Razprave 
GDK: 331.1 : (4) 
Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe 
obnovljivih virov energije 
Nil<e POGAČNIK* 
Izvleček: 
Pogačnik, N.: Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovljivih virov energije. Gozdarski 
vestnik, št. 7-8/1999. V slovenščini, ci t. lit. 9. 
Komisija Evropske unije je leta 1997 sprejela belo knjigo, v kateri so zapisane glavne usmeritve za pospeševanje 
in učinkovitejše uveljavljanje obnovljivih virov energije . Trenutno predstavljajo obnovljivi viri le 5,3 % v skupni rabi 
energije v Evropski uniji. Ta delež naj bi se do leta 201 O povečal na 12,5 %. Povečanje deleža obnovljivih virov naj bi 
pozitivno vplivalo na samooskrbe z energijo, na zmanjšanje emisij COz, na zaposlovanje, na zmanjšanje stroškov 
goriv, vendar pa so potrebne visoke investicije v energetski sektor. Politika pospeševanja izrabe obnovljivih virov energije 
naj bi vplivala, spremenila in povezala številne skupne politike EU, kot so: energetika, varstvo okolja, zaposlovanje, 
takse, raziskovanje, tehnološki razvoj, kmetijstvo. regionalni razvoj in razvoj podeželja . Ker bo morala Slovenija v 
procesu priključevanja upoštevati tudi te dokumente in ker je les daleč najpomembnejši obnovljivi vir energije pri nas, so v 
prispevku predstavljene le nekatere usmeritve in predvidene akcije s področja izrabe obnovljivih virov v energetske namene. 
Ključne besede: obnovljivi vir e.1ergije, biomasa, strategija, Evropska unija. 
* N. P., univ. dipl. inž. gozd., 
Gozdarski inštitut Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
322 
1 UVOD 
Naraščanje potreb po energiji , omejenost zalog fosilnih goriv ter vse 
večje onesnaženje ozračja zahtevajo nove rešitve trajne oskrbe z energijo. 
Obnovljivi viri energije (v nadaljevanju OVE) so ena izmed najbolj pogosto 
predlaganih rešitev, saj so v manjši ali večji količini prisotni povsod, ekološko 
niso problematični in so, kot pove že ime, obnovljivi , tako da trajnost ob smotrni 
izrabi ni vprašljiva. 
Med OVE spadajo: veter, voda, biomasa, geotermalna energija in sonč­
na energija. Biomasa je uporabna v trdnem, tekočem (biogoriva) ali pli-
nastem stanju (bioplin). V skupino trdne biomase spadajo les in lesni 
ostanki, ostanki iz kmetijstva ter nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo 
energije. Potrebno je opozoriti~ da spadajo k biomasi še ostanki od proiz-
vodnje industrijskih rastlin, sortirani odpadki iz gospodinjstev, odpadne 
gošče oz. usedline ter organska frakcija mestnih komunalnih odpadkov in 
odpadne vode živilske industrije. 
Zaradi velikega poudarka, ki ga v zadnjem času dajejo na OVE tako na 
nivoju Evropske unije (v nadaljevanju EU) kot tudi v posameznih državah 
članicah (še posebej v sosednji Avstriji) in tudi v Sloveniji, bomo v kratkem 
predstavili osnovne značilnosti in najpomembnejše točke akcijskega pro-
grama in strategij za izrabo obnovljivih virov v EU, ki so zapisani v beli 
knjigi z naslovom: Energija prihodnosti : obnovljivi viri energije (Energy for 
the Future: Renewable Sources of Energy). 
V EU vidijo možnost za zmanjševanje stopnje odvisnosti od uvoza 
energije in edino realno možnost za zmanjševanje količine emisij C0
2 
v 
ozračje v intenzivnejši izrabi OVE. Kljub prizadevanjem za pospeševanje 
rabe OVE, ki so se začela že v 80-ih letih, gre razvoj prepočasi. Trendi v 
EU kažejo na velik tehnološki napredek na področju izrabe OVE, kar se 
izraža tudi v zmanjševanju investicijskih stroškov. Kljub temu ostajajo visoki 
investicijski stroški in daljša amortizacijska doba še vedno največja ovira. 
Razvoj novih tehnologij učinkovite rabe OVE je EU spodbujala v različnih 
demonstracijskih programih (PHARE, SYNERGY, JOULE- TERMIE, SAVE 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Pogačnik . N. : Strategija in akci jski program Evropske un1je na področju 1zrabe obnovljivih virov energije 
11, INCO, FAIR itd.). Ti programi so pripomogli k razvoju industrije in pripeljali 
EU na vodilno mesto na področju tehnologije. S programoma ALTENER 1 
in ALTENER 11 pa je Svet EU prvič odobril posebno obliko financiranja 
promocije OVE. Nekateri izmed zgoraj naštetih programov so namenjeni 
tudi podpori tehnološkega in družbenega razvoja v državah v razvoju in v 
pridruženih državah. 
