2022/23 smo z učenci 
devetih razredov OŠ Bežigrad v ljubljani 
izdelali interaktivni zemljevid Slovenije z 
obogateno resničnostjo, opremljen s QR 
kodami, ki prikazujejo kratke stop- 
-motion animacije (iluzija gibanja s hitrim 
menjavanjem sličic) naravnogeografskih 
procesov (poplave, kraška polja, morska 
erozija …), tipičnih za prevladujočo 
površinsko obliko pokrajin v Sloveniji: 
kraški, ledeniški, morski, rečni relief … 
izdelava zemljevida in animacij je potekala 
v sodelovanju z Zavodom kersnikova, v 
okviru katerega že leta deluje laboratorij 
Rampa – platforma za inkubacijo in 
produkcijo umetniških projektov mladih 
ustvarjalcev. Za izdelavo animacij stop- 
-motion (animacija lutk in predmetov, kjer 
s fotoaparatom snemamo sliko za sliko) 
so učenci porabili štiri šolske ure, v katere 
so bili vključeni štirje koraki: priprava in 
predhodne informacije organizatorjev 
in učitelja, raziskovalno delo učencev in 
priprava scenarija, izdelava scenografije in 
slikovni načrt ter montaža.
Ključne besede: aktivne učne oblike, naredi 
sam, sodobni učni pristopi, sodelovalno učenje, 
interaktivni zemljevid
Abstract
in the 2022/23 school year, the ninth-
grade students from the Bežigrad Primary 
School in ljubljana created an interactive 
augmented reality map of Slovenia, 
equipped with QR codes showing short 
stop-motion animations (i.e., the illusion 
of movement with rapid frame changes) 
of natural-geographical processes 
(floods, karst fields, marine erosion, etc.) 
typical of the predominantly superficial 
form of landscapes in Slovenia: karst, 
glacial, marine, river landforms, etc. the 
map and animations were developed in 
collaboration with the kersnikova institute, 
which has operated the Rampa laboratory 
for years as a platform for launching 
artistic initiatives by young innovators. 
the students spent four lessons producing 
stop-motion animations (recording the 
movement of puppets and objects with 
a camera), which involved four steps: 
preparation and preliminary information 
from the organisers and the teacher, 
student research and script preparation, 
production of scenography and the picture 
plan, and editing.
Keywords: active learning, DIY, contemporary 
learning approaches, collaborative learning, 
interactive map
Estera Popovič
Osnovna šola Bežigrad
estera.popovic@guest.arnes.si
COBISS: 1.04
DOI: 10.59132/geo/2024/ 
1/31-37

32
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Uvod
Inovativni pouk v ospredje postavlja aktivno 
vključenost učenca. Na ta način so učenci bolj 
motivirani za šolsko delo in s tem bolj odprti 
za usvajanje novih znanj. Pozitivnih posledic 
inovativnega pouka je več. Poleg aktivne 
udeležbe v vzgojno-izobraževalnem procesu se 
učenci učijo sodelovalno, učitelj pa v razredu 
prevzame vlogo mentorja oz. organizatorja. 
Inovativni pouk vključuje tudi delo z IKT, 
s katero učitelj pomaga razvijati učenčeve 
kompetence, pomembne za življenje v sodobnem 
času in v prihodnosti (Inovativna šola, b. d.). 
Našteti dejavniki so bili povod za nastanek 
skupnega šolskega projekta pod okriljem 
Osnovne šole Bežigrad in Zavoda Kersnikova 
v Ljubljani. Namen projekta Interaktivni 
zemljevid Slovenije je bil skupaj z učenci devetih 
razredov izdelati zemljevid Slovenije z obogateno 
resničnostjo, s QR kodami, ki bi uporabnika ob 
skeniranju kode na zemljevidu pripeljala do stop-
-motion animacije nekega naravnogeografskega 
procesa v pokrajini (poplave, kraška polja, 
morska erozija …), tipičnega za prevladujočo 
površinsko obliko pokrajine.
Cilji šolskega projekta so bili:
•	 uresničenje operativnih učnih ciljev glede na 
učni načrt za geografijo (Preglednica 1),
•	 uresničenje splošnih šolskih ciljev iz učnega 
načrta geografije (Preglednica 2),
•	 uporaba sodobnih učnih metod (stop-motion 
animacija in obogatena resničnost),
•	 uporaba IKT,
•	 povezovanje z lokalno skupnostjo (Zavod 
Kersnikova),
•	 medpredmetno povezovanje (likovna 
umetnost),
•	 spodbujanje samostojnega učenja in 
raziskovanja (načelo Do it yourself) in
•	 spodbujanje sodelovalnega učenja (načelo Do 
it together) (Krpan, 2016).
