UtodM vestnik
občin Ormož in Ptuj ! ™ issn
LETO XXVIII	' b> 20- iun'i 1991	Številka: 15
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ.
67.	Poslovnik Skupščine občine Ptuj
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
68.	Odlok o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Ormož IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
69.	Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen
VSEBINA:
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
70.	Odredba o določitvi najvišjih cen
KRAJEVNE SKUPNOSTI
71.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na območju KS Videm pri Ptuju za naselje Soviče—Dravci
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
72.	Javni razpis za izvajalce zbiranja, sortiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v občini Ptuj
67.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 175. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 .in 2/82) in 2. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90 in 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. maja 1991 sprejela:
POSLOVNIK
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupščina) ureja Poslovnik skupščine.
Zbori in delovna telesa skupščine delajo po določbah tega poslovnika, lahko pa si, v skladu s tem, predpišejo svoj poslovnik.
2.	člen
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določajo Statut občine Ptuj, Odlok o izvršnem svetu ŠO Ptuj in ta poslovnik.
3.	člen
Skupščina in njena telesa sodelujejo s skupščinami drugih občin in njihovimi organi ter z lokalnimi skupnostmi tujih držav v zadevah v svoji pristojnosti, z njimi izmenjujejo mnenja, predloge in stališča in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja v zadevah, pomembnih za občino.
Pri izvajanju svojih nalog skupščina in njena telesa sodelujejo s podjetji, drugimi organizacijami in skupnostmi, znanstvenimi in strokovnimi delavci in društvi.
4.	člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
5.	člen
Delo skupščine je javno. Načelo javnosti se sme omejevati le, kadar tako določata ustava ali zakon.
6.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
7.	člen
Skupščina dela stalno.
8.	člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog grba pa napis, ki se glasi: »Skupščina občine Ptuj«.
Skupščinski pečat hrani tajnik skupščine.
11.	DELO SKUPŠČINE
1.	Splošni pogoji za delo
9.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
— da občani, organizirani v podjetja, organizacije in skupnosti ter politične organizacije — prek svojin poslancev uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
da zbori in delovna telesa obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih občani izražajo v podjetjih, organizacijah in skupnostih, sindikatih ter političnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine: pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine.
10.	člen
Besedilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo na zborih, mora biti pripravljeno tako, da omogoča oblikovanje stališč za delo in odločanje poslancev v skupščini.
Besedila aktov in drugih gradiv pripravlja predlagatelj.
Besedila aktov in drugih gradiv, ki se dajejo na referendum ali za katera tako odloči predsedstvo, se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja.
2.	Položaj poslancev
a)	Dolžnosti poslancev
11.	člen
Poslanci zborov občinske skupščihe so dolžni pravočasno prihajati na seje zborov občinske skupščine in seje delovnih teles, katerih člani so, ter na njih do konca sodelovati. Če je poslanec pri izpolnjevanju teh dolžnosti zadržan, mora o tem pravočasno obvestiti tajnika zbora oziroma delovnega telesa.
Poslanec brez opravičljivega razloga ne sme odkloniti funkcije in nalog, ki mu jih — v mejah svojega delovnega področja, poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo.
Poslanec je dolžan varovati podatke,ki so uradna tajnost.
b)	Pravice poslancev
12.	člen
Poslanci zborov občinske skupščine imajo pravico, da na sejah zborov glasujejo, dajejo predloge in postavljajo vprašanja in se izrečejo
o posameznih zadevah razprave ter o obravnavanju zadev z dnevnega reda.
c)	Vprašanja poslancev, zahtevanje pojasnil in obvestil
13.	člen
Poslanec ima pravico izvršnemu svetu ali občinskim funkcionarjem postaviti vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ter zahtevati pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zborov in delovnih teles, kot tudi pojasnila in obvestila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje poslanske funkcije.
Poslanci pisno ali ustno postavijo vprašanja in zahtevajo pojasnila oziroma obvestila na seji skupščine.
Vprašanja poslancev in zahteve za pojasnila in obvestila morajo biti kratka in jasna. Kratki in jasni morajo biti tudi odgovori nanje. Odgovori so pisni ali ustni — kakor to zahteva poslanec.
Pisno vprašanje in zahteva za pojasnilo ali obvestilo se pošlje predsedniku skupščine.
14.	člen
Predsednik skupščine pisno vprašanje poslanca oziroma zahtevo za pojasnilo ali obvestilo pošlje organu ali funkcionarju, v katerega delovno področje spada zadeva, na katero se vprašanje oziroma zahteva za pojasnilo ali obvestilo nanaša.
Član izvršnega sveta oziroma funkcionar da odgovor na ustno vprašanje oziroma zahtevo za pojasnilo ali obvestilo še na isti seji, na kateri je postavljeno. Če odgovora ne da takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zborov.
Zbori lahko ta rok podaljšajo na predlog izvršnega Sveta oziroma funkcionarja.
15.	člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje oziroma mu je dano pojasnilo ali obvestilo, lahko poslanec na seji zborov postavi dopolnilno vprašanje.
Vsak poslanec lahko potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, zahteva, da se o tem opravi razprava na isti ali eni naslednjih sej zborov. Če zbori odločijo, da bodo o tem razpravljali na eni naslednjih sej, določijo, kakšno gradivo je potrebno pripraviti, kdo ga bo pripravil ter način in čas priprave.
d)	Imunitetna pravica
16.	člen
Poslanec v skupščini uživa imuniteto v skladu z določili ustave Republike Slovenije.
Imunitetno pravico po 1. odstavku tega člena ima poslanec od dneva verifikacije izvolitve do dneva, ko mu mandat preneha.
17.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti ali pričeti kazenski postopek zoper poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, mora naiprej dobiti dovoljenje zbora, v katerega je bil poslanec izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper poslanca pristojni organ zahteva od predsednika zbora, v katerega je poslanec izvoljen. Državni organ mora predsednika zbora, v katerega je poslanec izvoljen, obvestiti tudi, kadar se začne kazenski postopek zoper poslanca, ki se na imuniteto ni skliceval.
18.	člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor poslanca oziroma kazenski postopek zoper njega, in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ta zahtevo oziroma sporočilo prouči in nato zboru o tem poroča na njegovi prvi naslednji seji.
19.	člen
O zahtevi, naj se dovoli pripor poslanca oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, zbor odloči po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s sporočilom o priporu poslanca pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
20.	člen
Če zbor ni zbran, lahko komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je poslanec izvoljen, da dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek. Prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper poslanca nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa se vzpostavi imuniteta poslanca. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora svojo odločitev zboru sporočiti na njegovi prvi seji. Po sporočilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbor odloči, če bo njeno odločitev potrdil ali razveljavil.
e)	Prenehanje mandata
21.	člen
Poslancu zbora občinske skupščine mandat preneha v primerih, ki jih določa zakon o volitvah v skupščine.
22.	člen
Če poslanec, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora, prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo poslanca, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Ta pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora ali delovnega telesa.
f)	Pravica do povračil in nadomestil
23.	člen
Poslancem se za opravljanje funkcije prizna osebni dohodek, nadomestilo osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka — v skladu s splošnim aktom skupščine, ki ureja osebne dohodke funkcionarjev; povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju funkcije pa v skladu z zakonom, ki ureja ta vprašanja za delavce v državnih organih.
g)	Klubi poslancev
24.	člen
V skupščini se lahko ustanovijo skupine poslancev političnih organizacij in neodvisnih poslancev (klubi poslancev) in sicer kot oblika povezovanja poslancev posameznih političnih organizacij, pa tudi neodvisnih poslancev.
Prostore in druge pogoje za delo klubov poslancev in medsebojno sodelovanje poslancev zagotavlja skupščina.
III.	PRISTOJNOSTI IN DELO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
1. Pristojnosti
25.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine obravnavajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji — razen o tistih, o katerih odloča zbor krajevnih skupnosti samostojno.
26.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	odločajo o sprejemu statuta in spremembah statuta občine;
—	predlagajo spremembo območja občine;
—	odločajo o razpisu referenduma, samoprispevka in javnega posojila;
—	odločajo o podelitvi občinskih priznanj in domicila;
—	odločajo o sodelovanju z drugimi občinami, mesti in lokalnimi skupnostmi tujih držav ter o vključitvi občine v medobčinske skupnosti;
—	sprejemajo poslovnik o delu skupščine,
—	volijo, imenujejo in razrešujejo vse nosilce funkcij v skupščini, predsednika in podpredsednika ter člane izvršnega sveta, funkcionarje, ki vodijo upravne organe, in tiste nosilce funkcij, za katere tako določa zakon ali drug predpis;
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte ter odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na;
—- družbenoekonomski razvoj občine,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbneo samozaščito,
—	občinski proračun,
—	davke, takse in druge dajatve,
—	zadolževanje občine, prevzemanje jamstva in druga premoženjsko-pravna razmerja v občini,
—	informiranje in obveščanje,
—	ustanovitev javnih podjetij in ustanovitev ter statusne spremembe organizacij posebnega družbenega pomena,
—	uresničevanje posebnega družbenega pomena pri opravljanju posameznih dejavnosti,
—	vzgojo, izobraževanje, poklicno usmerjanje in zaposlovanje, razvoj telesno-kulturnih in kulturnih dejavnosti, zdravstvenega varstva, varstva matere, otroka in družine ter socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	varstvo živali,
—	stanovanjsko politiko in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva,
—	urejanje prostora, varstvo in izboljšanje človekovega okolja in lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih,
—	komunalno gospodarstvo,
—	vprašanje družbene lastnine ter smotrno izkoriščanje zemljišč v splošni rabi,
—	varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine,
—	varnost v prometu, varnost pred požari in naravnimi nesrečami,
—	delo in razvoj krajevnih skupnosti ter zagotavljanje materialnih pogojev za delo in razvoj krajevnih skupnosti,
—	varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter zakonitosti; javni red in mir,
—	družbeno nadzorstvo,
—	organizacijo in naloge izvršnega sveta,
—	organizacijo občinskih upravnih organov, delovnih teles in služb skupščine,
—	druge zadeve, za katere so pristojni po ustavi, zakonih in statutu občine Ptuj.
