DOLENJSKE Dolenjske Novice izliajiijo vsnk Coirtek; ako : : je ttt dnu prazuik, dan poprej. : : Cena jim jé za celo leto 5 K, m pol leta 2'50 IÍ. NiiroËiiiua xa Ncmřyo, Bosno iti dritge evropske države xiiaša i'SO K, za Ameriko 6'50 K. Ià»t tli oglaflt se iilačujejo iiapr«j. "W Yne (lopÎHe, iiiiruSiiiiiu in o/.imiiiia : spi'ttjeinii tiskai iiii J. Krajec hksI. i Fr.iiijo Netibaiier: Da slavček sem! J)a slHvč«k sem, pel hi, ko dan zazori, Devici, ki duša Je iijeii« prezala. Kiasiiijsa «d jutra, ki v maju lílestí, od soliica éistťjňa je vedno ostala. Danlavčok sou), moja bi pesem zapela v večer razsvetljóii in suiijiiv o Matei-i sveti: «ti Hitiu jo. bdela, nad njim pořivála je njena Ijiibiiv, lil jwl bi v noeéli, kako je blodila po težkih poteh, ko ziiiijo drvila sovražna Je moč in i^nala ,jo v noč, kako na sree je pritiskalii Sina, da ^a ne iijçrabi ne/,niiiia tujina I . In spet bi dan KazAril in vhod bi si otvnril mofiočni solnčni kralj. Zapel bi himno veličastno kako jo /ma^al silo strastno in vrnil se tíospod iz dalj. Tmiril je Mariji želje in njen ponos jo bil, za žalost Materi veselje v ljubečem sreii je hudil. îk Prvi svetovni mirovni ZllOP. Ljubezen in mir joki atka, todayele-poiiioiiiljna vsebina biiikoŠtiiega praznika. Ljubezen, to je sv. Ddli saiti, ki je navdihnil apostoli; ob Binkoštih s skrivnostnim božjim diboTH in z ogiijcnitii morjtiiii ljubezni, pred katero celo seraiini třepetaje klonejo, M i r vlada tam, kjer je ljubezen. Brez božje ljubezni ne more zavladati nikjer oljka, znaiiiciije veličastnega iiiiiu. Če bi vladala na zemlji božja Ijnbezen, bi ne bilo treba nikjer nobenih niirovnili pogajanj in zborovanj. Ampak, ker se je vera in s tem tudi ^ubczen ljudstva že moino ohladila, ker je slepo, brezumno sovraštvo in moreča zavist razdvojila narode, ker so na mesto božje yubezni postavili moderno brezverstvo, zato po vsej pravici ni čiidno, da že po štiriletnem nečloveškem morenju in klanju ne odreši tako težko zaželjeni riiii' trpečega človeštva. Brezumtio je iskati mir tam, kjer manjka ljubezni. Tudi od one stranke, ki si je zapisala na svoj prapor geslo; sovraštvo meti narodi, ne bomo nikdar doCakali mirn. I^Iogoče, da nam taka mirovna zborovanja, ki sicer ne temeyijo na krščanski podlagi, pa5 prinesejo nekako premirje, ki je pa izsiljeno le z orožjem, a trajnega miru, ki bi bil blagoslovljen iz nebes, nam za-inoie dati po naši globoki veri le Bog sam. Le ene vrste mir ima pomen za Človeštvo in za njegovo občno blaginjo, to je oni mir, kakršnega svet ne more (lati in kakršen je bil izražeti na prvem mirovnem zborovaiijtť v Jeiuzalcmu (kar pomeni: „V mestu mini") v dvorani zadnje večerje, ki sc je vršilo od dneva Kristusovega Vnebohoda do Prihoda sv. Duba. Le tak mir je blagodejen za vesoljno človeštvo brez razlike narodnosti in stanii, mir po Gospodovih besedah; „Blagor mirnim, kajti oni bodo imenovani otioci božji." Delujte mod narodi v znamenjii Kristusovih besed in vi boste veliko veČ dosegli, kakor pa dosežejo sedanja mirovna posredovanja, ki se slednjič razbijejo ob sovražnostih vojnjočih se narodov. Največji, najgloblji in tiajblagodejnejši mirovni kongres je bil oni, ki se je vršil v -Teruzaleinu, pri katerem je bil sv. Duh, ki jo govoril po apostolih in učencih, da naj so človeštvo po sv. Duhu zopet prerodi v božjo otroke. Čim bolj se bomo s^wpol-njevali v božji ljubezni In se eutiii za božje otroke ter se medsebojno le gubili, tem lepše življenje na zeuilji smemo pričakovati, tembo^ se bodo namesto sedanjega sovraštva in zaničevanja razumevali posamezni narodi in se tudi spoštovali. Raz- ličnost jezikov in narodnosti tudi duh ljubezni ni odpravil, ampak jih je celó spoznal kot upravičene. Saj je sv. Duh sam učil udeležence tega prvega svetovnega mirovnega shoda, kateremu je predsedovala Marija, Kraljica miru, govoriti v vseh različnih jezikih, vsem različnim narodom. Toda ti udeleženci, apostoli in učenci Gospodovi, niso govorili, da bi napojili posauiezne narode s sovraštvom, zavistjo, oholostjo, ošabnostjo in pohlepom, ampak so proslavljali veličino božjih del za vse človeštvo. To je bil za Človeštvo najplodo-nosnejši mirovni govor. Mesto dosedanjih hujskajočih in razburljivih govorotv in sovražnih naklepov učite l aje narode, tla naj jim bodo vsa njihova državna, kulturna, gospodarska in politična stremljenja le v to, da se njihova srca omehčajo in omilijo in se tako z miioljubnostjo pripiavljajo na božje kraljestvo. 