Projektno šolsko delo je potekalo v sodelovanju 
z Zavodom Kersnikova, kjer že leta deluje 
laboratorij Rampa – platforma za inkubacijo 
in produkcijo umetniških projektov mladih 
ustvarjalcev (Kersnikova, b. d.). Za izdelavo 
animacij so učenci porabili štiri šolske ure, v 
katere so bili vključeni štirje koraki: priprava 
in predhodne informacije organizatorjev 
in učitelja, izbor teme in raziskovalno delo 
učencev, načrt dela in izdelava scenografije ter 
montaža. Z učenci smo po koncu dela opravili še 
evalvacijo. 
o projektu interaktivni  
zemljevid Slovenije
Šolski projekt Interaktivni zemljevid 
Slovenije je namenjen učencem devetih 
razredov, ki celotno šolsko leto spoznavajo 
geografijo Slovenije. Namen projekta je v 
času pouka motivirati učence za samostojno 
raziskovanje naravnogeografskih značilnosti 
naravnogeografskih enot Slovenije (alpske 
pokrajine, predalpske pokrajine, obpanonske 
pokrajine, obmediteranske pokrajine in dinarsko- 
-kraške pokrajine Slovenije) in ugotavljanje 
prevladujočih naravnogeografskih procesov, 
ki so najbolj značilni za posamezne reliefne 
tipe pokrajin v Sloveniji: ledeniški relief, rečni 
relief, obalni relief in kraški relief. Učenci so na 
eksperimentalen način ugotavljali procese in 
zakonitosti v naravi, geomorfološko oblikovanost 
in pokrajinsko členitev Slovenije.
Učenci so pripravili animacije naslednjih 
geografskih procesov:
•	 nastanek sedimentnih kamnin z usedanjem v 
morju,
•	 morska erozija,
•	 poplavljanja reke,
•	 meandriranje,
•	 slapovi,
•	 vulkanski izbruh in nastanek kapnikov v 
kraških jamah,
•	 mehansko preperevanje,
•	 nastanek ledeniške doline in
•	 presihajoče jezero.
Namen projekta 
interaktivni 
zemljevid Slovenije 
je bil skupaj z učenci 
devetih razredov 
izdelati zemljevid 
Slovenije z obogateno 
resničnostjo, s 
Qr kodami, ki bi 
uporabnika ob 
skeniranju kode na 
zemljevidu pripeljala 
do stop-motion 
animacije nekega 
naravnogeografskega 
procesa v pokrajini, 
tipičnega za 
prevladujočo 
površinsko obliko 
pokrajine.
Slika 1: interaktivni zemljevid Slovenije (slika je 
simbolična)
Vir: Vemaps, 2023

33
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Pripravljene animacije smo smiselno umestili na 
zemljevid in jih povezali s pokrajinami, kjer se 
nahajajo našteti prevladujoči naravnogeografski 
procesi. Delo je bilo razdeljeno v štiri korake, 
razporejene v štiri šolske ure po naslednjem 
vrstnem redu:
1. šolska ura: predstavitev projekta (učna 
vsebina in tema) in tehnike dela (stop-motion 
animacija) ter izbira teme;
2. šolska ura: raziskovalno delo učencev in 
priprava scenarija ter izdelava scenografije;
3. šolska ura: izdelava scenografije in slikovni 
načrt;
4. šolska ura: montaža – posnetki in video.
Prvo šolsko uro nas je obiskala predstavnica 
iz Zavoda Kersnikova in ena izmed soavtoric 
projekta Bibi Erjavec, ki je učencem predstavila 
tehniko stop-motion animacije. Učencem je 
svetovala in jih usmerila k pravilni izbiri tehnike 
animacije in materiala za scenografijo glede na 
izbrani naravnogeografski proces v pokrajini. 
Drugo šolsko uro so učenci začeli z raziskovanjem 
naravnega pojava – opredelitev pojava oz. procesa. 