27.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno obravnava in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na;
—	delovanje krajevnih skupnosti;
—	delitev zagotovljenih sredstev med krajevne skupnosti;
—	imena cest, ulic, trgov, poti, parkov in naselij ;
—	vprašanja upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest ter prometa na njih ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, parkov in zelenic;
—	sodelovanje med krajevnimi skupnostmi pri reševanju posameznih problemov ter pri
ospodarjenju in uporabi dobrin v splošni ra-
i.
Zbor krajevnih skupnosti obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini, obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih.
2. Seje zbor skupščine
a)	Prva seja zborov
28.	člen
Zbori se samostojno konstituirajo in organizirajo v skladu s poslovniki zborov.
V ta namen zbori samostojno:
—	odločajo o verifikaciji pooblastil 'poslancev na seji zbora;
—	odločajo o mandatno-imunitetnih vprašanjih poslancev v zboru;
—	izmed poslancev v zboru volijo predsednika in podpredsednika zbora in ju razrešijo;
—	imenujejo in razrešujejo sekretarje zborov;
—	sprejemajo svoj poslovnik.
29.	člen
Predsednik skupščine preteklega sklica skliče prvo sejo vseh zborov takoj po prvih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
30.	člen	*
Delovno predsedstvo sestavljajo predsedniki
vseh treh zborov.
31.	člen
Na 1. skupni seji vseh zborov skupščine občine poslanci volijo:
—	volilno komisijo,
—	kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine,
—	kandidata za predsednika izvršnega sve-
ta,
—	komisijo za volitve in imenovanja.
Če predsednik skupščine ni izvoljen na prvi skupni seji zborov, skupne seje zborov skupščine do izvolitve predseonika skupščine sklicuje in vodi delovno predsedstvo iz 30. člena tega oslovnika.
) Sklic skupne seje zborov
32.	člen
Skupno sejo zborov skliče predsednik skupščine.
Predsednika, kije zadržan ali odsoten, nadomešča podpredsednik skupščine.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati skupno sejo zborov skupščine, če to zahteva izvršni svet, najmanj 1/4 poslancev ali delovno telo skupščine.
Predlagatelji, ki so sklic skupne seje zborov zahtevali, morajo predložiti predlog dnevnega reda in gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se seja skliče.
c)	Dnevni red
33.	člen
Zadeve, ki se naj uvrstijo na dnevni red skupne seje zborov, lahko predlagajo poslanci zborov, izvršni svet, predstojniki upravnih organov, delovna telesa skupščine in klubi poslancev.
Dnevni red skupne seje zborov praviloma obsega zadeve sorodnih področij iz pristojnosti zborov skupščine.
Dnevni red za skupno sejo zborov predlaga predsednik skupščine.
34.	člen
Predsednik skupščine skliče skupno sejo zborov najmanj 12 dni pred dnem, določenim za sejo. Sklicu seje zborov, ki obsega predlog dnevnega reda, je potrebno priložiti gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red.
Gradivo za skupno sejo zborov se pošilja po-
slancem vseh zborov občinske skupščine, članom pristojnih delovnih teles, izvršnemu svetu, političnim organizacijam v občini, krajevnim skupnostim, sindikatom in sredstvom javnega obveščanja.
Predsednik skupščine lahko skupno sejo zborov izjemoma skliče v krajšem času, kot je določeno v I. odstavku tega člena. Razlogi za sklic morajo biti obrazloženi.
Na skupno sejo zborov ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo tudi poslanci republiške skupščine, predstavniki podjetij, drugih organizacij in skupnosti, sindikatov,^ političnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
35.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma — po lastni presoji, na predlog izvršnega sveta, delovnega telesa zborov ali skupine petih poslancev na seji zborov predlaga razširitev dnevnega reda skupne seje zborov, pri tem pa mora dani predlog utemeljiti. Poslanci za vsako predlagano spremembo dnevnega reda glasujejo posebej.
36.	člen
Dnevni red skupne seje zborov določijo zbori na začetku seje, pri čemer upoštevajo nujnost odločanja o zadevi in ali je bila zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zborih.
d)	Predsedovanje in udeležba na seji
37.	člen
Skupni seji zborov predseduje predsednik skupščine.
Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, vodi sejo zborov podpredsednik skupščine.
Če je tudi podpredsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo zborov eden izmed predsednikov zborov.
38.	člen
Vsi poslanci zborov imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo skupne seje in sodelujejo pri delu na seji zborov.
Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zborov ugotovijo navzočnost poslancev in poročajo, če je posamezen zbor sklepčen.
O udeležbi poslanca na seji zborov se vodi evidenca.
39.	člen
Na skupni seji zborov ne sme nihče govoriti, dokler ne dobi besede od predsedujočega.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Govornika lahko na red opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči.
Predsedujoči skrbi, da govornika pri govoru nihče ne moti.
40.	člen
Predsedujoči poslancem daje besedo po vrsti, kakor so se prijavili.
Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot pet minut. Po tem govoru predsedujoči da pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če poslanec ni zadovoljen s pojasnilom, zbori brez obravnave odločijo o vprašanju.
Če poslanec zahteva besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in ie povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu predsedujoči da besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Poslanec se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo, njegov govor pa ne sme trajati več kot pet minut.
41.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik dnevnega reda ne drži, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame be-
sedo. Poslanec lahko zoper odvzem besede ugovarja.
O ugovoru odločijo zbori brez obravnave.
42.	člen
Razprave poslancev v zborih in drugih udeležencev na seji so časovno omejene in lahko trajajo največ 10 minut. Govornik lahko o istem vprašanju govori le enkrat. Uvodne obrazložitve posameznih gradiv smejo izjemoma trajati več kot 10 minut, o čemer odloči predsedujoči.
e)	Vzdrževanje reda
43.	člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin,
—	odvzem besede in
—	odstranitev s seje.
44.	člen
Opomin se izreče poslancu, ki govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame poslancu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen.
Opomin in odvzem besede izreče predsedujoči.
45.	člen
Odstranitev s seje se izreče poslancu, ki se ne ravna po zahtevi predsedujočega, ki mu je vzel beseao, ki na drugačen način moti delo na seji, hudo žali skupščino ali poslance ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Poslanec sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje se poslancu na seji izreče na predlog predsedujočega ali poslanca v zboru.
Poslanec v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izrečejo zbori brez obravnave. Poslanec, ki se mu je odstranitev izrekla, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tisti seji.
46.	člen
Predsedujoči odredi, da se iz dvorane, v kateri je seja, odstrani posamezen poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji zborov, oziroma, da se odstranijo vsi poslušalci.
0 Potek seje
47.	člen
Ko predsedujoči začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
48.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po Prstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo zbori lahko spremenijo vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
49.	člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko na začetku obravnave da podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Za tem dobijo besedo: predstavniki delovnih teles skupščine, poslanci in udeleženci na seji, ki so bili povabljeni k obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
Ko predsedujoči ugotovi, da govornikov več ni, obravnavo zaključi.
50.	člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo zborov in odloči, kdaj se bo nadaljevala.
Predsedujoči mora prekiniti delo zborov, če to zahteva predstavnik kluba poslancev, skupina 10 poslancev ali če seja ni sklepčna.
Ce je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna.
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi.
51.	člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ali pa zbori o njej ne želijo odločiti, predsedujoči obravnavo zaključi in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce zbori o zadevi, ki so jo obravnavali, niso zaključili obravnave ali o njej na isti seji ne želijo odločati, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči sejo zaključi.
Predlogi k obravavanju zadev se lahko podajo ustno.
h)	Sklepčnost in odločanje
52.	člen
Na skupni seji zbori občinske skupščine veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina vseh poslancev vsakega zbora.
53.	člen
Zbori skupščine na skupni seji veljavno sprejmejo odlok, drugi splošni akt ali drugo odločitev z večino glasov navzočih poslancev, vendar z več kot 1/3 glasov vseh poslancev vseh zborov.
Kadar zbori skupščine na skupni seji odločajo o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, odločajo z večino glasov vseh poslancev vseh zborov.
54.	člen
Ce predsedujoči meni, da na seji ni več prisotna večina vseh poslancev v zborih ali če poslanec v zboru predlaga, naj se sklepčnost zborov ponovno ugotovi, predsedujoči ugotovi sklepčnost zborov s poimenskim klicanjem.