'J'ak govor bo rodil boljši sad, kot ^'sako drugačno izsiljevanje miru. Kajti božja ljubezen je kakor ognjeno vino, ki razplameni človeško srce, medtem ko je naše pi izadevanje po miru biez božje podlage kakor topla voda, ki le škotluje. Tudi v tej svetovni vojski imamo dovolj prilike, spoznavati veličino Gospodovih del, prav posebno to, da nam dajo vsesti'aiisko moč, zmagoslavno zdižati proti vsemu svetu že štii'i leta bol in trpljenje, kakoršnega se ni čutilo človeštvo. In če smo spoznali božjo pomoč, tedaj bomo paČ skrbeli, da ne bo zmagal greh nad lesnico in da se ne bodo veselili sovražniki Gospodovi, amjiak, da bo zmagala božjabeseda. Duh ljubezni nas uči ljubiti tudi svoje so-viažniko in jim vse njihove žalitve tudi odpustiti. V nas mora plameneti ogenj sprave in odpuščanja, da boiuo postali vsi v svetem Dulju eno srce in ena duša. Tak veličasten mir zamore prinesti svetu le resnično krščanstvo. Zato je tudi katoliška cerkev brez dvoma najboljša In za to delo najprimernejša posredovalka, da vstane kot zlata jutranja zarja vse-obsežni svetovni mir, Akoravno je katoliška cerkev zatirana skoro od vseh, najbolj zaničevana in ponižana, bo vendar vstala zmagoslavna s svojim mogočnim praporom, ki nosi geslo sv. Duha, božje ljubezni, sprave in miru. Naj bi torej sv. Duh, ki je vodil prvo mirovno zborovanje v Jeruzalemu in ki napolnjuje s svojim božjim diliom sveto katoliško cerkcv, kmalu navdahnit sica vseh krščanskih narodov, k! si zdaj stoje nasproti v najsrditejšem sovi'aštvu. Naj se vpliv razširi črez vse vesoljstvo in prerodi zablodelo človeštvo v sveti ljubezni, da bo prisijala sreča vsem narodom, ki bodo delali drug za drugega v znamenju katoliškecerk ve. Pridi sveti Duh, napolni srca svojih vernih in užgi v vseh narodih ogenj svoje ljubezni, da bo prenovljeno obličje zemlje v miru in spravi! Kdaj je kositi? čas košnje se ravna po rastlinah in po uporabljanju istih, ali jih zeleno po-krmimo, ali jih pa sušimo, Kemična preiskava in krmski poskusi so pokazali, da imajo rastline v mladosti, torej pred cvetjem, več beljakovin, so vse bolj slastne in lažje prebavne, pa tudi bolj tečne. Toroj n« prepozno kositi! Napačna je misel, da nam dado pozne košnje več krme. Večji pi'i-delek pri poznih košnjah je v primeri z izgubo na redilnih in lahko prebavnih snoveh malenkosten. Posebno velja to pri zeleneiu krmljenju. Vsak ve, kako živina nerada žre preostalo, prezorelo, zeleno krmo. Pri stari, zeleni detelji gre, kakor vsak laliko sam s poskusi dožene, mlečnost nazaj, kar se razlaga s tem, da v starih rastlinah beljakovine indriige, za ndečnoat važne redilue snovi polagoma zginevajo. Pozne koštije tudj iz sledečega vzroka niso za odobravati. Če kosimo prezorele rastline, odganja nam olava slabše in počasi, tako, da dobimo dosti tiianj košnje. In to je upoštevati, če hočemo več in boljšo krmo pridelati, kakor doslej. Pri košnji je ti'eba seveda gledati na vi'eme, ki nam more delo [lospešiti, pa tudi zavlcči. Velik posestnik uiora večkrat prej začeti, da spravi ves pridelek o pravem času. Stara, ponekod Že močno vkoreninjena navada, travnike prezoreti pustiti, češ, da bo več Črnomaljski gospodje. (Donesek k zgodovini Kele Krajine.) I.ifopold Podlogar. palje. 