2 OBNOVLJIV! VIRI ENERGIJE S POUDARKOM NA BIOMASI 
V Sloveniji je les najpomembnejši domač OVE. Želje energetikov po 
izrabi lesa v energetske namene so zaradi vse večje odvisnosti Slovenije 
od uvoza energije (že več kot 70 %) vse večje, okoljevarstveniki pa opo~ 
zarjajo, da je povečana raba OVE ena izmed pomembnih možnosti za 
zmanjševanje emisij C02 . Pri ugotavljanju zmanjševanja emisij C02 se 
povečanje gozdne površine in akumulacija prirastka ne priznava kot ponor 
co2 (mednarodna metodologija za izračun emisij), zato postaja učinkovita 
raba lesa v energetske namene ključnega pomena. V EU rešujejo probleme 
oskrbe s surovino s pospeševanjem energetskih plantaž hitro rastočih 
drevesnih in grmovnih vrst. Velika gozdnatost, način gospodarjenja z 
gozdom in gozdnato krajino ter obsežen proces opuščanja in zaraščanja 
kmetijskih površin so argumenti proti energetskim plantažam v Sloveniji. 
Energetskim potrebam se lahko zadosti že z učinkovitejšo rabo drobnih in 
manj kakovostnih sortimentov, ki nastajajo pri gojitvenih in varstvenih delih 
tako v gozdovih kot tudi na zaraščajočih površinah. Velik neizkoriščen 
potencial predstavlja tudi del nerealiziranega poseka. Problem pa ostajajo 
visoki stroški pridobivanja in nekonkurenčne cene omenjenih sortimentov 
na tržišču . Ta problem lahko reši država z ustreznimi subvencijami, davčno 
politiko in predvsem s skupno politiko do izrabe lesne biomase. 
Biomasa se uporablja predvsem za proizvodnjo toplotne energije. V 
proizvodnji električne energije v EU je delež biomase majhen (0,95 %). Po 
načrtih naj bi se delež elektrike iz biomase povečal kar na 8 % . Tako 
povečanje naj bi omogočili z investicijami v višini 84 milijard EUR. Skupno 
naj bi se delež biomase v skupni rabi energije povečal s 3% (1995) na 8,5 
% (2010) oziroma s 44 ,8 Mtoe (1995) na 90 Mtoe (2010). Največ naj bi k 
povečanju deleža biomase v skupni rabi energije prispevale energetske 
rastline (50 %), sledili naj bi jim lesni ostanki in ostanki iz kmetijstva (33 
%), 16% pa naj bi prispevalo izkoriščanje bioplina (odpadne vode , živilska 
industrija, komunalni in gospodinjski odpadki). 
Predvidoma naj bi bi om asa leta 201 O prispevala dodatnih 90 Mtoe, od 
tega bioplin 15, kmetijski in gozdni ostanki (skupaj z ostanki lesne industrije) 
30 in energetske rastline (Energy Crops) 45 Mtoe. Skupaj na bi biomasa v 
Proizvodnja energije 1995 2010 Indeks povečanja 
Proizvodnja elektrike (TWh) 
Skupaj 2.366 2.870 1,2 
Vsi OVE 337 675 2 
Biomasa 22,5 230 10,2 
Proizvodnja toplote (Mtee) 
Vsi OVE 38,7 80 2,1 
Biomasa 38,04 75 1,9 
Vir: bela knjiga, 1997. 
Enote: TWh: Tera watt toplotne moči (1TWh=3,6 PJ ) 
Mtoe: Mega ton naftnega ekvivalenta (1 Mtoe = 41 ,868 GJ = 11,63 MWh) 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Preglednica 1: Proizvodnja ener-
gije iz OVE in biomase v EU leta 
1995 in projekcija za leto 2010 
323 
Pogačn ik , N.; Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovlj ivih virov energije 
Slika 1: Sušenje drv- ce pan ic pod 
napuščem hleva 
3 24 
letu 2010 prispevala kar 135 Mtoe. Tako pridobljeno energijo naj bi porabili 
na naslednji način : 25 Mtoe za direktno ogrevanje in procesno toploto, 32 
Mtoe za proizvodnjo elektrike, 6 Mtoe v napravah v kombinaciji s premogom 
in preostalih 26 Mtoe v napravah za sočasno pridobivanje toplote in elek-
trike. S podmeno, daje proizvodnja biomase 10 Uha/leto, bi za načrtovanih 
27 Mtoe energije iz trdne biomase do leta 201 O morali zasaditi 6,3 milijone 
ha površin . Po ocenah naj bi bilo kar 1 O milijonov ha (7, 1 %vseh kmetijskih 
zemljisč v EU) primernih za pridobivanje biomase v energetske namene 
(energetske plantaže hitro rastočih drevesnih in grmovnih vrst in nasadi 
energetskih rastlin). Velik neizkoriščen potencial predstavljajo ostanki iz 
kmetijske in gozdarske dejavnosti vključno s predelavo lesa, in sicer je ta 
potencial v EU ocenjen na 150 Mtoe/leto. Predvidoma naj bi z omenjenimi 
dejavnostmi do leta 2010 mobilizirali 30 Mtoe/leto. 