Poimensko klicanje na seji zborov opravljajo sekretarji zborov.
Poslanec ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot eno minuto.
55.	člen
Poslanci imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zborov.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Poslanci glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, proti njemu ali pa se glasovanja vzdržijo.
Glasuje se hkrati in sicer z dvigovanjem rok ali posamičnim izjavljanjem.
56.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče poslance v zborih, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti njemu, in nazadnje, če se glasovanja kdo vzdrži.
Posamično se poslanci izjavljajo, če zbori tako odločijo na predlog posameznega poslanca ali pa je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.
Posamično se glasuje tako, da vsak poklicani poslanec v zboru izjavi »za« ali »proti«, ali pa se glasovanja »vzdrži«.
Po končanem glasovanju se — zaradi preverjanja, ponovno pokličejo poslanci za katere na seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje poslancev opravlja tajnik skupščine.
57.	člen
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega razglasi, da je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.
i)	Zapisnik
58.	člen
O delu na skupni seji zborov se piše zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati: kraj in čas seje, ime in priimek predsedujočega, odsotne poslance, poimensko navedbo predstavnikov izvršnega sveta in drugih udeležencev, ki so pri-
šotni na seji, bistvene izide razprav, zlasti v teku seje dane predloge, način, na kateri so rešeni, natančno besedilo sklepov, ki so jih zbori skupščine sprejeli ter izid glasovanja.
Poslanec, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko takoj po glasovanju zahteva, da naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skupne seje zborov skrbi tajnik skupščine.
59.	člen
Kot prva točka na dnevnem redu vsake seje mora biti odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak poslanec ima pri tej točki dnevnega reda pravico predlagati pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odločijo zbori na seji in sicer brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerega so po sprejetih pripombah bile vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišejo predsedujoči, tajnik skupščine in zapisnikar.
60.	člen
Potek celotne seje se snema na magnetofonski trak, na osnovi katerega se napiše magnetogram, ki predstavlja originalni zapisnik.
Originalnik zapisnik se trajno hrani v arhivu tajništva skupščine, magnetofonski posnetek pa se hrani 6 mesecev.
Vsak poslanec ima v tajništvu skupščine pravico poslušati magnetofonske posnetke svojega izvajanja ali izvajanja drugega poslanca in si narediti zapiske.
j)	Javnost
61.	člen
Skupne seje zborov so javne, vendar se lahko na skupni seji zborov, v skladu z ustavo in zakonom, sklene, da je javnost izključena.
Dostop na skupno sejo zborov ima vsakdo, če to dopušča razpoložljivi prostor. Poslušalci se morajo vzdržati dajanja izjav. Če motijo razpravo in opozorila ostanejo brez uspeha, jih predsedujoči sme odstraniti iz prostora za poslušalce.
Poročanje iz sej skupščine je dovoljeno akreditiranim predstavnikom sredstev javnega obveščanja. Akreditive izdaja tajnik skupščine.
Na skupni seji zborov se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati v javnost samo tista obvestila, za katera tako sklenejo zbori.
62.	člen
Zbori skupščine lahko sklenejo, da se za sredstva javnega obveščanja o seji izda uradno sporočilo.
Če besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zborov, ga določi predsedstvo skupščine.
IV.	DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV
I.	Splošne določbe
63.	člen
Zbori skupščine lahko ustanovijo naslednja delovna telesa: komisije, odbore in druge.
Delovna telesa skupščine se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim sklepom skupščine za spremljanje stanja, proučevanje vprašanj in opravljanje nalog s področja dela skupščine.
Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in sestavo.
Ko delovno telo, ki se ustanovi s sklepom zborov, opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati.
64.	člen
Delovna telesa — v okviru svojih pristojnosti, sodelujejo z izvršnim svetom ter občinskimi
upravnimi organi in organizacijami pri obravnavanju zadev in pripravljanju rešitev v zvezi s pobudami in predlogi še pred oblikovanjem rešitev na sejah izvršnega sveta oziroma še pred
njihovo predložitvijo skupščini. V ta namen je potrebno zagotoviti medsebojno izmenjavo mnenj in druge oblike medsebojnega obveščanja.
65.	člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, skrbi za obveščanje članov, sodeluje s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije, ter predstavniki drugih ustreznih organov in organizacij pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ah sklep o ustanovitvi delovnega telesa.
66.	člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na pobudo poslancev, lastno pobudo ali pobudo članov delovnega telesa oziroma poslancev v zboru. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, predsedstvo skupščine ali tretjina članov delovnega telesa.
V zahtevi oziroma predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je potrebno dati na dnevni red seje.
Če predsednik delovnega telesa seje, ki jo je dolžan sklicati, ne skliče, jo skliče predsednik skupščine.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
67.	člen
Delovno telo lahko od izvršnega sveta ali občinskega upravnega organa oziroma organizacije zahteva, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar so na dnevnem redu njegove seje predlog izvršnega sveta oziroma obvestila, pojasnila ter drugi podatki, kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja občinskega upravnega organa oziroma organizacije.
Pravico do udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi predstavniki drugih predlagateljev predloga, ki ga delovno telo obravnava na seji.
68.	člen
Delovno telo lahko na svoje seje povabi poslance skupščine, predstavnike podjetij, organizacij in skupnosti, društev ter tudi znanstvenike, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se na seji obravnavni.
2. Komisije skupščine
69.	člen
Predsednik in podpredsednik komisije se volita izmed poslancev zborov skupščine.
Komisije skupščine morajo biti sestavljene tako, da je zagotovljena zastopanost vseh zborov skupščine.
Člani posameznih komisij se lahko, na predlog komisije za volitve in imenovanja, imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh ne sme biti večje od števila delegatov iz zborov.
Zbori skupščine lahko s sklepom o ustanovitvi komisije oziroma s sklepom o izvolitvi komisije določijo, da predsednika in podpredsednika komisije izvolijo člani komisije iz svoje srede.
70.	člen
Predsednik in člani komisije se volijo za čas trajanja mandata skupščine, razen, če ni v sklepu o ustanovitvi in izvolitvi komisije določeno, da se volijo za krajši čas.
71.	člen
Predsednik in posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni oziroma imenovani.
Namesto članov, ki so bili razrešeni, zbori izvolijo oziroma imenujejo nove člane.
Za proučevanje posameznih vprašanj iz svojega področja komisija lahko ustanovi delovne skupine ali druga delovna telesa.
člani delovnih skupin in drugih delovnih teles, ki jih ustanovijo komisije skupščine, se imenujejo izmed Članov teh komisij, poslancev ter znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
72.	člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko komisija opravlja ankete in poizvedbe ter v ta namen od državnih organov in organizacij zahteva potrebne podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja.
73.	člen
Skupščina ima naslednje komisije:
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	statutarno — pravno komisijo,
—	komisijo za odlikovanja in priznanja in komisijo za vloge in pritožbe.
74.	člen
a)	Komisija za volitve in imenovanja
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja in pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami.
Komisija — v sodelovanju z organi in organizacijami, pripravlja predloge in mnenja za rešitev kadrovskih zadev, o katerih odločajo zbori skupščine.
75.	člen
Komisija opravlja naslednje naloge:
—	opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako ooloča zakon, odlok ali drugi splošni akt skupščine in v primerih, ko je skupščina pristojna za imenovanje, pa zakon ali drug predpis ne določa organa, ki opravi razpis ali kandidacijski postopek;
—	pripravlja in zborom daje predloge za izvolitev oziroma imenovanje ter razrešitev funkcionarjev skupščine, če s tem poslovnikom jn poslovniki zborov ni drugače določeno, in predloge za sestavo delovnih teles skupščine, lahko pa pripravi predloge in predlaga sestavo delovnih teles zborov;
—	daje mnenja k predlogom za imenovanje in razrešitev predstojnikov občinskih upravnih organov;
—	daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev predsednika in sodnikov sodišča združenega dela, sodnikov za prekrške ter sodnikov porotnikov, predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev drugih občinskih funkcionarjev in članov organov upravljanja podjetij, organizacij in skupnosti, če tako določa zakon, statut občine ali drugi akt skupščine;
—	daje zborom predloge za imenovanje drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	sprejema splošni akt za določanje osebnih dohodkov funkcionarjev skupščine občine;
—	izdaja odločbe voljenim in imenovanim funkcionarjem o višini osebnih dohodkov;
—- opravlja druge zadeve, ki jih določajo splošni akti in ta poslovnik.
76.	člen
b)	Statutarno — pravna komisija
Statutarno — pravna komisija zaradi skladnosti z ustavo, zakoni in statutom občine in zaradi pravne obdelave obravnava:
—	odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina in daje skupščini o tem poročila s svojimi mnenji in preologi;
—- amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta skupščine;
—	zahtevo za izdajo odloka, ki je ne vložijo organi in organizacije iz 122.člena,tega poslovnika in daje o tem skupščini svoje mnenje;
—	poročila delovnih teles skupščine;
—	predloge, če naj bo odlok izdan po hitrem postopku, in da o tem svoje mnenje;
—	predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka;
—	izvršuje redakcijsko obdelavo aktov skupščine.