Nato je sledila priprava scenarija. Za stop-motion 
animacije smo določili optimalni časovni okvir 
glede na razpoložljivost šolskih ur – to je 5 do 6 
sekund na animacijo. Za vsako sekundo so učenci 
morali napraviti 12 fotografij, kar skupno pomeni, 
da so za 5 ali 6 sekund dolgo animacijo morali 
napraviti med 60 in 70 fotografij, ki prikazujejo 
delovanje izbranega procesa v pokrajini. Drugo in 
tretjo šolsko uro so učenci iz različnih materialov 
(plastelin, pesek, filc, barvni papir, kamenčki, 
lasten material, vata …) izdelali scenografijo ter 
začeli z zadnjim korakom projekta – montaža 
in fotografiranje. Ko so imeli vse fotografije 
pripravljene, so jih z mobilno aplikacijo združili v 
animacijo. Material, stojala in ostale pripomočke 
sta priskrbela šola ter Zavod Kersnikova.
aktivnosti projekta in povezava  
z učnim načrtom geografija za  
9. razred
Projekt je bil zastavljen tako, da so učenci ob 
samostojnem delu uresničevali cilje učnega 
načrta geografije, program osnovna šola, pri 
čemer so uporabljali sodobne učne metode:
•	 kombinirano učenje (uporaba interneta 
in programske opreme – telefoni, stojala, 
pripomočki za snemanje),
•	 proces vizualizacije (zamisel, načrt in 
ustvarjalnost – izdelava scenarija za stop- 
-motion animacijo),
•	 projektno učenje (učenje z raziskovanjem),
•	 učenje, ki temelji na poizvedovanju 
(raziskovanje in interpretacija informacij),
Slika 2: Učenci med montažo in pripravo posnetkov 
Foto: Estera Popovič
Slika 3: tehnika peska – prikaz naravnega procesa 
mehansko preperevanje
Foto: Estera Popovič

34
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Operativni cilji glede na učno vsebino Splošni operativni cilji
naravnogeografske enote Slovenije:
•	 na zemljevidu omeji pet naravnogeografskih enot Slovenije in jih primerja med seboj glede 
na geografsko lego, podnebje in reliefne značilnosti,
•	 razloži glavne faze nastanka današnjega reliefa Slovenije in dejavnike, ki so ga oblikovali.
Učenec:
•	 spoznava geografske 
značilnosti Slovenije;
•	 razvija prostorsko predstavo o 
Sloveniji, evropi in svetu;
•	 povezuje naravnogeografske 
razmere z možnostmi 
gospodarskega razvoja in jih 
primerja s sosednjimi državami;
•	 ozavešča pomembnost 
ohranjanja okolja za trajnostni 
razvoj družbe v sedanjosti in 
prihodnosti;
•	 na primeru domače regije 
se uri in usposablja za 
uporabo preprostih metod 
raziskovalnega dela na 
lokalnem in regionalnem 
območju ter razvija sposobnost 
za vključevanje v odločanje o 
njihovem razvoju;
•	 razlikuje odgovorno in 
neodgovorno ravnanje s 
prostorom ter pridobiva 
izkušnje odgovornosti za 
prevzete obveznosti;
•	 na podlagi različnih virov, 
statističnih podatkov in 
digitalnih gradiv oblikuje 
izvlečke, sklepe in nakazuje 
rešitve.
Obpanonske pokrajine:
•	 na zemljevidu omeji obpanonske pokrajine in na primeru izbranega naselja utemelji 
prehodnost območja,
•	 opiše težave kmetijstva, odseljevanja in onesnaževanja podtalnice in navede rešitve 
nastalih težav,
•	 ob izbranem primeru pojasni soodvisnost življenja ljudi od reliefa, podnebja, prsti in 
vodovja.
Predalpske pokrajine:
•	 na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskega predalpskega sveta,
•	 ob zemljevidu in klimogramih opiše značilnosti reliefa in podnebja v predalpskem svetu in 
jih primerja z alpskim oziroma s tistimi v domači pokrajini.
Alpske pokrajine:
•	 na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskega alpskega sveta,
•	 ovrednoti pomembne reke glede na vodnatost in možnosti izrabe vode,
•	 ob izbranem primeru razloži medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na 
gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin.
Dinarskokraške pokrajine:
•	 na zemljevidu omeji in razdeli slovenske dinarske pokrajine,
•	 ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in 
vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije.
Obsredozemske pokrajine:
•	 na zemljevidu omeji in razdeli slovenske primorske pokrajine,
•	 ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in 
vodovja obsredozemskih pokrajin Slovenije.