3 PRIZADEVANJA EVROPSKE UNIJE ZA POSPEŠEVANJE 
IZRABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE 
OVE so leta 1995 v EU predstavljali sorazmerno majhen delež v skupn i 
rabi energije (5,3 %), vendar pa naj bi se ta delež v prihodnosti zviševal in 
v letu 201 O dosegel do 12,5 %. OVE so domač vir energije in zato lahko 
prispevajo k zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza energije; le-to je doseglo 
že 50% in če se bo rast nadaljevala, bo do leta 2020 doseglo že 70 %. EU 
se je na konferenci v Kyotu obvezala za 15-odstotno zmanjšanje toplo-
grednih plinov do leta 201 O (glede na stanje v letu 1990). Za dosego tega 
cilja pa so potrebni hitri ukrepi, ki bodo v pomoč državam članicam, zato je 
bila leta 1997 sprejeta bela knjiga za energetsko strategijo EU in akcijski 
program. Z belo knjigo je Komisija predstavila svoje poglede na politiko 
EU na področju energetike in predstavila ukrepe, ki so potrebni za dosego 
ciljev. Pred belo knjigo so že leta 1996 sprejeli zeleno listino z istim naslo-
vom . Na osnovi te listine in rezultatov številnih diskusij tako na ravni Unije 
kot v posameznih članicah je Komisija EU konec leta 1997 sprejela prej 
omenjeno belo knjigo. 
V zeleni listini in nato v beii knjigi navajajo pet glavnih razlogov za 
pospeševanje rabe OVE v prihodnosti, ki so : 
1. varstvo okolja: zmanjševanje emisij , predvsem zmanjševanje emisij C02; 
2. odvisnost od uvoza energije: povečanje samooskrbe z energijo in pove-
čanje stabilnosti v oskrbi z energijo; 
3. zaposlovanje in regionalni razvoj : odprlo se bo veliko število novih 
delovnih mest (do 800.000) in kot čist vir energije lahko OVE pripomorejo 
k razvoju posameznih dejavnosti in regij (turizem, razvoj oz. ohranjanje 
podeželja); 
4. razvoj tehnologije izrabe OVE: z večjimi zahtevami po energiji bo večja 
možnost za širitev tržišča za sodobne tehnologije izrabe OVE; 
5. javna podpora: javnost je na splošno bolj naklonjena izrabi OVE kot 
drugim virom. 
V primarni energiji predstavljajo trenutno največji delež velike hidroelek-
trarne, ki pa so v prihodnosti zaradi velikih posegov v okolje nesprejem-
ljive. V prihodnje naj bi največji delež k povečanju energije prispevala 
biomasa, in sicer 90 Mtoe ali 70 %, kar bi predstavljalo potrojitev trenutne 
izrabe. S 40 GW naj bi veter prispeval drugi največji delež. Na tre ljem mestu 
naj bi bili sončni kolektorji s 1 OO milijoni m2 novih površin. Hidroenergija 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Pogačnik , N.: Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovljivih vi rov energije 
bo sicer ostala drugi najpomembnejši OVE, vendar z zelo majhnim pove-
čanjem v prihodnosti (le za 13 GW) (preglednica 2). 
Vrsta energije Količine OVE Predvidene količine Indeks 
v EU v letu 1995 do leta 2010 povečanja 
Veter 2,5 GW 40GW 1.6 
Voda 92GW 105 GW 1 '1 
- velike elelctrarne 82,5 GW 91 GW 0,01 
- male elektrarne 9,5 GW 14 GW 1,5 
Fotovoltaične celice 0,03 GW 3GW 100 
Biomasa 44,78 Mtoe 135 Mtoe 3 
Geotermalna energija 
- elektrika 0,5 GW 1GW 2 
- toplota 1,3GWt 5GWt 3,8 
1 
Sončni kolekto~i 6,5 milijonov m2 1 OO milijonov m2 15,3 
1 
Pasivna sončna energija 35 Mtoe -
Druge 1 1GW 1 -
Vir : bela knjiga 
Za dosego tako zahtevnih ciljev priporoča Svet EU naslednje ukrepe: 
- oblikovanje programov za spodbujanje raziskav in razvoja ter demon-
stracijo in spodbujanje širše rabe OVE, 
- odstranitev zakonskih, administrativnih in institucionalnih ovir, 
-oblikovanje sistema finančne pomoči, 
- pomoč v obliki nadomestil in subvencij , 
- prednostne tarife za energijo, pridobljeno iz OVE, 
-davke na porabo energije, oblikovane tako, da spodbujajo energetske 
sisteme na OVE, 
- dodeljevanje zelenih certifikatov. 