Statutarno — pravna komisija:
—	opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov,
—	skupščini daje mnenje in predloge o besedilu dogovora, kadar ta sodeluje pri sklepanju dogovora in prevzemu obveznosti,
—	predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo daje mnenje v zvezi s pristojnostjo skupščine in razlago poslovnika skupščine,
—	sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti skupščine,
—	določa prečiščena besedila odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena,
— opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
77.	člen
c)	Komisija za odlikovanja in priznanja
Komisija za odlikovanja in priznanja zbira predloge o zaslužnih občanih in organizacijah ter daje predloge za podelitev priznanj in odlikovanj.
78.	člen
č) Komisija za vloge in pritožbe
Komisija za vloge in pritožbe — obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika.
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini in njenim telesom ter ugotavlja vzroke za-
—	zbore skupščine irl izvršni svet obvešča o problemih, ki nastajajo pri uporabi odlokov, in jim predlaga ustrezne ukrepe,
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
79.	člen
Komisija zborom daje poročila o svojih ugotovitvah in predloge za njihovo ureditev.
Če komisija pri obravnavanju vloge ugotovi, da je bilo delo državnega organa ali organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, o ugotovitvah obvesti zbore skupščine ter izvršni svet.
3.	Druga delovna telesa
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
80.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, njegova naloga pa je zlasti, da:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu;
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu;
—	razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo s vprašanji cestnega prometa ukrepe za izboljšanje varnosti,
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe.
V.	IZVRŠNI SVET, OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1. Izvršni svet
a)	Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
81.	člen
Pri izvrševanju svojih, s statutom občine Ptuj in odlokom, določenih funkcij, izvršni svet:
—	skupščini predlaga določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov;
—	skupščini daje mnenja o predlogih odlokov in drugih splpšnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji (in lahko predflaga amandmaje k predlogom ten aktov);
—	skupščini predlaga obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila, in izvrševanjem odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in sprejem stališč o teh vprašanjih;
—	skupščini daje mnenja in predloge o aktih podjetij, organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih skupščina potrjuje oziroma jim daje svoje soglasje;
—	lahko zahteva, da skupščina prouči določena vprašanja, in ji predlaga, da sprejme o njih svoje stališče;
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščinskih teles in prek svojih predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu;
—	daje odgovore na vprašanja poslancev in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavijo zbori skupščine, delovna telesa in poslanci v zborih;
—	lahko zborom skupščine predlaga, da odložijo obravnavo predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali, da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz poslancev zborov in članov izvršnega sveta.
82.	člen
Izvršni svet delovnim telesom omogoča sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih in organizacijah ter o poteku teh priprav obvešča skupščino.
83.	člen
Izvršni svet skupščino seznanja z aktualnimi roblemi izvajanja politike in izvrševanja za-onov in odlokov ter z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
devah, s katerimi se je ukvarjal, ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
Predsedstvo skupščine lahko zahteva, naj izvršni svet skupščine poroča o vseh, ali pa posameznih, vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena.
89.	člen
Skupščina po končani razpravi zavzame stališče o delu izvršnega sveta in drugih vprašanjih, ki jih je oblikovala, ter delovnim telesom in izvršnemu svetu določi obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice za nadaljnje delo.
b)	Odgovornost izvršnega sveta
90.	člen
Skupščina lahko obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanja politike, zakonov, odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela občinskih upravnih organov in organizacij, za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravljajo zbori.
91.	člen
Po obravnavi skupščina lahko sprejme stališča o delu izvršnega sveta in njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določajo obveznosti izvršnega sveta, in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, odjokov in drugih splošnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu; s sklepi določi obveznosti izvršnega sveta za sprejem ukrepov, predložitev poročil ali predlogov aktov ali pošiljanje informativnih in drugih gradiv; razveljavi ali odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z zakonom ali statutom občine Ptuj.
84.	člen
Izvršni svet po svojem predstavniku sodeluje pri delu delovnih teles, kadar te obravnavajo predlog za izdajo odloka, osnutek ali predlog odloka ali drugi akt skupščine, ki ga je sam predlagal, oziroma, ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta na seji teh teles pojasni stališče izvršnega sveta.
85.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine z izvršnim svetom, ta telesa izvršni svet obveščajo o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
86.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih delovnih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko izvršni svet določi svoje člane in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in organiza-cije.
Za predstavnike na sejah delovnih teles lahko izvršni svet določi tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih in organizacijah.
87.	člen
Izvršni svet hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom ali predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, sporoči, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za sodelovanje na zborih in v delovnih telesih.
88.	člen
Izvršni svet skupščini na lastno pobudo ali na njeno zahtevo poroča o svojem delu in izvajanju politike skupščine — bodisi v celoti ali o posameznih vprašanjih; o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja; o izvrševanju zakonov, kakor tudi o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina; o drugih za-
92.	člen
Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj desetih poslancev postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog mora biti obrazložen.
Zbori skupščine na skupni Seji najprej odločijo o tem, aJi se postopek o vprašanju zaupnice uvede.
Če je odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, sprejeta, zbori skupščine po razpravi glasujejo o vprašanju zaupnice.
Če je izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
93.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali, da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošen akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice v imenu izvršnega sveta postavi njegov predsednik pred odločanjem o odloku ali drugem splošnem aktu skupščine iz 1. odstavka tega člena.
Če zbori skupščine v smislu določbe iz I. odstavka tega člena, vendar v nasprotju s stališčem izvršnega sveta, sprejmejo odlok ali drugi splošni akt — oziroma ta ni sprejet, je izvršni svet dolžan odstopiti.
94.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali njegov član. Odstop predsednika izvršnega sveta ali večine članov ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta, ki mu s tem preneha mandat.
O odstopu predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta njegov predsednik pisno obvesti predsednika skupščine, ki odstop da na dnevni red sej zborov. Zbori skupščine odstop obravnavajo, izvršni svet.
njegov predsednik oziroma član pa imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
O odstopu se ne glasuje.
Odstop je veljaven z vročitvijo pismenega odstopa predsedniku skupščine.
Če odstopi predsednik ali posamezen član izvršnega sveta, lahko skupščina pooblasti enega od članov izvršnega sveta, da opravlja funkcijo predsednika oziroma člana izvršnega sveta, ki je odstopil.
95.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
96.	člen
Najmanj deset poslancev lahko vloži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pisno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zborov. Interpelacijo podpišejo tisti poslanci v zboru, ki so jo vložili.
Poslanci pošljejo interpelacijo predsedniku skupščine. Predsednik interpelacijo takoj pošlje predsedniku izvršnega sveta in poslancem v zborih.
97.	člen
Izvršni svet mora predsedniku skupščine poslati pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči in sicer v roku 15 dni po prejemu sporočila, zato, da bodo zbori interpelacijo obravnavali.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se kot posebna točka da na dnevni red prve prihodnje seje zborov.
Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku 15 dni, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka tudi, če poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo ni bilo dano.
98.	člen
Predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, jo ima na seji zborov pravico obrazloži-ti.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zborov obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da poročilo v zvezi z interpelacijo.
99.	člen
Razprave o interpelaciji lahko zbori končajo s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko izvršnemu svetu tudi naložijo obveznost in izvajanje politike, izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
100.	člen
Poslanci, ki so interpelacijo vložili, jo lahko vse do konca obravnave umaknejo.
2.	Občinski upravni organi in organizacije
101.	člen
Skupščina lahko — v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja, od občinskih upravnih organov in organizacij zahteva:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in-o tem poročajo;
—	da jo obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
—	da pripravijo odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina;
—	da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine in njenih delovnih teles;
—	da poročajo o izvajanju politike, ki jo je doldčila skupščina; o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja ;
—	da posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ah so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, in spise ter druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov in delovnih teles.
102.	člen
Delovna telesa občinske upravne organe in organizacije obveščajo, zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov, o sejah, na katerih bodo obravnavala vprašanja z njihovih delovnih področij.
103.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov in organizacij, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine oziroma delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja iz njihovega delovnega področja.
Na seji skupščine ali delovnega telesa ti funkcionarji dajejo obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Tako obvestilo ali pojasnilo so — na zahtevo, dolžni dati tudi pismeno.
Če se funkcionar, ki vodi delo občinskega upravnega organa ali organizacije, seje skupščine ne more udeležiti, lahko določi, da se seje udeleži drug funkcionar ali strokovni delavec iz.tega upravnega organa ali organizacije.
104.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov in organizacij, na zahtevo skupščine ali na lastno pobudo skupščini poročajo o stanju na ustreznem upravnem področju, izvrševanju zakonov in splošnih aktov in drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov oziroma organizacij, ki jih vodijo.
VI.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
105.	člen
Skupščina za izvajanje nalog s svojega delovnega področja sprejme delovni program, ki izhaja iz statuta občine Ptuj, družbenih planov, drugih splošnih aktov in — že določene politike skupščine.
106.	člen
Zbori skupščine sprejmejo delovni program za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše.
Delovni program skupščine poleg tematskega dela vsebuje tudi program predpisov, ki jih skupščina namerava sprejeti.
Vsaka zadeva se v programu vsebinsko opredeli, določi se njen predlagatelj ter okvirni rok obravnave v skupščini.
VII.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Splošne določbe
vice, se objavijo, ostali sklepi pa se predložijo organom, na katere se nanašajo.
