Edino plačilo je zavest o dobro opravljeni nalogi
Na pobudo avata za zdravatvo In soclalno polltlko J» predaadatvo občlnake kotferenca SZDL LJublJana Center apre/alo sfdap o akllcu aekcl/e za obravnavo »Vloge proatovoljnaga dala prl Izvajanju zdravatve-nega In aoclalnega varatva«. Sekclja, td /e bila 14. Junlja, aa Ja udalatllo okrog 60 dalegatov krajavnlh akupnoatl, družbenopoMlčnlh organlzaclj občlne, uatraznlh občlnaklh aamoupravnih Intaraanlh akup-noatl, nadal/a dalagatl z nakaterih vlš/lh In aradn/lh šolza zdravatvano In aoclalnovaratvano uamerltev, a centra za aodalno dalo In Iz zdravatvenega doma LJublJana Cantar tar Iz štavllnlh družbanlh organlzaclf In društev a tah podro&J. Poaabejgra prl tem za Rdačl krlž, nato za društva upokojancav, društva Invalldov, društvo aoclalnlh delavcmv In druge.
Uvodoma so bile poudar-jene družbenopolitične raz-sežnosti in pomen prostovolj-nega nepoklicnega dela. Raz-pravljalci so ugotovili, da gre za prvi tovrstni primer inten-zivnega spodbujanja, razširja-nja in povezovanja že obstoje-čih prostovoljnih dejavnosti. Menili so, da je takšna frontna dejavnost izjemnega pomena za nadaljnji razvoj posamez-nih družbenih dejavnosti, kot sta zdravstvo in socialno var-stvo, pa tudi za podružbljanje in utrjevanje družbenopolitič-nega sistema nasploh.
Delegati so si bili edini, da je treba s takšno prakso nada-ljevati tudi v drugih okoljih in na vseh ravneh, to je od hišne samouprave in krajevnih skupnosti ter temeljnih orga-nizacij združenega dela do na-ših najvišjih samoupravnih organov - do skupščin druž-benopolitičnih skupnosti.
V bogati triurni razpravi je prišlo do številnih konkretnih in neposrednih prikazov se-danjega prostovoljnega dela, do predstavitev uspehov in problemov, ki jih imajo pri svojem delu socialnozdrav-stvene komisije krajevnih skupnosti ob izdatni pomoči organizacije Rdečega križa. Vrsta delegatov se je strinjala z ugotovitvijo, da smo pri izvajanju prostovoljnega ne-poklicnega dela v krajevni skupnosti med seboj še vedno premalo povezani. To velja ta-ko za stike med različnimi družbenimi organizacijami in društvi (včasih tudi ne vemo drugi za druge) kot še zlasti ni
dovolj sodelovanja med stro-kovnimi inštitucijami, to je med zdravstvenim domom, socialnimi zavodi in centrom za socialno delo na eni strani in med družbenijmi organiza-cijami in društvi na drugi strani. Delegati so se strinjali s pobudo, naj koordinativno vlogo pri izvajanju prostovolj-nega dela v krajevnih skupno-stih prevzame socialnozdrav-stvena komisija, ki naj si ob pomembni pomoči Rdečega križa in tajnika krajevne skupnosti v ta namen izdela določeno metodologijo delo-vanja.
Ob vztrajnem zavzemanju za uveljavitev prostovoljnega dela v naši družbi so delegati potrdili besede raziskovalcev na področju socialne politike, da smo priče krize inštitucij, ki se le preveč zapirajo vase, ukvarjajo z lastnimi namesto s širšimi problemi, kar pa vse skupaj neustrezno deluje na načrtovano uresničevanje po-treb uporabnikov na področ-ju zdravstva in socialnega var-stva.
Menili so, naj problematika prostovoljnega dela bolj kot doslej prodre v delo sredstev javnega obveščanja. Prav ta-ko naj se razvijejo in razširijo pota in načini moralnega na-grajevanja aktivistov v pro-stovolinem delu.
Tudi mlade kaže bolj kot doslej pritegniti k izvajanju prostovoljnega dela na po-dročju zdravstva in socialne-ga varstva. K utrjevanju pro-stovoljnega dela naj prispeva tudi oblikovanje širših druž-
benih smernic za delo na tem področju.
Posebej pa naj se ta vidik družbene aktivnosti uveljavi v.najširših planskih razvojnih dokumentih do leta 2000, ki jih ravnokar snujemo in o ka-terih že poteka v Ljubljani javna razprava. V tem pa je tudi ena od edino sprejemlji-vih poti družbene akcije v zvezi s prostovoljnim delom. Tudi v tem primeru je edino smotrno, da problematiko obravnavamo na ravni mesta Ljubljane. Prav tako je nada-lje nujno, da pri tem razvije-mo celovito izhodišče za izva-janje prostovoljnega dela, to je, da iz tega vidika ugotavlja-mo potrebe na različnih po-dročjih življenja in dela hkrati.
Obenem z razvojem in na-daljnjim razmahom prosto-voljnega dela med aktivisti pa je nujen vzporeden proces ustrezne preobrazbe dela strokovnih inštitucij. Spre-meniti in izpopolniti kaže de-lovanje samoupravnih inte-esnih skupnosti, enako je tre-ba nadaljevati usposabljanje zdravstvenega doma v zvezi z organiziranjem zdravljenja in nege bolnika na domu, pri če-mer igra pomembno vlogo poleg službe splošne medici-ne zlasti patronažna služba; Tudi center za socialno delo občine Ljubljana Center je poročal o razvijanju prosto-voljnega dela študentov na področju mladinske delin-kvence. Ugotovili so, da je tre-ba to delo v bodoče razširiti.
Ob zaključku sekcije je bilo ugotovljeno, da je živo in vse-binsko bogato sodelovanje delegatov in gostov pokazalo, da je nadaljnje razvijanje in širjenje prostovoljnega nepo-klicnega dela na področju zdravstva in socialnega var-stva kakor tudi v drugih druž-benih dejavnostih resnično nuja in potreba sedanjega ča-sa. Neposredne in konkretne razprave so gradivo, ki pred-stavlja svojevrsten splet teori-je in prakse in ki je hkrati edi-no realna podlaga za izdelavo ocene o staniu na področju prostovoljnega dela v zdrav-stvu in socialnem varstvu.
Nikola Krstić