Eden izmed glavnih načinov povečevanja konkurenčnosti OVE je tudi 
sistem obdavčenja fosilnih goriv. Tako naj bi se davek na kurilno olje do 
leta 2002 povečal za 44% (z 18 EUR/1 000 1 na 26 EUR/iOOO 1), davek na 
premog pa kar 3,5-krat (z 0,2 EUR/GJ na 0,7 EUR/GJ). 
4 STROŠKI IN PREDNOSTI POVEČANE RABE OVE DO LETA 
2010 
Za določitev izvedljivosti ciljev, ki so si jih zastavili, so v EU ocenili stroške 
in predstavili vse prednosti povečane rabe OVE (preglednica 3). Le-ta naj 
bi do leta 2010 pripomogla k pridobitvi novih delovnih mest (po projekciji v 
beli knjigi o energiji prihodnosti naj bi do leta 201 O pridobili od 500.000 do 
800.000 novih delovnih mest), k zmanjšanju stroškov goriv (3 milijarde EU Rl 
leto), k zmanjšanju uvoza energije (17,3% manjši uvoz) in k zmanjšanju 
emisij C0
2 
(402 milijona Uleto). Pospeševanje rabe OVE pa naj bi bilo 
ključnega pomena za razvoj podeželja . 
Za izvedbo programa povečanja rabe OVE je predvideno povečanje 
investicij v energetski sektor za 30 %. Vendar naj bi bile prednosti, ki jih 
prinaša povečanje deleža OVE, večje, kot so predvidene povečane inves-
ticije. 
Najtežje je napovedovanje števila novih delovnih mest. Toda če upo-
števamo, da je povečanje deleža energije vetra v skupni rabi energije v 
zadnjih letih že ustvarilo 30.000 delovnih mest, so napovedi lahko realne . 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Preglednica 2: Količine posamez-
nih OVE v EU v letu 1995 in pred-
videne količine do leta 201 O 
Slika 2: Drobni sortimenti priprav-
ljeni za sekanje s sekalnikom. 
Gozdni lesni sekanci se uporab-
ljajo za samodejno kurjenje v 
majhnih (do 100 kWh). srednjih 
(do 1 MWh) in velikih (nad 1 MWh) 
kurilnih napravah. f'Jse foto: Nike 
Pogačnik) 
3 2 5 
Pogacnik , N .. Strategija m akcijski program Evropske un1je na področju izrabe obnovlj1V11"' virov energ1je 
Preglednica 3: Predvideni stroški 
investicij in koristi strategije pove-
čanja deleža OVE leta 201 O 
326 
Stroški investicij Vrednosti* 
Skupna vrednost investicij v energetski sektor 249 milijard 
Skupna vrednost investicij v OVE, predvidena v 
akcijskem programu 165 milijard 
Neto vrednost investicij v OVE, predvidena v 
akcijskem programu 95 milijard 
Povečanje investicij v energetski sektor 29,7% 
Prednosti oziroma koristi 
Nova delovna mesta do leta 2010 od 500.000 do 800.000 
Zmanjšani letni stroški goriv 3 milijarde 
Skupno zmanjšanje stroškov goriv (od 1997 do 2010) 21 milijard 
Zmanjšan uvoz energije (glede na leto 1994) 17,4% 
Redukcija C02 (glede na leto 1997) do 402 t!leto 
Letne koristi od zmanjšanja CO? od 5 do 45 milijard 
Vir: bela knjiga 
*Vse vrednosti so v EUR 
Vsak OVE ima lasten način oblikovanja delovnih mest. Največ delovnih 
mest naj bi prispevala večja izraba biomase, predvsem na področju prido-
bivanja energentov. Evropsko združenje za biomaso (European Biomass 
Association (AEBIOM)) opozarja, da je število predvidenih delovnih mest 
podcenjeno in da lahko po njihovi oceni samo predvideno povečanje deleža 
biomase ustvari 1.000.000 novih delovnih mest. Vendar je pri napovedo-
vanju novih delovnih mest treba upoštevati tudi zmanjševanje števila de-
lovnih mest v drugih sektorjih. 