5.) Vicedorni so imeli v rokah upravo deželnih ilnanc. Vicedom je okrajšano iz vice - douiintis = namestnik gospodarja. Gospodaril je s posestvi deželnega kneza, tloloi^al in zaračunaval mitnino, državne naklade, tlako in druga izredna bremena, ki jili je vladar ukazal. Ta služba se je podeljevala duhovnikom in iilemičem, ki so se izkazali dovo^ zveste in pripiavne za umno deželno gospodarstvo. Med vicedorni so imenovani; 1330.—1350r Jurij Črnomaljski. 1350,-1353. Seifrid Črnomaljski. 1357.—1373. Anton Črnomaljski. 1381. 29. septembra piodasta Ernest in Englein Presinger hiši nenišk. reda v črnom\jii, katero oskibujeta viteza Albreht in Konrad hišo nad mlinom za 8 mark beneškega denarja. Priča Wiiczlin Črno-Iiialjski, 1388.—1402. se omenja Tiebolt (Teobald) Činoma^ski in Janez Meliovski, L. 1402. 25. majnika je prodal Gerhard voji Donershei g (Tančja gora V) črnomaljskemu župniku Ivanu zapuščeno kmetijo v Dragatušu. Priča Teobald Črnomaljski. 1420. Ivan Črnoma[jski, komendator nem. vit reda. 1424.-1446, Martin Črnoma\jski, vi.cedom. 1424, 8, septembra so priče v kupnem pismu; Henrik in Ivan Črnomaljski, metliški glavar Ivan Hohenwait Župnik v Črnomlju Peter, duhovnik neui, vit. r. plača kupnine 120 mark furlanskega denarja Frideriku SemeniČ, Župniku na Vinici in biatoma Albertu in Gregorju SemeniČ za polovico vinograda. Vino,mer imenovanega, pri Bra-slawsdorlu (Biasloviče) z uiadom in desetino vred, vse v metliški župiuji. L, 144l.se je poiočila Barbara Črno-ntaljska s Ilugonom Logarjein (Lueger), očetom Erazma Predjamakega, takozvanem po Predjaniskem gradu pri Postojni. Barbai a je toi'ej bila Erazmova mati. Logarji so bili bogata plemiška ro-dovina na Kranjskem. Bili so dedni maršali goriških grofov, imeli veliko hiš v Ljubljani in iiuiogo posestev okoli Loke in na Notranjskem. Prvi po imenu znani Logar je Nikolaj, ki je bil 1. 1452. glavar devinskega gradu. Cesar Friderik mu je 1, 1472. poveril tudi oski'bništvo v furlanskem mestu Perdenone in v Vipavi. Ko je leta 1463, beneška stranka v Trstu pov-zi'očila upor proti Avstriji, je šel Nikolaj Logar z izbranimi četami nad uporno mesto. Po noči je vdrl v Trst, ujel nuiogo meščanov, jih odvedel seboj in zaprl v de-vinske ječe, Zaradi zaslug, katere si je pridobil pri pomirjenju Trsta, ga je cesar Friderik imenoval za tržaškega glavarja. Z železno roko je sedaj krotil upornike. Zatreti je hotel celo mestno samoupravo. Pred razdivjaniui in nahujskanim ljudstvom je moral bežati iz Trsta, (!csar mu je poslal novih čet in ukazal vdreti v Trst. S tremi tisoči je naskočil Trst in ga obvladal. Plenil jo tri dni po Trstu in dal pomoriti npi^ine m&ščane, ki je prej umorilo veČ privržencev avsLi'ijske vlade. Zaradi njegove strogosti jo bil tožen pri cesarju, ki ga jo odstavil in leta 1478. poslal na njegovo mesto Nikolaja Ravbar. Ta je imel v zakonu Nikolaja Logarja hčer Dorotejo, mater ljubljanskega škofa Krištofa(1493—1536). Nikolaja Logarja brat Hugo je vzel v zakon Barbaro Čiiioitialjsko. Iz tega zakotia se je rodil glasoviti Erazem. Bil je pi'iznan junak. Cesar Fiiderik 111, ga je pozval celo na svoj dvor in ga imel med svojim spremstvom. VioČekrvni vitez se je nekoč spri s cesaj'skim maršalom Papenhajmom; v jezi ga je zabodel. Erazem je zbežal v svoj nedostopni gi'ad pri Postojni. Iz tega vai'nega zavetja je plenil in požigal po Noti anjsketii. Ko se je leta 1478, cesar Fi'iderik zapletel v vojsko z ogrskim kraljem Matijem Korvinom, je bil Erazem na njegovi strani. Podpiral je 20UU, Madjarov, ki so brezusiiešno naskočili Trst, Iz svojega brloga je plenil po Notranjskem, pvežai iia trgovske ka-1'avane, ki so potovale čez Kras v Tist in isti'ska uiesta. Cesar je ukazal tržaškemu glavarju Ravbarju (1483), naj ujame drznega klati-viteza, Ravbar je prišel z močnim vojaškitii kardeloin pred Jamski grad in ga oblegal. knne, da sc bo travniška rusa zgostila, naj se že ciiki'at ojiusti, ker imaiiio pri l)oyjiili košnjah veĚ škode kakor koristi! I'rviii je pi'czori'la kruta pusta iii prasiiia slama, slaba krtna ; drugič iinaiiio tiiaiij otave, in