Preglednica 1: Operativni cilji, ki so jih učenci dosegli s šolskim projektom interaktivni zemljevid Slovenije.
Vir: Učni načrt, 2011
•	 medvrstniško (sodelovalno) učenje,
•	 povratne informacije vrstnikov (skupinski 
ogled končnih rezultatov) (Tran, 2023).
Pridobljeno znanje po učnem načrtu geografije 
lahko definiramo tudi v deklarativnem 
(Kaj?) in proceduralnem (Kako?) smislu 
pridobivanja geografskega znanja, kamor se 
uvršča pridobivanje sposobnosti in spretnosti, 
povezanih z učnimi metodami in postopki dela:
•	 poznavanje definicij,
•	 načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega 
eksperimenta,
•	 pridobivanje podatkov, iskanje in analiza 
virov,
•	 argumentiranje osebnega mnenja,
•	 prenos znanja na novo učno področje in 
drugo.
V Preglednici 1 prikazujemo operativne cilje, ki 
so jih učenci uresničevali med šolskim projektom.
Slika 4: izdelava scenografije iz plastelina, kartona in 
krep papirja za animacijo morske erozije 
Foto: Estera Popovič

35
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Spoznavno področje Kompetence, ki jih pridobiva učenec:
Splošno področje •	 logično in geografsko razmišlja,
•	 opazuje, zbira podatke in jih uporabi pri pouku in v vsakdanjem življenju;
Uporaba ikt pri pouku 
geografije
•	 uporabi učne pripomočke in orodja ter strokovne podatke (pisne in druge vire, it , tehnične pripomočke 
za osnovna geografska raziskovanja ipd.) za doseganje znanja, logično sklepa,
•	 išče ugotovitve in jih utemeljuje, smiselno uporabi sodobno tehnologijo, najde, zbere in obdela 
ustrezne elektronske informacije, podatke in pojme (organiziranje, razlikovanje pomembnih od 
nepomembnih, objektivnih od neobjektivnih, resničnih od navideznih) in jih sistematično uporabi,
•	 uporabi it pri svojem delu,
•	 varno in odgovorno uporabi svetovni splet;
Učenje učenja •	 logično sklepa, 
•	 išče ugotovitve in jih utemeljuje,
•	 uporabi predhodne geografske in splošne izkušnje in najde priložnosti za učenje v raznovrstnih 
življenjskih okoliščinah,
•	 se sodelovalno uči,
•	 razume princip vseživljenjskega pridobivanja in uporabe novega znanja,
•	 spoštuje različnost, razlikuje odgovorno in neodgovorno ravnanje v skupini ter
•	 pridobiva izkušnje prevzemanja odgovornosti za obveznosti.
V Preglednici 2 prikazujemo še splošne 
zmožnosti, ki so jih učenci razvijali pri svojem 
delu. Učenci so razvijali in usvajali kompetence 
na treh področjih:
•	 spoznavno področje,
•	 uporabljali so sodobno tehnologijo pri pouku 
geografije in
•	 učenje učenja.
Koraki šolskega projekta – 
organizacija dela
Pred začetkom dela smo z Zavodom Kersnikova 
opravili dva sestanka, na katerih smo določili 
cilje in metode dela, se pripravili za delo z učenci 
in si razdelili naloge. Ko smo zaključili s pripravo 
vsebinskega in organizacijskega načrta, smo 
začeli z delom. Šolski projekt smo razdelili v štiri 
korake, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Raziskovalno delo učencev in priprava 
scenarija ter izdelava scenografije
Ko smo pripravili urnik dela za učence, namen, 
cilje projekta in metode dela, smo organizirali 
prvo srečanje na OŠ Bežigrad, ki se ga je udeležila 
predstavnica Zavoda Kersnikova, Bibi Erjavec. 
Skupaj z učiteljem smo predstavili potek dela 
in vsebinsko področje šolskega projekta. Učenci 
so že predhodno poznali naravnogeografsko 
členitev Slovenije in spoznali reliefne značilnosti 
v Sloveniji ter tako bolje razumeli cilj in vsebino 
šolskega projekta. Sledila je še predstavitev stop-
Preglednica 2: Splošne zmožnosti, ki so jih učenci pridobivali s šolskim projektom interaktivni zemljevid Slovenije.