Pomembna pridobitev, ki ni omenjena v preglednici 3 in jo je težko 
kvantificirati, je potencialna rast industrije, ki se navezuje na izrabo OVE 
in oblikovanje novih tržišč . Proizvodnja in razvoj novih tehnologij, svetovanje 
in načrtovanje novih projektov za izrabo OVE naj bi do leta 201 O letno 
ustvarili 17 milijard EUR prihodka, hkrati pa tudi do 350.000 novih delovnih 
mest. 
5 GLAVNE POTEZE AKCIJSKEGA PROGRAMA 
Akcijski program posega na številne skupne politike EU in za posamezna 
področja predvideva konkretne ukrepe. V akcijskem programu so podrobno 
opisana vsa področja, na katere posega skupna politika do izrabe OVE. 
Ker je originalno besedilo zelo obširno, navajamo tu le povzetke usmeritev 
za nekatera področja, ki se vsebinsko bolj navezujejo na gozdarsko stroko: 
- Proračunski in finančni ukrepi: začetna nadomestila za osnovanje ener-
getskih plantaž in drugih virov surovin, prilagodljiva doba vračanja inves-
ticije, davčne olajšave itd. 
- Pobude za uveljavljanje bioenergije v transportu ter v proizvodnji toplote 
in elektrike; za Slovenijo so pomembni predlagani ukrepi za promocijo 
biomase. Poudarjeno je, da je za vzpostavitev in razvoj trga trdne biomase 
nujna promocija na naslednjih področjih: 
· pospeševanja rabe lesa kot dodatnega kuriva pri obstoječih termo-
elektrarnah in daljinskih ogrevalnih sistemih, 
· spodbujanja novih sistemov daljinskega ogrevanja z biomaso s so-
časno proizvodnjo elektrike, 
· promocije kuriv, kot so lesni sekanci in pelete, in bolj intenzivne izrabe 
sečnih ostankov ter ostankov mehanske in kemične predelave lesa. 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Pogačnik, N Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovlJivih vuov energije 
- Regionalna politika: v letošnjem letu (1999) naj bi bile sprejete nove 
smernice za skupno regionalno politiko. V pogajanjih in novih usklajevanjih 
glede razporeditve denarja bo prilika za povečanje, utrditev in razjasnitev 
možnosti, ki so na voljo za pospeševanje rabe OVE. Unija je finančno 
podprla regionalne in lokalne projekte za izrabo OVE preko demonstra-
cijskih projektov, kot je ALTER 11 (COM (97) 87 Final of 12.3.1997, Pro-
posal for a Council Decision Conceming a Multiannual Programme for 
the Promotion of RES (ALTENER 11)). Vendar pa je nujno, da vse države 
članice sprejmejo programe, ki bodo omogočali sofinanciranje omenjenih 
projektov. Vključevanje Slovenije v omenjene projekte že poteka, vendar 
pa je sodelovanje v veliki meri odvisno od skupne politike do izrabe OVE, 
predvsem do izrabe biomase. Kljub številnim delavnicam, medresorskim 
srečanjem in pogovorom (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Minis-
trstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo) v Sloveniji še nimamo 
oblikovane skupne politike do izrabe lesne biomase. 
- Kmetijstvo in razvoj podeželja: kmetijstvo je v EU ključnega pomena pri 
uresničevanju postavljenih ciljev glede OVE. S proizvodnjo surovine za 
pridobivanje energije se ponujajo možnosti za dodaten zaslužek na kmeti-
jah in dodatne zaposlitve v ruralnih predelih. Smernice za pospeševanje 
izrabe OVE so podane tudi v Agendi 2000 in v programu razvoja podeželja 
CAP 2000. Skupna kmetijska politika lahko na različne načine podpre 
izrabo biomase v energetske namene: 
· s pospeševanjem energetsko uporabnih pridelkov in učinkovito rabo 
kmetijskih ter gozdnih ostankov kot pomembnih virov surovine za energijo; 
· s podporo OVE v okviru politike razvoja podeželja; 
· s sofinanciranjem regionalnih inovacijskih, demonstracijskih in prenos-
nih projektov izrabe OVE, kot so kombinirani sistemi izrabe sončne 
energije, vetra in biomase za ogrevanje in proizvodnjo zelene elek-
trične energije. 
-Gozdarstvo: v gozdarskih strategijah EU (COM (98) 649 Final) je posebno 
poglavje namenjeno rabi lesa v energetske namene, kjer je poudarjeno, 
da je les pomemben vir surovine za proizvodnjo energije, vendar je 
potrebno pri planiranju rabe lesa v energetske namene upoštevati dolo-
čene omejitve, in sicer: 
· Potenciali lesne biomase, uporabne v energetske namene, ne smejo 
biti določeni na osnovi podatkov o vseh potencialnih gozdnih virih, saj 
se les iz gozda razlikuje tako po količini kot tudi po kakovosti oziroma 
sortimentaciji. Zaradi vseh teh razlogov je določanje dejanskega po-
tenciala gozdne lesne biomase v energetske namene zelo zahtevno. 