tretjič, zginevajo s takih ti'av-nikov sčasoma dobre kritiške rastline, šopii i Stí pa plevel in druge manjvredne rastline. Mesto poznih koseiij bomo si)omIadt rajSt travnike braiiali, dobro pognojili in pa. Ce treba, posejali redka mesta k dobjim semenom. Za zeleno krmljenje bomo torej kosili pred cvetjem, za subo krmo pa kosimo travo in detelje, ko je dve tretini rastlin v polnem cvetju. Dobimo na ta način še največ in najboljšo subo krmo. Ôe bi Čakali, da nam trava odcvete, vo/jH bi domov le pusto in pi'azno krmo I inž. Vedernjak. Dogodki pretočenega tedna. Dne 7. t. m. sta zborovala na ilnnaju „.Tugo.slovanski klub" in „Oeški svaz". V prvem so srbski in hrvatski poslanci slovesno izjavili, da nočejo nikdar dovoliti, da bi se slovenske dežele odtrgale od Jugoslavije in da liočejo Srbi in Hrvati braniti slovensko zemljo do zadirje kaplje krvi. V skiipni seji Jugoslovanskega klulia in Češkega avaza so soglasno sprejeli izjavo, v kateri odločno protestirajo proti odgo-ditvi državnega zbora, proti odredbam na Češkem in proti napovedani odcepitvi slovenskih dežela od 8ku|>miga jugoslovanskega ozemlja. — Poljaki doscdaj Še niso jasno označili svojega stališča naspioti vladi, samo zavai'ovali so se proti moi'ebitni protipoijski politiki, — C. kr. dežel, vlada kranjska je dovolila, da se smejo zastave z barvami starib kianjskib deželtiih stanov; zlato (rumono)-modro-rdeča, zojiet rabiti.— Na Ogrskem je dr. Wekerle sestavi! novo vlado; cesar mti je da! obširna pooblastila ter bo smel tudi razpustiti parlaitietit iti razpisati nove volitve, ako se s strankanti ne bo mogel pogoditi. — Med Nemčijo in Nizozemsko se je dosegel siiorazum. — Nicai'agua je napovedala Nemčiji in njenim zaveznikom vojno. — NaFinskem soNemci v zvezi z belo gardo pojiolnoma pretnagali rdečo gardo iit jo iztrebili iz cele dežele. — Na laškem bojišču je vsak bip pričakovati Že dolgo napovedanih velikih dogodkov. — Na zapadli se je nemško prodiranje zaettkrat jiopolttoma ustavilo; bore se za Ketnmel iti Bailleul. Tudi na mnogih drugih točkah fronte so vedno večji ali tiiaitjši boji. — V Palestini se je angleški napad iz Jerihe in čez Jordan izjalovil. KorespondenČtii urad je poročal: Prvi najvišji dvorni mojster Konrad princ Hohen-lohe-Scliillingsfiirst je prosil z ozirom na svoje zdravje, da odstopi. Cesarje »godil piosnji in mu [lodelil veliki ki iž reda sv. Štefana. Na njegovo mesto stopi major Ivan grof Hunyadi de Ketely. Za odstop je prosil z ozirom na svoje rahlo zdravje (udi cesarjev generalni pobočnik in načelnik cesai'jeve vojaške jdsarne general pehote Ferdinand baron pl. Marterer. Cesar je ugodil njegovi prošnji in nui je izročil veliki križ Leopoldovega reda, ko um je |>oročal 10. t. m. Dosedanji namestnik načelnika vojaške pisarne, polkovnik g'eneralnega štaba Egon bai'on Zeidler-Daublebsky pi, Steriieck je imenovan za generalnega majorja in generalnega pobočnika ter določen, da bo naslednik barona pl. Maitererja. Odstop ministra dr. Žolgerja. Cesar je sprejel demisijo ministra di; Žolgerja. Zahvalil se mn je za izredno delavnost v posebno težkih razmerah, podeli) mu red železne krone jirve visle in si pridržal njegovo zopetno uporabo. Cesarjeva lastnoročna pisma se glasita: Ljubi dr. vitez pl. Seidler! Pritrjujem Vašemu predlogu iti dovoljujem na prošnjo svojega ministra dr. Ivana viteza plem. Žolgerja, da v milosti izstopi iz urada. — Baden, B. majnika 1918, — Karol 1, r. — Ljubi dr. vitez pl. Žolger! Na Vašo prošnjo Vas milostno odslavljam z mesta mojega ministra in Vam izražam mojo zahvalo in popolno pripozitanje za izvrstno delovanje, ki ste ga razvijali v posebno težavnih razmerah. Pridržujem si Vaše zopetno službovanje in Vam likrati podeljujem brez takse moj red železne ki'one prve vrste, — liaden, 6. majnika 1918.