Vir: Učni načrt, 2011
Slika 5: izdelava scenografije za animacijo ledeniške 
doline 
Foto: Estera Popovič
-motion tehnike za pripravo animacije in uporaba 
materiala, ki so ga učenci imeli na voljo. Učence 
smo seznanili z načinom dela in s časovnim 
okvirjem šolskega projekta.
Izdelava scenografije in slikovni načrt
Drugo šolsko uro se nam je ponovno pridružila 
predstavnica Zavoda Kersnikova. Učence smo 
razporedili v skupine po štiri; skupine so si nato 

36
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
izbrale temo iz pripravljenega seznama. Glede na 
izbrano tematiko smo učencem svetovali izbiro 
najustreznejše tehnike in materiala za pripravo 
kakovostne stop-motion animacije.
Tehnike stop-motion animacij so bile naslednje:
•	 claymation – animacija z glino/plastelinom 
(primer morske erozije, meandriranja,  
poplave …),
•	 animacija z objekti in piksilacija (primer 
animacije nastanka sedimentnih kamnin z 
usedanjem v morju) in
•	 2D-animacija s peskom ali slikanjem (glej 
primer ledeniške doline – Slika 5).
Z učenci smo uresničili uporabo vseh treh 
tehnik, za pripravo scenografij pa so uporabili 
najrazličnejše materiale. 
Sledilo je raziskovalno delo. Učenci so s 
pomočjo že usvojenega znanja iz preteklih 
ur geografije, s pomočjo knjižne in spletne 
literature bolj podrobno preučili izbrane 
naravnogeografske procese in s pomočjo teh 
razložili nastanek naravnih pojavov, ki jih 
najdemo v slovenskih pokrajinah: ledeniška 
dolina, kraška polja oz. presihajoča jezera, 
slapovi, meandri, naravne nesreče – poplave, 
proces mehanskega preperevanja kamnin, 
nastanek sedimentnih kamnin v morju, ugasli 
ognjenik Smrekovec ter nastanek kapnikov v 
kraških jamah. Učitelj in predstavniki Zavoda 
Kersnikova so spremljali delo učencev, jih 
usmerjali k bolj primernim odločitvam in 
spodbujali ter motivirali pri delu. Na koncu 
so učenci narisali svoj slikovni načrt v šest 
okvirčkov na listu – za vsak okvirček je bilo 
namenjenih dvanajst fotografij (ena fotografija 
na sekundo), kar je bila podlaga za pripravo pet 
do šest sekund dolge stop-motion animacije.
Montaža – posnetki in video
Tretjo šolsko uro so učenci že zaključili 
raziskovalno delo in načrt. Začela se je izdelava 
scenografije, ki je sledila slikovnemu načrtu, ter 
priprava na montažo animacij. Učenci so morali 
za uspešno montažo paziti na:
•	 enako količino svetlobe (sence),
•	 stabilnost kamere (da se zagotovi stabilnost in 
enakost fotografij) in
•	 konstantno spremljanje novih posnetkov, 
glede na že izvedene posnetke (svetloba, 
barva, premiki …).
Nekatere skupine so že končale vso delo, zato so 
lahko že v tretjem koraku začele fotografirati, 
ostale skupine pa so dopolnile pomanjkljivosti. 
Pomanjkljivosti so se pojavile predvsem pri slabi 
pripravi slikovnega načrta ali pri pomanjkanju 
določenega materiala (npr. plastelina).
Izdelava
Zadnjo šolsko uro je sledilo fotografiranje in 
dokončanje projekta. Učenci so z mobilnimi 
telefoni napravili 60 posnetkov s pomočjo 
stojala, ki je zagotovilo stabilnost telefona. Da 
so se izognili sencam, so za posnetek uporabili 
bluetooth sprožilec. Učitelj in mentorji Zavoda 
Kersnikova so ves čas spremljali potek dela in 
učencem pomagali, kjer je to bilo potrebno. 
V večji meri so učenci svoje delo opravili 
samostojno, hitro in uspešno. Ko so bili 
posnetki končani in primerni za oddajo, so jih 
učenci s pomočjo mobilne aplikacije Stop Motion 
Studio izvozili v obliki animacije – mobilna 
aplikacija naložene fotografije združi in izvozi 
v obliki animacije kar sama. Pripravljene 
animacije so učenci nato preko elektronske 
pošte ali USB-ključka delili z učiteljem. Učitelj in 
predstavniki Zavoda Kersnikova pa so animacije 
nato ustrezno dopolnili, jih povezali s QR 
kodami in s pomočjo mobilne aplikacije Eyejack 
ustvarili Interaktivni zemljevid Slovenije z 
obogateno resničnostjo. Za ogled primera 
animacije presihajočega jezera si oglejte Sliko 6 
(sledite navodilom na sliki). 