- Trenutno je !es zelo draga surovina za proizvodnjo energije. Eden 
izmed načinov za premostitev teh ovir je politika taks . Pri spreminjanju 
politike taks pa je potrebno upoštevati tudi potrebe lesne industrije po 
lesu kot osnovni surovini. 
· Energetske plantaže hitro rastočih drevesnih in grmovnih vrst lahko 
prispevajo k zmanjševanju koncentracije co2 v ozračju, vendar pa je 
potrebno upoštevati vse vplive teh plantaž na okolje. 
V EU se očitno zavedajo, da je za uveljavitev OVE pomembna široka 
akcija na vseh področjih. Le s takim programom lahko presežejo številne 
ovire, kot so: visoki stroški investicij, nepreizkušene tehnologije, neizobraže-
nost in iz tega izhajajoče nezaupanje ljudi, neorganiziran trg surovine itd. 
GozdV 57 (1999) 7-8 327 
Pogačni!< , N.: Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovljivill virov energije 
Preglednica 4: Kapaciteta, pred-
videni stroški investicije ter pred-
nosti predvidenih programov 
Aktivnosti 
1.000.000 fotovoltaičnih 
sistem0v 
10.000 MW energije vetra 
10.000 MWt biomasnih 
sistemov 
Integriranje OVE v 1 OO 
skupnosti 
Skupaj 
Vir: bela knjiga 
328 
5.1 Glavne aktivnosti akcijskega programa 
Akcijski program za pospeševanje izrabe OVE predvideva nekaj kon-
kretnih akcij. S temi akcijami naj bi pripomogli k uresničitvi ciljev zapisanih 
v beli knjigi, vsekakor pa te akcije ne predstavljajo uresničitve ciljev, ki so 
na kratko predstavljeni v preglednici 2. Ključne aktivnosti za posamezno 
obliko OVE so: 
- 1.000.000 fotovoltaičnih sistemov: skupna kapaciteta teh sistemov naj bi 
leta 201 O dosegla 1 GW. 500.000 fotovoltaičnih sistemov naj bi namestili 
na strehe ali fasade novo zgrajenih hiš v EU, 500 .000 pa naj bi jih izvozili 
v dežele v razvoju (to je le 33% načrtovan ih kapacitet do leta 2010) . 
-Postavitev generatorjev na veter s skupno močjo 10.000 MW: ta predla-
gana količina energije vetra predstavlja le 25 % predvidene kapacitete 
do leta 201 O. V ta namen so predvidene finančne podpore v višini 1,5 
milijarde EUR. 
- Postavitev sistemov na biomaso s skupno močjo 10.000 MWt: spodbu-
de so namenjene predvsem za soproizvodnjo toplote in elektrike, in sicer 
v višini 1 milijarde EUR. Predlagana kapaciteta predstavlja le 1/6 
kapacitete, ki naj bi jo glede na cilje v beli knjigi dosegli do teta 2010. 
- Integriranje OVE v 1 OO lokalnih skupnosti: izbranih bo nekaj manjših 
skupnosti (stanovanjski bloki, nove stanovanjske soseščine, strnjene 
rekreacijske površine, manjše podeželske skupnosti, šolski kompleksi , 
izoliran otok ali gorsko naselje), ter nekaj večjih sistemov (solarna mesta, 
večje podeželske skupnosti ali celo administrativne regije in večji otoki 
(Sicilija, Kreta itd.). Za te skupnosti se predvideva popolna oskrba z OVE. 
Skupna vrednost naštetih investicij je skoraj 25 milijard EUR (preglednica 
4 ). Vse koristi predvidenih akcij pa je težko ovrednotiti. Ovrednotijo se lahko 
le koristi zaradi zmanjšanja emisij C0
2 
in vrednost zmanjšanih stroškov 
goriv. Vseh možnih pozitivnih vplivov na razvoj regij (svetovanje, turizem , 
rekreacija itd.) in predvsem na razvoj podeželja pa ni mogoče predvideti 
ali celo ovrednotiti. 
