Pisateljica in neodvisna raziskovalka Laura Tripaldi opiše, kako se politika lahko odvija v dimenziji nanomerila, pri čemer se osredotoča na koloide oziroma njihovo vlogo pri opredeljevanju tega, kaj je »snov« in kaj so »telesa«. Ko je leta 1856 Michael Faraday izvajal eksperimente s koloidi zlata in raziskoval njihovo vedenje, je realnost tega, čemur pravimo »snov«, presegla nabor intrinzičnih lastnosti in postala mnogo bolj neoprijemljiva in zapletena. Še celo naša telesa bi v celoti lahko razumeli kot izjemno kompleksne koloidne sisteme, sestavljene iz bilijonov drobnih biokemičnih delcev, razpršenih v vodi. Sto let po Faradayevih eksperimentih so se koloidi zlata začeli uporabljati v modernih testih nosečnosti. Ta revolucionarni izum je ženskam omogočil, da so začele samostojno odločati o lastnih telesih, in služi kot primer tega, kako so nečloveški nanoaktanti vpleteni v naše politike in ontologije.

Pravice