— karol 1. r, — Seidler 1. r. * Z dr. Žolgerjem izgubimo Jugoslovani svojega prvega in edinega zastopnika v kronskem svetu. Takozvani „Jugoslovanski iiiinister" je bil poklican v ministrski svet kot uradnik preko Jugoslovanskega kluba, ker naše avstrijske ustavne lazmeie ne dopuščajo, da bi dobili odgovorno parlamentarno ministrstvo. Bil je poklican v kronski svet kot strokovnjak na državno-praviiem polju, ki naj bi pomagal rešiti pereče vprašanje reforme ustave in bi posredoval med posameznimi resorti. Na drugi strani pa je računala vlada, da si bo z dr. Žolgerjevim imenovanjem pridobila naklonjenost Jugoslovanov, da ne bi zavzeli preveč ekstreiimega opozicijonelnega stališča pi'oti vladi. In ko je čakal v pai'la-mentu proi'ačunski provizorij rešitve, takrat je vedno zašumělo v nemškem in v vladni službi stoječem časopisju : Jugoslovani, svojega ministra imate v kabinetu, zato je vaša dolžnost, da se vsaj vzdržite glasovanja, Hotel je gospodarja in grajske izstradati. Toda iz grada je vodil skrivni podzemeljski rov v vipavsko dolino, od koder je dobival Erazem vsdno dovolj živeža, V zasmeU je vrgel včasih med oblegalce cel kos pečenega vola ali svežega sadja. Neki grajski hlapec se je dal od Ravbaija podkupiti. Povedal mu je, da hodi Erazem vsaki večer v sobo grajskega vrataija. Za podkupnino je obljubil, da bode z bakljo dal znamenje, kadar še bode tamkaj mudil. Ko se je zvečer piikuzalo dogovorjeno znamenje, nameri Havbar na ono mesto iop. Kroglja je prodrla grajski zid in pokopala nesrečnega Erazma. liil je zadnji svojega rodu, z njim je izumrl plemiški rod Ijogarjev (Luegger). Valvasor (IV. 529) navaja to Bai-baro kot soprogo Erazma Predjamskega. To tfditev je ovrgel Rutar, dasi tudi on ni mogel s popolno gotovostjo pribiti, da je bila ta Barbara mati našega Erazma. Sumi, da bi se biia lahko poničila z enim Logarjev, ki so prebivali v Luknji (Lueg) v žuj)niji Prečna pri liudotfovem. Toda Črnomaljski .so imeli s jdemiči po fstii in Krasu starodavne rodovinske in prijateljske zveze. Logarji so bili v deželi premožni in takorekoČ povsod doma, povsod blizu lastnega doma. Tudi je verjetno, da je bil lukenjski grad last ravno teh Logai'jev. L. 1439i je imel Albert Črnomaljski v zakonu Jero Blagoviško, iz Blagovice (sod. okr. Brdo). L. 1446. se omenja Peter Črnomaljski, ki je prišel v spremstvu cesarja Friderika na državni zbor v Rezno. L. 1447.3e omenja Martin Črnomaljski, deželni upravitelj, ki je bil kot tak na-niestink deželnega glavarja, Kei' je bil glavat večkrat iz dežele odsoten ali )»a vsled starosti ni mogel veČ opravljati vseh odkazanih poslov, je imel namestnika, upravitelja; v takili slučajih je bil vi'bovni sodnik v deželi, sprejemal od vladarja ukaze, načeloval deželnim zboi'oin, podeljeval fevde in nadzoroval deželno brambo. Zlasti sodne zadeve so bile večinoma njemu izročene. Leta 1447. je imel okoli Radoljice v zajetim od Celjanov desetine Ivan Činomaljski. če že ne morete in nočete glasovati za vlado. Toda za dosledno politiko Jugoslovanskega kluba ni bita merodajna oseba nobenega ministra. Danes ne vodimo več .Jugoslovani politike enodnevnih -koncesij, ampak hočemo poi)oltte enakopravnosti in garancij« zanjo v obliki lastne državnosti. Dr. vitez Žolger je vršil v kronskem svetu svojo dolžnost kot mož-poštenjak, ki Čuti in misli slovenski. Zato ni bilo i>u tozadevnih sklepih ministrskega sveta, naj se nemški kurz iioostri in naj se pričnejo nova preganjanja Jugoslovanov, nobenega dvoma več glede moža, ki se zaveda, da je sin svojega naroda. Dr. Žolger za tako katastrofalno protislovansko politiko ni mogel in ni hotel dati svojega podpisa in zato je prosil cesarja, naj ga odpusti. (Jesar je ugodil piošnji in sprejel dr. Žolgerjevo demisijo s prisrčnim pismom, ki je Nemce, ki so zahtevali dr. Žolgerjevo glavo, taz-očaralo. Dopisi. Iz Trebnjega. Ko gledamo po svetu, vidimo, da se že skoi'aj vsaka vas poteguje za svojo samostojnost in svoj ugled. Mi Dolenjci menda ne bomo proglasili svoje države ali republike; saj smo za skupno Jugoslovansko