Predlagana Predvideni skupni Predlagani prispevki Zmanjšani Zmanjšanje 
kapaciteta stroški investicije javnih sklad0v stroški goriv emisije co", 
instalacij (milijard EUR) (milijard EUR) (milijard EUR) (milijon Uleto) 
1.000 MW 3 1 0,07 1 
10.000 MW 10 1,5 2,8 20 
10.000 MW! 5 1 - 16 
1.500 MW 2,5 0,5 0,43 3 
20,5 4 3,3 40 
6 STRATEGIJE IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU RABE OVE V 
POSAMEZNIH DRŽAVAH ČLANICAH 
Vzporedno s prizadevanji za pospeševanje izrabe OVE v okviru EU 
posamezne države članice oblikujejo lastne strategije in zakonodajo, ki bi 
pospešila izrabo OVE. Države članice morajo lastne strategije prilagoditi 
lastnim naravnim, sodo-ekonomskim, geografskim, okoljskim in energet-
GozdV 57 (1999) 7-8 
Pogačnik , N.: Strategija ln akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovljivih virov energije 
1990 1995 Tehničn i potencial 
(%) (%) OVE (Mtoe )*1 
švedska 24,7 25,4 28,8 
Avstrija 22,1 24,3 13,9 
Finska 18,9 21,3 19,2 
Portugalska 17,6 15.7 13,6 
Danska 6,3 7,3 9,6 
Grčija 7,1 7.3 9.7 
Francija 6,4 7,1 56,1 
Spanija 6.7 5,7 45,6 
Italija 5,3 5,5 66,5 
Irska 1,6 2,0 4,1 
Nemčija 1,7 1,8 64,0 
Luxemburg 1,3 1.4 0,3 
Nizozemska 1,3 1,4 7,8 
Belgija 1 ,O 1 ,O 3,3 
Velika Britanija 0,5 0,7 69,6 
Evropska unija 5,0 5,3 412,1 
Vir: EUROSTAT 
*1 Vir: European Energy to 2020: a Scenario Approach 
skim razmeram. Delež OVE v skupni rabi energije je po posameznih drža-
vah članicah zelo različen (od 0,7 % v Veliki Britaniji pa do 25,4 % na 
Švedskem) (preglednica 5). 
Največji delež obnovljivih virov je na Švedskem, v Avstriji in na Finskem. 
To so dežele, ki že desetletja intenzivno delajo na področju spodbujanja 
izrabe naravnih obnovljivih virov, s poudarkom na lesni blomasi (delež lesne 
biomase v skupni rabi energije je v Avstriji 12 %, na Finskem i 8% in na 
švedskem 23 %). Sledijo jim Danska, Grčija in Francija, kjer je poudarek 
na drugih naravnih virih (solarna energija, veter itd.). Slovenija je z 10-
odstotnim deležem OVE v skupni rabi energije (4,5% predstavljajo les in 
lesni ostanki, 5,5% pa hidroenergija) v drugi skupini, skupaj z Dansko in 
Grčijo. Presenetljivo nizek delež obnovljivih virov imajo Nemčija, Irska in 
Velika Britanija. 
7 ZAKLJUČEK 
Evropska unija si je zastavila zelo ambiciozen cilj, in sicer podvojitev 
deleža obnovljivih virov energije do leta 201 O. Za tako veliko povečanje so 
se odločili na osnovi zahtev po zmanjšanju emisij C02 ter zaradi vse večje 
odvisnosti EU od uvoza energije. OVE predstavljajo domač vir energije, ki 
je v veliki meri še neizkoriščen. Oo leta 201 O namerava EU povečati delež 
OVE v skupni rabi energije na 9,9 do 12,5 %, za tako povečanje pa so 
potrebna velika sredstva in dobro organiziran sistem promocije, zato je 
Komisija EU že leta 1997 sprejela belo knjigo in akcijski program o energiji 
prihodnosti, obnovljivih virih energije. Predvidoma naj bi z omenjenim po-
večanjem deleža OVE zmanjšali emisije C0
2 
(do 402 t!leto), pridobili 
številna delovna mesta (do 800.000), omogočili socialni in ekonomski razvoj 
posameznih skupnosti ali regij, zmanjšali odvisnost EU od uvoza energije 
(za 17,4 %) ter zmanjšali stroške za goriva (3 milijarde EURJieto). S pove-
čanjem deleža OVE v skupni rabi energije pa je povezan tudi razvoj teh-
nologij. Trenutni delež OVE v skupni rabi energije je v posameznih državah 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Preglednica 5: Delež OVE v 
skupni rabi energije in tehnični 
potencial OVE (Mtoe) v EU 
3 29 
Pogačnik . N.: Strategija ln akcijski program Evropske unije na pod ročju izrabe obnovljivih virov energije 
VIRI 
članicah zelo različen (od 0,7% v Veliki Britaniji do 25,4% na švedskem). 
Posamezne države članice morajo v skladu z lastnimi potenciali in skupnimi 
usmeritvami EU oblikovati strategije in cilje za povečanje deleža OVE v 
skupni rabi energije. Največji delež naj bi k povečanju OVE v skupni rabi 
energije prispevala bio masa (s trenutnih 44,8 Mtoe na 135 Mtoe leta 201 0). 