112.	člen
Skupščina s stališči opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov.
113.	člen
Odloke in druge akte, sklepe, stališča in priporočila, ki jih sprejema skupščina, podpisuje njen predsednik.
Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki.
114.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov se da pečat skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka je mišljeno oesedilo, ki je bilo sprejeto na sejah skupščine.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani tajništvo skupščine.
Za pripravo izvirnikov, pečat na njih, njihovo hrambo in evidenco o njih skrbi tajnik skupščine.
Za redakcijsko obdelavo aktov skupščine je pristojna statutarno-pravna komisija skupščine.
115.	člen
Odloki in drugi akti skupščine ter obvezne, razlage odlokov se objavljajo v občinskem uradnem vestniku.
Odloke in druge akte skupščine ter obvezne razlage odlokov v objavo pošilja tajnik skupščine.
Tajnik skupščine, na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka, daje popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, akta oziroma obvezne razlage.
2.	Postopek za izdajo odloka a) Splošne določbe
107.	člen
Skupščina sprejema planske akte občine, odloke, odločbe, občinski proračun, resolucije, priporočila, sklepe in stališča, daje obvezne razlage odlokov ter sklepa dogovore.
108.	člen
Skupščina s priporočilom opozarja na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, in predlaga ukrepe za njihovo reševanje.
Skupščina z resolucijo opozarja na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega planiranja, ki so za občino skupnega pomena, določa politiko, ki jo je na teh področjih potrebno izvajati, in ukrepe, ki so za to potrebni.
109.	člen
Skupščina sklepe sprejema kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice; ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, zbori skupščine odločajo o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov podjetij, organizacij in skupnosti ali o soglasju k takšnim aktom ter o drugih pravicah, ki jih skupščina ima po statutu, zakonu in tem poslovniku.
110.	člen
Skupščina izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam s sklepi nalaga obveznosti glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja.
111.	člen
Sklepi, s katerimi občina izvršuje svoje pra-
116.	člen
Odlok se praviloma sprejema v treh fazah in sicer: kot predlog za izdajo odloka, osnutek odloka in predlog odloka. Lahko pa se sprejema v dven fazan — kot osnutek odloka in predlog odloka.
117.	člen
Odlok lahko predlagajo: vsak poslanec oziroma skupina poslancev, izvršni svet skupščine, predstojniki občinskih upravnih organov — za svoje delovno področje, in delovna telesa skupščine.
118.	člen
Predlog za izdajo odloka, osnutek oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine.
Predlog za izdajo odloka, osnutek odloka njegov predlog se pošlje poslancem in drugim prejemnikom gradiv za seje zborov skupščine občine.
Če predloga za izdajo odloka, osnutka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, ga predsednik skupščine pošlje tudi njemu, da o njem svoje mnenje. Izvršni svet da svoje mnenje pred obravnavo v zborih.
119.	člen
Predlog za izdajo odloka, osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo pristojne komisije oziroma delovna telesa skupščine.
Komisije in delovna telesa skupščine skupščini pismeno poročajo o svojih stališčih, mnenjih, pripombah, predlogih oziroma amandmajih k predlogu za izdajo odloka, osnutku oziroma predlogu odloka.
Predlog za izdajo odloka, osnutek oziroma predlog odloka — v okviru svojih pristojnosti.
obravnava tudi statutarno-pravna komisija skupščine.
Poročila delovnih teles se pošljejo predsedniku skupščine, statutarno-pravni komisiji in predlagatelju za izdajo odloka, osnutka oziroma predloga odloka ter vsem prejemnikom gradiv za seje zborov skupščine.
120.	člen
Delovno telo skupščine izmed svojih članov določi poročevalca, ki lahko na seji zborov skupščine obrazloži stališča, mnenja in pripombe, predloge oziroma amandmaje delovnega telesa; če je bila opravljena javna obravnava, pa tudi mnenja delovnih teles skupščine, ki so se izoblikovala v njej.
121.	člen
Predlagatelj predloga za izdajo odloka, osnutka oziroma predloga odloka je povabljen na sejo zborov skupščine.
Predstavnik predlagatelja lahko na začetku obravnave da dopolnilno obrazložitev k predlogu za izdajo odloka, osnutku oziroma predlogu odloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo predloga za izdajo odloka, osnutka oziroma predloga odloka, tudi če izvršni svet ni predlagatelj odloka.
b)	Zahteva za izdajo odloka
122.	člen
Občani, podjetja, organizacije, sindikati, skupnosti in društva se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali kateregakoli predlagatelja.
123.	člen
Predlogi, ki jih predlagatelji dajejo po prejšnjem členu, se pošljejo neposredno predsedniku skupščine.
Če zbori skupščine sprejmejo zahtevo za izdajo odloka, s sklepom določijo način, kako naj se — v smislu te zahteve, izdela osnutek oziroma predlog odloka. Sestavljalec osnutka oziroma predloga odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko zahtevo na seji obrazloži. Skupščina mora predlagatelja zahteve oziroma predloga obvestiti o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzela.
124.	člen
Zahteva za izdajo odloka, ki je ne vložijo organi in organizacije iz 122. člena tega poslovnika, se pošlje statutarno — pravni komisiji skupščine.
Preden komisija zahtevo obravnava, lahko o njej zahteva mnenja ustreznih teles skupščine ter drugih organov.
Če komisija meni, da bi bilo v skladu z vloženo zahtevo sprejeti odlok, lahko da predlog sama ali pa skupščini predlaga da zahtevo prouči in določi, kako se naj izdela, in vloži predlog za izdajo odloka in kdo ga naj izdela.
Komisija vlagatelja obvesti o stališču, ki ga je o njegovi zahtevi zavzela,
c)	Predlog za izdajo odloka
125.	člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati: zakonsko podlago za izdajo odloka; oceno stanja na področju, ki ga je z odlokom potrebno urediti; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali njihovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z ustreznimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi in občane na podlagi predlaganih rešitev; materialne obveze, ki bodo nastale za občino, podjetja in druge organizacije in skupnosti ter — za občane in druge, pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Predlogu za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
Predlagatelj lahko predlog za izdajo odloka umakne do odločitve zborov skupščine o tem, ali je odlok potreben.
Če predlagatelj, po sprejemu predloga za izdajo odloka, predlaga umik, o tem odločijo zbori skupščine. Če zbori skupščine tak predlog sprejmejo, se postopek ustavi.
Če zbori skupščine predloga predlagatelja za umik predloga za izdajo odloka ne sprejmejo, s sklepom odločijo, kdo bo pripravil osnutek.
126.	člen
Če zbori skupščine spoznajo, da je predlagani odlok potreben, s sklepom sprejmejo predlog za izdajo odloka.
Če zbori skupščine spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, s sklepom zavrnejo predlog za izdajo odloka.
Zbori predlagatelja obvestijo o svojem sklepu.
127.	člen
S sklepom, s katerim sprejema predlog za izdajo odloka, skupščina določi stališča, mnenja in predloge, ki jih naj predlagatelj upošteva pri pripravi osnutka odloka; lahko pa tudi določi organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje, posebna posvetovanja in druge oblike sodelovanja, ki lahko pripomorejo, da se osnutek predloga bolje pripravi.
128.	člen
Na podlagi sklepa, s katerim pristojni zbori sprejmejo predlog za izdajo odloka, praviloma predlagatelj pripravi osnutek odloka.
Če se predlagatelj s takim sklepom ne strinja, skupščina določi, kdo bo osnutek pripra-
č) Osnutek odloka
129.	člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb.
Osnutek odloka mora biti obrazložen.
Če se odlok obravnava v dveh fazah, mora obrazložitev vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za izdajo odloka in so navedeni v 125. členu tega poslovnika.
Če se odlok sprejema v treh fazah, pa mora obrazložitev osnutka odloka vsebovati še: navedbe, kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu za izdajo odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni in rešitve, ki odstopajo od predloga za izdajo odloka; besedilo tistih določb odio-' ka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
K osnutku predloga morata biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine.
130.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. O takšnem predlogu zbori razpravljajo ter odločijo s sklepom. Če zbori tak predlog sprejmejo, se postopek ustavi.
131.	člen
Na seji skupščine zbori osnutek odloka obravnavajo najprej načelno — tako, da poslanci izražajo svoje mnenje o tem, ali so načela, na katerih naj temelji odlok, v osnutku odloka pravilno in dosledno izvedena.
132.	člen
Če zbori skupščine načelno sprejmejo osnutek odloka, preidejo k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi zbori skupščine s sklepom določijo stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošljejo predlagatelju, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbori s sklepom določijo, ali je za obravnavanje in proučevanje predloga odloka potrebno ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo skupščine.
Če zbori skupščine osnutka odloka načelno ne sprejmejo, ga vrnejo predlagatelju in s sklepom določijo, v katerem pogledu je potrebno
osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa lahko določijo tudi rok, v katerem predlagatelj mora zborom poslati spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek odloka.
Zbori skupščine lahko tudi določijo, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in rok za njo.
d)	Predlog odloka
133.	člen
Predlog odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo zakonski predpisi.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj ne in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka; vire in način zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Predlogu odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
e)	Obravnava odloka v delovnih telesih
134.	člen
Po obravnavi predloga odloka statutarno -pravna komisija in delovna telesa skupščine dajo svoja poročila z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani k predlogu odloka.
Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, delovna telesa in statutarno-pravna komsija dajo v obliki amandma-jev.
Delovna telesa in statutarno-pravna komisija med seboj sodelujejo, se obveščajo ter lahko obravnavajo tudi stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje drugih teles.
0 Obravnava predloga odloka v zborih
135.	člen
Obravnava predloga odloka na seji zborov skupščine obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden zbori preidejo na načelno obravnavo, lahko predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci delovnih teles skupščine obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih predlog vsebuje.
Med obravnavo besedila se po delih, poglavjih oziroma oddelkih razpravlja o predlogu odloka, lahko pa tudi po členih, če zbori tako sklenejo.
136.	člen
Po končani načelni obravnavi zbori skupščine odločajo o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih zbori skupščine odločajo o predlogu odloka v celoti.
137.	člen
Zbori skupščine lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavljajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklenejo, da se obravnava in sklepanje obloži, če ugotovijo, da ni doseženo soglasje, oziroma, če ugotovijo, da je posamezna vprašanja, ki so se ob obravnavi pojavila, potrebno proučiti.
Ce zbori skupščine sklenejo, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odložita, sprejmejo sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odtoka opraviti, kdo naj to opravi ter določijo rok za ponovno obravnavo.
138.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu skupščina razpravlja ter odloči s sklepom.
g)	Amandmaji
139.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo pred-
loga odloka (v nadaljnem besedilu: amandma) mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 117. členu tega poslovnika pravico predlagati odlok.
140.	člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbori skupščine lahko sklenejo, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredfstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
141.	člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno poslati predsedniku skupščine najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bodo zbori predlog odloka obravnavali.
Amandmaje k predlogu odloka predsednik skupščine pošlje predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in statutarno — pravni komisiji ter vsem tistim, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine.
142.	člen
Delovna telesa in statutarno-pravna komisija prejeti amandma proučijo in zborom predložijo poročilo.
Na sejo delovnega telesa in statutarno-pra-vne komisije ter na sejo zborov je lahko povabljen predlagatelj amaTidmaja.
143.	člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz 1. odstavka 141. člena tega poslovnika — vse do konca obravnave na seji zborov skupščine. Tudi tak amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Zbori skupščine posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odločijo, ali bodo predloženi amandma obravnavali.
Če se amandma predlaga šele med obravnavo na seji zborov skupščine, ga lahko poslanec ali drug predlagatelj najprej poda v ustni in nato še pisni obliki. Če se zbori skupščine strinjajo, lahko predsedujoči tak amandma da v obravnavo že takoj po njegovi ustni predstavitvi.
Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje vse do konca obravnave predloga. Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo tudi spremeni, dopolni oziroma umakne svoj amanama. Spremembo oziroma dopolnitev ah umik amandmaja je potrebno obrazložiti.
Izvršni svet lahko vse do konca obravnave daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka.
Če amandma ni vložen v roku z 1. odstavka 141. člena tega poslovnika, se šteje, da je bil dan na seji zborov skupščine.
144.	člen
Predlagatelj odloka lahko pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
145.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se praviloma posebej glasuje.
Če se izjemoma skupaj glasuje o večjem številu amandmajev, mora predsedujoči pred takim glasovanjem poslance vprašati, če kdo zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed teh amandmajev.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu odloka, in nato — po istem kriteriju — o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se
najprej odloča o amanmaju, ki je dan amandmaju.
h)	Odločanje pri sprejemanju odloka
146.	člen
Da bi za odločitev o predlogu poslanci v zborih dosegli soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnim izjavljanjem poslancev oziroma klubov poslancev.
i)	Skrajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka
147.	člen
Če ne gre za obsežne in zahtevne odloke, lahko — na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine ah na pobudo predsedstva skupščine, zbori skrajšajo roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnavajo in odločajo o odloku tako, da združijo dve fazi sprejemanja odloka.
Odločitev iz 1. odstavka tega člena zbor lahko sprejmejo, kadar gre za:
—	manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
—	prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov,
—	manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki,
—	zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti podjetij, drugih organizacij in skupnosti ter občanov,
—	spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča Republike Slovenije.
j)	Hitri postopek za izdajo odloka
148.	člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko odlok izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
149.	člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan.
150.	člen
Če zbori sprejmejo predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začnejo na seji zborov takoj obravnavati ta predlog; vendar pa lahko pred ali med obravnavo zahtevajo od statutarno-pravne komisije, naj jim da svoje mnenje.
Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zbori pred odločanjem zahtevajo mnenje izvršnega sveta o tem predlogu.
151.	člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave predlagati amandmaje.
152.	člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki govorijo o postopku za sprejemanje osnutka oziroma predloga odloka.
k)	Postopek za sprejem drugih aktov
153.	člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka, tako, da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja in sprejemanja predloga odloka.
Obravnava drugih aktov skupščine, ki niso odloki, je enotna, razen če zbori ne sklenejo, da bodo posebej imeli načelno obravnavo in da bodo besedilo posebej obravnavali.
i) Postopek za obvezno razlago odloka
154.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko skupščini dajo občani, sodišče, podjetja ter druge organizacije in skupnosti.
155.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija. Preden obravnavo začne, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja odloka.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, daje predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga da zborom v sprejem.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, o tem obvesti predlagatelja.
156.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je v tem poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka.
VIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
a)	Splošne določbe
157.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine predsednikov in podpredsednikov zborov, predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta so tajne.
O izvolitvi drugih funkcionarjev, ki jih voli skupščina, ter imenovanju funkcionarjev se glasuje javno, razen, če zbori — na predlog predsednika ali poslanca skupščine, sklenejo, da se glasuje tajno.
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi volilna komisija.
Poslanec za kandidata glasuje na tak način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
O listi kandidatov se glasuje tako, da se obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. Na koncu glasovnice je beseda »ZA« na desni strani, beseda »PROTI« pa na levi strani glasovnice.
158.	člen
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je dobil večino glasov vseh poslancev vseh zborov skupščine.
Če je predlaganih več kandidatov za posamezno funkcijo, pa noben kandidat ni dobil potrebne večine glasov, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največje število glasov.
Ce je pri prvem glasovanju dvoje ali več kandidatov dobilo enako naivečje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Kandidatna lista je izvoljena, če je dobila večino glasov vseh poslancev vseh zborov skupščine.
Če pri ponovnem glasovanju noben kandidat ni dobil predpisane večine, se kandidacijski postopek ponovi.
b)	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
159.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine lahko izmed izvoljenih poslancev predlaga skupina najmanj 7 poslancev enega ali 12 poslancev vseh zborov skupščine.
160.	člen
Posamezen poslanec lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine.
161.	člen
Kandidature se predlagajo pisno, posebej za predsednika skupščine in posebej za podpredsednika skupščine.
Predlog kandidature mora vsebovati navedbo funkcije, za katero se kandidat predlaga, ime in priimek, datum rojstva, poklic, zaposli-
tev in naslov stalnega bivališča kandidata ter priimek in ime ter stalno prebivališče predlagateljev.
Predlogom mora biti priloženo pisno soglasje kandidata.
162.	člen
Predlog kandidature se predloži volilni komisiji. Komisija preveri, če so predložene kandidature v skladu s poslovnikom.
Ce predložene kandidature nimajo pomanjkljivosti, jih komisija predloži zborom skupščine ter izvede volitve.
163.	člen
Volitve se izvedejo po postopku in na način, določen v 157. in 158. členu tega poslovnika.
Kandidat za predsednika skupščine pred izvolitvijo delegatom predstavi svojo zamisel o razvoju občine Ptuj.
c)	Določanje kandidata za predsednika izvršnega sveta in izvolitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta
164.	člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta lahko predlaga najmanj 7 poslancev enega zbora ali 12 poslancev vseh zborov skupščine.
Posamezen poslanec lahko podpre samo en predlog za kandidata za predsednika izvršnega sveta.
165.	člen
Kandidati se predlagajo pisno.
Predlog kandidature mora vsebovati navedbo funkcije, za katero se kandidatura predlaga, ime in priimek, datum rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega bivališča kandidata ter ime, priimek in stalno prebivališče predlagatelja.
Predlogu mora biti predloženo pisno soglasje kandidata.
166.	člen
Predlogi kandidatur se predložijo volilni komisiji. Volilna komisija preveri, če so predložene kandidature v skladu s tem poslovnikom.
Če nimajo pomanjkljivosti, jih volilna komisija predloži zborom skupščine ter izvede volitve.
167.	člen
O predlaganih kandidatih se glasuje na način in po postopku, določenem v 157. in 158. členu tega poslovnika.
168.	člen
Kandidat, ki je določen za kandidata za predsednika izvršnega sveta, skupščini predloži listo kandidatov za podpredsednika in člane izvršnega sveta — z osnovnimi podatki o kandidatih (rojstni podatki, poklic, zaposlitev, navedba področja, ki ga bo posamezen kandidat pokrival).
Kandidat za predsednika izvršnega sveta predlaga kandidata za podpredsednika in toliko članov, kolikor se jin voli.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta lahko poslancem predloži tudi nepopolno listo kandidatov za podpredsednika in člane izvršnega sveta.