deklaracijo. Dolenjci pa so bili vendar Že od nekdaj ponosni nase in na svojo zemljo. Ali naj pa ]ni ta ugled zavržemu? Ali naj ne bomo več ponosni na našo Dolenjsko, ko je vendar še vedno tako ali še bolj lepa kot je bila? Nel Zato pa moramo vsi skrbeti, da ne zamre naš domaČi list Dolenjske Novice. Ali naj pustimo, da one zanuo, medtem ko se čita toliko tujih listov na Dolenjskem? Nikakor! Res da izhaja drugih listov še cele koše, toda naš domači list bodi naš ponos. Torej na delo za Dolenjske Novice! |2 Dobmiča. Danes ponoči od 10. na 11. maja so vlomili tatovi v hišo v (zadnji konec) posestnika Janeza Pekolj v Art-manji vasi. Pri sosedi so vzeli žrt ter vrgli ven z oken takozvane gartre. Šipe so pa iz oken pobrali in okna prerezali, da ni bilo nikakega ropota. Iz omare so vzeli dve čisto nove sinove obleke, uro ter več platnenih ljub, par mastnih gnjati ter še druge dobre pribo^ške. Na mizi pa je bil že napokan „Rucksack" sina Žana, ker je moral naslednje jutro zopet odiJniti k vojakom ; tudi tega so spraznili. Lahko si mislite, dragi bralci, kako je bila cela dražina presenečena, ko odpre zjutraj „vrata štibelca", pa okna vsa razkopana, skrinja razbita in prazna omara; celoŽanov nahrbtnik prazen. Takoj so naznanili to-kajšnjetim oroŽništvii. Po storilcih ni sledu. Zadnje čase se je pri nas izvajalo več tatvin in tako so potem napravili domačo nočno stražo; pa kmalu so se ljudje naveličali in gredo rajše spat. — Ljudstvo je ^la sedaj vse trudno, izmučeno od napornega dela. Takoj, ko se zvečer vleže, zaspi. In v takem slučaju mu vse lahko odneso, ko on prav sladko spi, Zategadel pa naj ne bo nikjer vasi, da ne bi bilo nočne straže. Boljše je par uric Žrtvovati eden veČei", drugi pa brez skrbi zaspiš. DomaČe in tuje novice. Milostipolne binkoštne praznike želimo od srca vsem našim dragim naročnikom in sotrudnikom. V proslavo rojstnega dne presvitle cesarice Cite je opravil na [iraznik Vne-bohoda v kapiteljski cerkvi v Novem mestu mil. g. prošt dr. Seb, Elbert pontiíikalno sv, mašo z veliko asistenco in ob navzočnosti zastopnikov vseh uradov. Zi'aven obilnega števila vernikov se je udeležila cesarske slovesnosti mladina dekliške šole s svojimi gg. učiteljicami. Cesaričin rojstni dan. V sredo dne 8, maja ob pol 9, ui'i so obhajali profesoi ji in učenci novomeške gimnazije rojstni dan cesarice Oite s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi. Rojstni tfen cesarice Cite je obhajala novomeška deška šola v petek 10. maja s slovesno sv. mašo v frančiškanski cerkvi. Povodom rojstnega dne cesarice Cite je bilo Novomesto v četrtek dne 9. maja v zastavah. Imenovartje. Izredno cerkveno odlikovanje je prejel naš dolenjski rojak Č. g. Mihael Kmet, župnik váturijah. Ekscelenca, prevzvišeni g. nadškof goriški dr. Ft attčišek Borgia Sedej ga je imenoval za duhovnega svetnika goriške nadškofije. Gospod Župnik Kmet je doma iz Št. Lovrenca ob Temenici. Čestitamo! Na Urbanovo, v soboto 25. maja, bodo na Trški gori It i sv. maše. Prva se prične ob 7. uti. Vinogtadniki, udeležite se jih in priporočite svoje vinograde varuhu vinskih goric sv. Urbanu, — V slučaju deževnega vremena bo samo ena sv. maša ob sedmih. Na Gorjanciti se viši letos običajno žegnanje na binkoštni pondeljek. Služba božja z govorom se prične ob 11. uri — po novem, ker redno tako računamo, kakor v Berlinu, Prigrizek naj vsakdo prinese seboj, ker so koštrunom in jancem mejo zaprli; ne morejo je pa Hrvatom in Belo-kranjcent, katere iskreno vabimo k svetemu Miklavžu, ki ima za vse svoje prijatelje pripravljenih lepih darov, za nasprotnike pa šibo. Na veselo svidenje! Manifestacijski shod ho na binkoštni pondeljek na Rakovniku v Mirenski dolini na Dolenjskem. Govorili bodo dr. Korošec, dr. Ribar iz Trsta in urednik Smodej iz Celovca. PriČetek shoda ob pol 3. uri popoldne. Shod sklicuje Slov. katoliško politično društvo v Št. Janžu. — Ob enem so vabljeni vsi dobri pevci in