V procesu priključevanja EU bomo morali odgovoriti na vprašanje: Kako 
lahko Slovenija kot nova članica pripomore k doseganju zastavljenih ciljev? 
Slovenija je v veliki meri odvisna od uvoza energije, emisije C0
2 
pa se 
predvsem zaradi prometa in industrije povečujejq. V vsej paleti možnosti, 
ki jih v EU ponujajo za rešitev teh problemov, ostaja Sloveniji kot edina 
realna možnost učinkovitejša raba trdne biomase, med katero je daleč 
najpomembnejši les. Les je v Sloveniji pomemben vir energije, vendar so 
glavne značilnosti trenutne rabe sledeče : zastarele tehnologije priprave 
kuriva in kurjenja, slabi izkoristki ter nekonkurenčne cene pridobljene 
energije. Les je bil najpomembnejši vir energije na podeželju, vendar ga v 
zadnjih letih vse bolj nadomeščata kurilno olje in plin. S prehodom z lesa 
na kurilno olje se naredi večkratna škoda: denar, ki je bil plačan za kurilno 
olje, ne ostane niti v regiji niti v državi; povečajo se emisije C0
2
; les, ki bi 
ga lastnik lahko uporabil, ostane v gozdu; dela v gozdu niso opravljena; 
za delo je plačan le prevoznik, ki dostavi kurilno olje in ki največkrat ni 
lokalni prebivalec. Skratka, vse koristi kurilnega olja se zmanjšajo le na 
prihranek časa uporabnika (pridobivanje, priprava in skladiščenje kuriva), 
na udobnost bivanja lastnika (pri uporabi lesnih sekancev se udobnost 
bivanja izenači) in na nekoliko nižjo ceno kuriva (če ima uporabnik gozd v 
lasti potem je zanj surovina zastonj). Pri analizi opuščanja lesa kot kuriva 
se vedno znova znajdemo pri istih problemih: stroški začetnih investicij so 
visoki (peč na lesne sekance, zalogovnik za sekance in sekalnik), na trgu 
ni ponudbe lesnih sekancev, neznanje in nezaupanje ljudi do novih tehno-
logij je preveliko. Za preseganje teh začetnih ovir bi se morali zgledovati 
po sosednjih deželah, kjer je država namenila velika sredstva za subvencije 
in ugodne kredite ter sprožila široke propagandne akcije za izobraževanje 
in osveščanje ljudi. Med ključnimi akterji v propagand ni akciji so bili gozdarji, 
ki imajo pregled nad razpoložljivo lesno maso iz gozdov in ki imajo nepo-
sredne stike z lastniki. Podobno vlogo bi morali prevzeti tudi gozdarji v 
Sloveniji in prispevati svoj delež k učinkovitejši rabi lesa v energetske 
namene, kajti le na ta način bo lahko pospeševanje rabe lesa v energetske 
namene pozitivno, in ne negativno vplivalo na gozdove (izvajanje prvih in 
drugih redčenj, izvajanje varstvenih del, višja realizacija poseka itd.) . 
STEEN, H., 1997. Towards a Community Strategy for Renewable Energy Sources. European Commission, Oirectorate 
General for Energy (OG XVII). 4 s. 
ŠINKOVEC, J., 1994. Pravo okolja. Načela in mednarodnopravni prikaz. časopisni zavod Uradni list RS, 260 s . 
.. 1996. Energy for the Future: Renewable Sources of Energy. Green Paper for a Community Strategy. COM (96)576 
final (19/11/1996) . 
.. 1996. European Energy lo 2020: a Scenario Approach, Directorate General for Energy (OG XVII), European 
Commisison, 10 s . 
.. 1997. Council Resolution of 27. June 1997 on Renewable Sources of Energy. Official Journal No. C 210, 11/07/1997, s. 1~2 . 
.. 1997. Energy for the Future: Renewable Sources of Energy. White Paper for a Community Strategy and Action Plan. 
COM (97)599 final (26/11 /1997) . 
.. 1998 Council Resolution of 8. June 1998 on Renewab!e Sources of Energy. Official Journal C 198, 24/06/1998, s. 1-3 
.. 1998. Council Decision of 18. May 1998 Concerning a MuJtiannual Program me for the Promotion of Renewable 
Energy Sources in the Community (Alten er 11). 98/352/EC, Official Journal L 159, 03/06/1998 .. s. 53-57 . 
.. 1998. ~.pr-estry~~trategy for the European Union. Communication from the Commisssion to the Council, the Euro-
pea Parli_arne(lt, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions, COM (98) 649 Final, 
Brpssels, 18.11 J 998. 25 s. 
330 ' -- GozdV 57 (1999) 7-8