Strokovna služba skupščine mora predloženo listo kandidatov za podpredsednika in člane izvršnega sveta poslati poslancem in sicer najkasneje 3 dni pred skupno sejo zborov.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta pred izvolitvijo poslancem predstavi svoj program za razvoj občine Ptuj.
169.	člen
Najprej se voli predsednika, nato pa podpredsednika in člane izvršnega sveta.
Podpredsednik in člani se volijo posamezno.
Volitve se opravijo po postopku in načelih, določenih v 157. in 158. členu tega poslovnika.
Če podpredsednik in člani IS niso izvoljeni, predsednik izvršnega sveta na naslednji seji predloži nove kandidate ali odstopi,
d)	Imenovanje funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in tajnika skupščine
170.	člen
Skupščina imenuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe, na predlog predsednika izvršnega sveta.
171.	člen
Skupščina imenuje tajnika skupščine na predlog predsednika skupščine. Za imenovanje se primerno uporabljajo določbe 157. in 158. člena tega poslovnika.
e)	Izvolitev oziroma imenovanje drugih funkcionarjev
172.	člen
Za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev, za katere je skupščina pooblaščena po posebnih predpisih, se primerno uporabljajo določbe o volitvah in imenovanjih, navedene v tem poslovniku.
0 Izvolitev delovnih teles skupčine
173.	člen
Izvolitev delovnih teles skupščine in zborov se opravi z listo. Na vsaki listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov se voli, ter kandidata za predsednika in podpredsednika, če s sklepom o izvolitvi ni določeno, da se predsednika in podpredsednik volita izmed članov komisije.
g)	Postopek za razrešitev
174.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
Glede odstopa drugih funkcionarjev se primerno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na odstop predsednika in članov izvršnega sveta.
175.	člen
Pri odločanju o razrešitvah funkcionarjev občinskih upravnih organov lahko zbori določijo osebo, ki bo opravljala naloge funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja.
h)	Slovesna izjava
176.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov, predsednik in člani izvršnega sveta, občinski sodniki za prekrške, občinski javni pravobranilec in drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom ravnal po ustavi Republike Slovenije, zakonih, statutu občine Ptuj in odlokih skupščine občine Ptuj ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.«
177.	člen
Predsednik in podpr^lsednik skupščine dajo slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, predsedniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta, občinski sodniki za prekrške, občinski javni pravibranilec, predstojniki občinskih upravnih organov in drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, pa pred predsednikom skupščine.
IX.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE PTUJ V DELU SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
178.	člen
Skupščina občine — na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v podjetjih, organizacijah in skupnostih ter v političnih organizacijah ter po lastni iniciativi, daje skupščini Republike Slovenije predloge za obravnavanje posameznih zadev in pristojnosti skupščine Republike Slovenije, kot pooblaščeni predlagatelj pa skupščini daje predloge za sprejem zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmaje k predlogom zakonov in drugih splošnih aktov.
Za oblikovanje predlogov za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti skupščine Republike Slovenije ter predlogov zakonov, dru-
gih splošnih aktov in amandmajev, velja v celoti enak postopek kot za obravnavo zadev iz pristojnosti zborov skupščine občine.
X.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE
179.	člen
Delo zborov in delovnih teles skupščine je javno. Skupščina javnost obvešča o svojem delu, delu zborov in delovnih teles ter o sprejetih odločitvah in stališčih.
180.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in delovnih teles ter javnost obveščati o njihovem delu.
181.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in njenih delovnih teles, magnetogramski zapisi in druge publikacije, ki jih skupščina izdaja.
182.	člen
Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja za potrebe skupščine organizira in opravlja tajništvo skupščine.
Uradne informacije o delu skupščine daje predsednik skupščine.
XI.	SLUŽBE SKUPŠČINE
183.	člen
Strokovne in organizacijsko-tehnične naloge, ki so potrebne za delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter poslancev opravlja tajništvo skupščine.
184.	člen
Tajništvo zlasti opravlja naslednje naloge:
—	sodeluje pri pripravi sej skupščine in njenih zborov,
—	poslancem zagotavlja strokovno in drugo pomoč pri opravljanju njihove funkcije, skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje poslancev o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih odloča skupščina,
—	skrbi za pravočasno posredovanje poslanskih vprašanj pristojnim organom,
—	zagotavlja strokovno in drugo pomoč poslancem republiške skupščine,
—	spremlja izvrševanje sklepov zborov skupščine in delovnih teles,
—	skrbi za objavo splošnih in drugih aktov skupščine,
—	vodi dokumentacijo o delu skupščine, njenih zborov in delovnih teles,
—	opravlja protokolarne zadeve,
—	opravlja strokovna in druga opravila za potrebe skupščine pri sodelovanju z drugimi
občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi ter lokalnimi skupnostmi tujih držav,
—	opravlja tajniške ter druge strokovno-ad-ministrativne in tehnične zadeve za potrebe skupščine, delovnih teles in poslancev.
185.	člen
Tajništvo skupščine vodi, organizira in usklajuje delo tajništva ter za njegovo delo odgovarja.
186.	člen
Notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest tajništva določa pravilnik o organizaciji in delu tajništva ter o sistematizaciji delovnih mest, ki ga izda tajnik skupščine v soglasju s predsedstvom skupščine.
XII.	KONČNE DOLOČBE
187.	člen
Ta poslovnik obravnavajo in sprejemajo zbori skupščine po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
188.	člen
Z dnem, ko ta poslovnik začne veljati, prene-
ha veljati poslovnik skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76, 12/87) in začasni poslovnik skupščine občine Ptuj, ki so ga zbori skupščine sprejeli na sejah, dne 10. maja 1990 in 19. februarja 1991.
189.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-1/91
Datum: 28/5-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER, s. r.
68.
Po 3. in 4. točki 3. člena in 41. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) ter 3. členu odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 6. 6. 1991 sprejela
ODLOK
o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Ormož
1.	člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo ulice, trgi, pločniki, kolesarske steze, javna parkirišča, parki, zelenice, drevoredi, otroška igrišča in poti na območju občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: javne površine). Karta z vrisanimi javnimi površinami je sestavni del odloka.
2.	člen
Na območju občine Ormož vzdržuje čistočo na javnih površinah za taka dela usposobljeno podjetje oz. samostojni obrtnik (v nadaljevanju: izvajalec) po načelu najboljšega ponudnika.
3.	člen
Na javnih površinah se nameščajo košarice za odpadke in zbiralni smetnjaki (kesoni). Na območju občine Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ormož določi v dogovoru s Krajevno skupnostjo in izvajalcem kraje, na katerih se namestijo košarice za odpadke in zbiralni smetnjaki.
Krajevne skupnosti organizirajo odvoz kosovnih odpadkov vsaj enkrat letno.
4.	člen
Košarice za odpadke mora izvajalec redno izpraznjevati in jih čistiti.
V košarice za odpadke je prepovedano odlagati težje predmete, steklo, gospodinjske odpadke, tleče predmete, ki lahko zanetijo požar in podobno.
5.	Člen
Vzdrževanje čistoče na javnih površinah obsega predvsem:
1.	strojno in ročno čiščenje površin,
2.	škropljenje in polivanje javnih površin z vodo ter po potrebi pranje asfaltiranih površin,
3.	pobiranje in odstranjevanje smeti ter odpadkov iz cvetličnih korit, če ta niso v sklopu večjih parkovnih površin in nasadov,
4.	čiščenje vtokov v kanalizacijo in cestnih jarkov,
5.	negovanje in obnavljanje drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
6.	vzdrževanje in obnavljanje peš poti, ograj, klopi in opreme.
6.	člen
Obseg, časovno obdobje, način čiščenja in fi-
nanciranje javnih površin-v občini Ormož se določi z letnim programom, ki ga sprejme IS SO Ormož.
IS SO Ormož sklene na podlagi sprejetega letnega programa pogodbo z izvajalcem.
7.	člen
Javne površine o stavbah, razen cestišč so dolžni čistiti upravljale!, lastniki in uporabniki stavb in lokalov.
8.	člen
Za čiščenje funkcionalnih zemljišč posameznih stavb so dolžni skrbeti upravljalci, lastniki in uporabniki stavb.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcij občin Ormož in Ptuj.
KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,00 din do
15.000,00 din se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1.	ne namesti košaric za odpadke in zbiralnik smetnjakov, kakor to določa 3. člen,
2.	ne izpraznjuje in očisti redno košaric za odpadke (prvi odstavek 4. člena),
3.	ne očisti površin v skladu z letnim programom in pogodbo (6. člen).
Z denarno kaznijo od 50,00 do 2500,00 din se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 500,00 din do
15.000,00 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim orpavljanjem dejavnosti, če:
1.	odlaga v košarico za odpadke predmete in material v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena,
2.	ne očisti javnih površin ob stavbi, kakor tudi določa 7. člen,
3.	ne skrbi za čiščenje funkcionalnega zemljišča ob stavbi, kakor to določa 8. člen.
Z denarno kaznijo od 50,00 din do 2500,00 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
12.	člen
Z denarno kaznijo 200,00 din, ki se izterja takoj na mestu, se kaznuje posameznik, če:
1.	odlaga v košarice za odpadke predmete in material v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena,
2.	ne očisti javnih površin ob stavbah kot določa 7. člen, %
3.	ne skrbi za čiščenje funkcionalnega zemljišča ob stavbi, kot to določa 8. člen.
KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-1/90
Ormož, dne 6. 6. 1991
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ dr. Jože BEŠVIR, s. r.
69.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Po 5. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list RS, št. 9/85) in 3. členu Odloka o
določitvi organov družbene kontrole cen v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji, dne 5. 6. 1991 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 32/90) se doda novi L a člen, ki se glasi:
» 1. a člen
Podjetja in druge pravne osebe smejo cene svojih storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, povečati in sicer:
—	stanarine z'a 20 %.
—	najemnine za 20 %.«
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uproablja pa se od 1. junija 1991 dalje.
Številka: 385-3/91
Ormož, dne 5. 6. 1991
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili TROFENIK, s. r.
70.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, štev. 9/85) in 2. člena Odloka o družbeni kontroli cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 12/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, dne 5/6-1991 sprejel
ODREDBO
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.	člen
Stanarine, ki so jih podjetja in druge pravne osebe oblikovale v skladu s predpisi in uporabile na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 33/90 in 13/91).
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/7-1991 dalje.
Številka: 38-27/78-2 Datum: 5/6-1991
Predsednik IS SO Ptuj
Branko BRUMEN, s. r.
71.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77, 18/88), 7. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85, 48/86) in statuta krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, je svet KS Videm pri Ptuju, dne 12. 6. 1991 na zahtevo terenske organizacije Soviče—Dravci, sprejel
/
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka, na območju KS Videm pri Ptuju za naselje Soviče—Dravci
1.	člen
Za območje dela Krajèvne skupnosti Videm pri Ptuju in sicer za celotno naselje Soviče— Dravci se razpiše referendum posebnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programskih nalog na območju naselij Soviče— Dravci.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo 23. junija 1991 od
7.	do 19. ure
—	glasovalno mesto, 151: Dom vaščanov Soviče, za naselje Dravci, Soviče.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sice rod 15. julija 1991 do 30. junija 1996.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
—	modernizacija dela ceste v dolžini 600 m v Sovičah
—	za dokončanje doma vaščanov
—	za ureditev zemljiških del na odcepih vaških cest v Sovičah in Dravcih, se gramozirajo, ter pripravijo za polaganje asfalta v dolžini 4 km.
—	za ureditev avtobusnega postajališča v ZG. Sovičah
—	za skupne potrebe KS, na podlagi odločitve krajanov — za funkcionalne izdatke.
5.	člen
Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od naslednjih osnov:
—	zavezanci, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po stopnji 2,5 % od osebnega dohodka oz. nadomestil, zmanjšanega za davke in prispevke iz osebnih dohodkov
—	starostni, družinski in invalidski upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine
—	zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % mesečno od kata-sterskega dohodka
—	zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2,5 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka
—	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku 1.500,00 din v letu 1991, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja osebnega dohodka v Republiki Sloveniji, ki ga objavi Zavod RS za statistiko.
—	zavezanci, ki so na začasnem delu v tujini, 400 DEM v dinarski protivrednosti letno.
6.	člen
Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju vasi Sovič in Drave in imajo lastne dohodke. Občane, ki so na začasnem delu v tujini se pozove k sodelovanju in obvesti o referendumskem programu na krajevno običajen način.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
8.	člen
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi krajani, ki so vpisani v volilni imenik vasi Drave in Sovič in vsi zaposleni krajani starejši od 15 let,
ki živijo na območju Sovič in Drave. Pri izvedbi glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka in se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
500.000,00 din (cene 1990) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka ter za zbiranje sredstev in izvajanje programa, odgovarja svet KS Videm pri Ptuju, ki vsaj enkrat letno poroča o zbranih in porabljenih sredstvih na zborih občanov.
11.	člen
Posebni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge organizacije in skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti do 31. decembra vsakega leta, obračun in odtegnitev pa pravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo posebni samoprispevek za vsako leto posebej na žiro račun KS Videm pri Ptuju.
12.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravlja v skladu s predpisi Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Ptuj.
13.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi in razglasi volilna komisija KS Videm pri Ptuju. Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti in izidu referenduma, sprejme svet KS Videm pri Ptuju.
14.	člen
Na referendumu glasujejo krajani in zavezanci iz 5. člena tega sklepa neposredno in tajno ter z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Videm pri Ptuju
GLASOVNICA za referendum, dne 23. 6. 1991
GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE NASLEDNJIH NALOG
—	modernizacijo dela ceste v Sovičah, dolžini 600 m v letu 1991
—	dokonča se gradnja vaškega doma v letu 1992
—	ureditev zemeljskih del na vaških cestah v Sovičah—Dravcih in navoz gramoza za pripravo asfalta v dolžini 4 km.
—	ureditev avtobusnega postajališča Zg. Soviče v letu 1996
—	del sredstev se lahko odobri na zborih krajanov za skupne potrebe KS Videm.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka strinja, oz. PROTI, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
15.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Videm pri Ptuju.
16.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Program krajevnega samoprispevka se objavi na krajevno običajen način.
Videm pri Ptuju, dne 12. junija, 1991 Predsednik
sveta KS Videm pri Ptuju Franc Koderman, s. r.
72.
SO PTUJ IZVRŠNI SVET
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na osnovi 4. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/91) in sklepa 15. seje z dne 13. 6. 1991 objavlja
JAVNI RAZPIS
za izvajalce zbiranja, sortiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v občini Ptuj
L
Predmet razpisa:
Predmet razpisa je:
1.	Redno zbiranje, sortiranje in odvažanje komunalnih odpadkov na razširjenem območju odvoza z Dravskega in Ptujskega polja (B program) in iz krajevnih centrov v Halozah in Slovenskih goricah (C program), skladno z Odredbo o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunalnih odpadkov v občini Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 11/91) in v skladu z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ptuj (Ur. Vestnik občin' Ormož in Ptuj štev. 6/91).
2.	Enkrat letni organiziran odvoz sortiranih odpadkov iz 2. odstavka 10. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
II.
Razpisni pogoji:
Na javni razpis se lahko prijavi izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je registriran za opravljanje predmetne dejavnosti in da je predložil odločbo za ugotovitev pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja,
2.	da je v ponudbi upošteval določbe Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ptuj in Odredbe o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunalnih odpadkov v občini Ptuj (izjava!),
3.	da je tehnično in materialno usposobljen za obseg predvidenega zbiranja, sortiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki je predmet tega razpisa (reference),
4.	da predloži program zbiranja, sortiranja in odvažanja komunalnih odpadkov,
5.	daje v ponudbeno ceno zbiranja, sortiranja in odvoza komunalnih odpadkov vkalkuliral:
—	stroške zbiranja, sortiranja in odvoza komunalnih odpadkov,
—	stroške deponiranja na centralni deponiji v Brstju, ki znašajo na dan objave natečaja 39,90 din/posodo mesec oz. 93,40 din/m' pripeljanih od-
padkov iz 2. odstavka 10. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Na območjih, kjer je uvedeno sortiranje odpadkov, naj ponudnik v kalkulaciji cene upošteva ustrezno število tipiziranih posod za steklo in papir za več uporabnikov skupaj.
6.	da je ob predložitvi ponudbe vplačal varščino v višini 1.000.000,00 din na žiro račun občine Ptuj št. 52400-637-4-55396 ali predložil barirani ček do sklenitve pogodbe.
III.
Kriteriji za izbiro izvajalca(cev):
Za izbiro izvajalca (cev) se bodo upoštevali naslednji kriteriji: fia se je pravočasno prijavil na razpis in
da je dosledno zadostil razpisnim pogojem iz II. poglavja tega razpisa,
2.	da je ponudil ugodnejšo ceno po optimalni prostornini tipizirane posode za odlaganje komunalnih odpadkov,
3.	da je ponudil ugodnejšo ceno po m1 pripeljanih odpadkov na odlagališče komunalnih odpadkov, kadar gre za enkrat letni odvoz odpadkov po 2. odstavku 10. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki,
4.	da je ponudil najugodnejši način zbiranja, sortiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v občini Ptuj.
5.	Prednost imajo ponudbe, ki vključujejo kapacitete Komunalnega podjetja Ptuj glede delovne sile in tehnične opremljenosti za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter predlagajo obliko organiziranosti.
Splošno:
1.	Javni razpis se objavi v Uradnem Vestniku občin Ormož in Ptuj.
2.	Kandidati —- potencialni izvajalci svoje ponudbe z dokazi o izpolnitvi pogojev iz II. poglavja tega razpisa v 30 dneh po objavi natečaja.
3.	Izbor izvajalca (izvajalcev) bo opravila strokovna komisija, ki jo je imenoval Izvršni svet SO Ptuj.
4.	Vse potrebne informacije in podatke o številu gospodinjstev in prebivalcev dobi ponudnik na SO Ptuj, Sekretariat za stanovanjsko, komunalno in cestno gospodarstvo, Ptuj, Prešernova 29, soba 204/11. tel. (062) 772-731.
Štev.: 353-46/90-I7-PA
Datum: 13/6-1991
PREDSEDNIK Branko BRUMEN, s.r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio — Tednik Ptuj, Raičeva 6. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska: GZP Mariborski tisk Maribor.