pevke iz okolice, da se bodo, razlegale tudi lejie slovenske pcismi, in sicer naslednje: 1. S. Gregorčič-Aljaž: „Oj z Bogom ti planinski svet" — tenor-solo; 2. Gregorčič-Aljaž: „Ujetega pUča tožba"; 3. Dr. Fr. Prešeren-Premrl: „Zdravica"; 4. Narodna: „Vprašaš, Č'iiiu da sem Slovenka ?" ; 5. P. H. Sattner : „Opomin k petju,"; 6. Giegorčič-Aljaž : „Domovini"; 7. Gregorčič-P. H, Sattner: „Nazaj v planinski raj!" — Vabljeni so pevke in pevci, da se vdeležiju pevsŘe vaj e ob 1, uri popoldne pri g. Zupančiču na Rakovniku. — L. Bajec, župnik. Št. Janž Dolenjsko. Novomeščani! Ali bi se ne dal sklicati 1)0 vzgledu drugih večjih krajev tudi v Novem mestu za ves okiaj manifestacijski shod za majtiiško deklaracijo in jugoslovansko idejo? — Merodajni faktorji, poskusite! Voditelj dr. Korošec bo gotovo povabilo sprejel in naši poslanci ae bodo gotovo tudi polnoštevilno udeležili takega shoda. Na delo, Časi so resni! Sv. maJa za mir. Iz R'nm se poroča 8. t. m.; Papež je odredil z dne 9. t. m. v motu pioprio, naj se daruje 29. junija na piaznik sv. Petia in Pavla povsod ena sveta maša, pri kateri naj se moli, da bi se vrnila človeštvu zopet sloga in mir med narodi. Druga državna gimnazija v Ljubljani se je přetečeni teden zopet preselila v svoje prostore na Poljanah. Če bi gotovi gospodje imeli nekoliko več srca za slovensko šolstvo, bi se to lahko že davno zgodilo in sicer ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Novem mestu, kjer stoji lepa nova gimnazija že dolgo prazna in čaka tako imenovanega razkuževanja in popravljanja, med tem ko 80 morajo jirofesorji in dijaki zadovoljiti z niaiimi sobami v frančiškanski deški šoli, Ke lo se naj pa tudi potegne za novomeške pravice? Za svetovni mir se bodo sešli v Bernn odjioslanci vseh organizacij na svetu, da se posvetujejo o možnosti, kako naj se vendai' enkrat pride d<) splošnega miru. daj svoj blagoslovi Krekova slavnost Ženska podinžiiica „Bnižbe sv. Cirila iii Metoda" za Novo mesto iti okolico, priredi na Btnkoštiii ponileljek, ilnc 20. maja 1918 v dvorani Narodnega doma ol» 8. uri zveéď Krekovo slavnost, h slwieiiiii sporedom: 1) Živa slika. 2) Slavnostni govor. S) Giicg: Svatba na Tioltbagnii, na klavii'jti igi'a gpdi. Jliiiii llladnikova. 4) Srbo - hrvatske narodne [lesmi: a) Ljul>ica. (Vijolica.) Besede P. IVeiadoviíía. b) Hajd ii kolo! (Narodni jiles,) c) Lftstavicam. iI) Domovini í ljubavi. Poje ga. Pavla LovŠe. 5) Gregoríiť: VelikotioCna. Deklamuje gř. Roži Kovačeva, ii) Bortkíewicz: Capriccio, fia moi, na klavirju igra gč. Minii Hladnikova. 7) Slovenske narodne pestili: a) Njega ni. b) Óez tri gore. c) Gor ćez jezero (Koroška narodna). d) Moj dom. Poje ga. Pavla Lovšo. 8) Frimol: Slovanska overtura, svira salonski orkester.— (Jene prostorom: Prve tri vrste po 4 K, naslednje štiri vrste po 3 K, ostaie po 2 K. Stojišia po 1 20 K, za dijake po GO vin. Cisti dobiček se razdeli enako za Ciril-Metodovo družbo v Ljubljani in Krekovo ustanovo, vsled česar se pre-plačila hvaležno spiejniejo. Pređprodaja sedežev v petek in soboto v knjigarni g. U. Horvata in na večer koncerta pri blagajni. Električno razsvetljavo imamo zopet v Novem mestu. Pred kratkem po streli pokvarjena elektriSna naprava je poprav-yena in redno deluje. Josip Frolich umrl. Dne 10. maja je umrl na Šmarni gori upokojeni kajdan, C. g. Josip Friililich. Rajni je bil rojen dne 23. marca 1885. v Podnartu, je konôal srednjo šolo v Kranjn ter je po. maturi vstopil v semenišfie. Po novi maši, ki jo je imel leta 1908. v Sor[ci, je kaplanoval v Kranjski gori, Šmibelu, Črnem vrhn, Žireh in Sori. Bolezen, ki se ga je lotevala že za časa semeniškib študij, ga je prisilila, da je stopit v začasni pokoj ter se še! zdravit k Usmiljenim bratom v Kandîjo. Njegov iz-»•edno krepki organizem je bolezen za nekaj časa premagal in rajni je upal, da je zopet sposoben za službo. Otlšul je na Šmarno goro, a ni dolgo vzdržal. Omagal je in