Slika 6: Primer animacije presihajočega jezera – za ogled 
animacije sledite navodilom na sliki (mobilne aplikacije 
so brezplačne). 
Avtorica: Bibi Erjavec (Zavod Kersnikova)

37
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
rezultati
Poleg izdelanega interaktivnega zemljevida z 
obogateno resničnostjo izpostavljamo še tisto, 
kar so ugotovili učenci sami. Izpostavili so delo 
v skupini, interaktivno delo (delo s telefoni), 
originalnost oz. idejo, način dela, novosti ter to, 
da so se veliko novega naučili tako o geografiji 
kot o tehnologiji. Največkrat so učenci izpostavili 
tudi prijazno osebje. Pri pouku geografije so 
v tem času izkazali večjo mero motiviranosti 
kot običajno, prav tako so bili bolj pozitivno 
naravnani.
Nekateri učenci so izpostavili, da jim je način 
dela predstavljal izziv, saj sta bili zamisel in 
tehnika dela zanje novost. Nekateri učenci 
so izpostavili tudi, da je bilo na voljo premalo 
časa oz. da bi si v prihodnje želeli več časa za 
dokončanje projekta. Za prihodnost so učenci 
predlagali ponovitev dela, podoben način dela 
in več časa za izdelavo ali dokončanje projekta. 
Največkrat so premalo časa omenili tisti učenci, 
ki svojega projekta niso zaključili, kot bi želeli, 
oz. cilji niso bili v celoti doseženi. Zanimiv 
podatek je bil tudi, da so učenci opazili, da 
nekateri sodelujoči po njihovem mnenju niso 
dovolj sodelovali oz. so delali v manjši meri kot 
drugi člani njihove skupine.
Sklep
Med pozitivnimi značilnostmi projektnega dela 
so učenci izpostavili pozitivno naravnanost 
do pouka geografije, odnos med učencem in 
učiteljem ter več (in lažje) pridobljenega znanja 
na področju geografije in IKT-tehnologije. 
Namen in cilje smo v celoti izpolnili. Menimo, 
da je šolski projekt primeren za nadaljnjo 
uporabo in nadgradnjo, predvsem na področju 
medpredmetnega povezovanja. Tak projekt 
lahko izpelje šola tudi sama, vendar smo 
opazili, da je tudi sodelovanje z zunanjimi 
sodelavci za učence zanimivo, saj na ta način 
spoznavajo tudi lokalno okolje in potencialne 
hobije za prihodnost. Izbrani štirje učenci, ki 
so pri izdelavi najbolj navdušeno sodelovali 
in so si želeli prisostvovati, so bili povabljeni 
tudi na pogovor k okrogli mizi, ki je potekala 
na Kulturnem bazarju, v Ljubljani, aprila 2023. 
Tam so učenci skupaj z učiteljem predstavili 
svoj vidik in pozitivne značilnosti šolskega 
projekta, ki je popestril pouk geografije ter 
učence na zanimiv način popeljal do novih 
znanj in veščin na področju geografije in 
tehnologije.
Viri in literatura
krpan, J. (2016). Spodbujanje otrok za ustvarjanje 
skozi izkušnje sodobne raziskovalne umetnosti. 
V Mednarodna konferenca SIRikt 2016. Zavod 
Republike Slovenije za šolstvo. https:/ /www.zrss.si/
pdf/Zbornik-SiRikt2016.pdf 
inovativna šola. (b. d.). Inovativni pouk. https:/ /www.
inovativna-sola.si/inovativni-pouk/ 
kersnikova. (b. d.). Rampa. https:/ /kersnikova.org/
about-us/rampa/ 
tran, e. (10. 3. 2023). 15 inovativnih učnih metod z 
vodniki in primeri (najboljše v letu 2023). Ahaslides.
si. https:/ /ahaslides.com/sl/blog/15-innovative-
teaching-methods/ 
Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). 
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 
https:/ /www.gov.si/assets/ministrstva/MiZS/
Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/
Un_geografija.pdf