bii'al, dokler mu ni smrt v prvi moški dobi 33. let pretrgala življenje. Rajni je bil zelo nadarjen, živahnega značaja, dobrohoten. Med boleznijo je bil mnogokrat previden in se je vdano pripravljal na smrt. Njegovim znancem, sošolcem in duhovskim sobratom ga priporočamo v spomin. — Pogreba 13. maja se je udeležilo 13 duhovnikov, več znancev iz Ljubljane in mnogo ljudstva iz okolice. Med slovesnim opravilom v cerkvi so po-pevali pevci iz Vodic, ki so zapeli tudi ob grobu več žalostink. Rajnega so pokopali na malem pokopališču ob kapeli na Šmarni gori, kjer počivajo tudi drugI njegovi so-brati, ki so oskrbovali Marijino svetišče pred njim. R. L P.! Naznanilo. Kmetijska podružnica v Novem mestu naznanja, da bode naročnikom iz Kandije, Novega mesta in okolice oddajala naročeno modro galico v toiek dne 21. t. m. in sredo 22. t. m. po Binkoštih od 8. uie naprej v skladišču nasproti gostilne g. Kosaka. Vsak naročnik naj prinese s seboj potrebno vrečo. Za Krekov spomenik je daioval po gospodični Mimi Košaltovi g. Evgen Jarc, tlrž. iu dež. poslanec, 6 K in gpdč. Mima Košak 4 K. Najlepša hvala! Odlikovatya za zasluge na po^ju varstva otrok in mladinske oskrbi. Cesar ie podelil vojni križec za civilne zasluge jubljani, salezijaiicu Francci u Povše, ces. svet. Janezu Riigerju, Leopoldini Šavnik v Kranju, okr. šolskemu nadzorniku Karlu Simonu; vojni križec Četi tega razreda: usmiljeiikam Serafini Breznik, Ani Herle, Ivani Kolar in Klavdiji Ogulin v Ljubljani, Modesti Piic in Marjeti Šctina na Homcu in šolski sestri Hermini Resinan v Ljubljani. Sestanek IJubEjanskega zaupniMva Slov. ljudske Stranke sc je vršil v petek, 10. maja t. i. ob -s. ui i zvečer v dvoi aîii K. T. D. Udeležilo se ga je 3.50 zaupnikov in zaupnic. Sestanek je otvoril načelnik Slov. Ljudske Stranke, prelat Kalan, predsedoval Je deželni poslanec, priniarij dr, Gregorič. Prelat Kalan je v daljšem govoru pojasnil sedanji jrolitični položaj in pozival navzoče zaupnike, naj takoj prično z delom za podrobno oi'ganizacijo Slov. Ljudske Stranke. V razpravo, ki se je nato vi-šila, so posegli: drž. poslanec Gostinčar, ravnatelj knezoskofijske pisarne V. Steska, dr. Jerič, Ogrin in Moškerc. Glede organizacije so se napravili potrebni sklepi. Obletnica majniške deklaracye. Dne 30. maja bo minuto leto, odkar so podali naši poslanci iz Jugoslovanskega kluba v državnem zboru takozvano majniško deklaracijo. Prav bi bilo, ko bi se naši ljudje tega zgodovinskega dne spominjali s kako društveno prireditvijo. Proga Jesenice-Gorica-Trst odprta. ^ Od 1. maja je na progi .lese ni ce-Gori ca-Trst zopet odprt promet za vožnjo občinstva in prtljage. Mila prošnja. Vračajoče ujetnike iz Rusije lepo prositno, da blagovolijo spo-1'očiti, Če bi bilo enemu ali di'ugemu kaj znano, kje se nahajata: Martin Planinšek, k. u. k. FeldjHgcr Baon 7, Komp. 'Ó, Zng 4, Feldpost 7B; ujet je bil 15. na 16. maja 1915; od tistega časa se ne ve nič več o njem. Nahajal se je v Buliovini pri Kofomej. — .lože Kavšek, ki je služil 27. Reg., 3, Komp., 4. ííug; odšel je dne 20, decembra 1914 z marškompanijo v Galicijo in se ni niČ veČ slišalo o njem. — Torej kdo bi kaj vedel o teh vojakih, naj sporoči ali Hezîki Planinšek, Dol. Kamence št. 16, pošta Novomesto ali jia uredništvu Dolenjskih Novic. Ukradli so lOOO zavojčkov tobaka neznani tatovi na južnem kolodvoru v Trstu. Kje Je Rennenkampf? Znanega ruskega generala Reiuienkami)fa so utnorili boyševiki pi'ed nekako štiri tedni v Tango-rogu. Tako je izpovedala njegova gospa. Zakaj je v Nemčgi la^e življenje? V „Ostd, Rundscliau" piše nekdo s svojega 14dtievnega potovanja po Nemčiji sledeče: „14 dni mojega potovanja po Nemčiji se mi zdi kakor pravljica Iz devete dežele. Ne, ker moi'da moji sorojaki žive v izo-bi^u, ne, Nemci imajo primeroma manj živil kakor Avstrijci, toda imajo krasno organizacijo in pravičnost v razdeljevanju. Otroci do 3. let dobe dnevno po en liter mleka in tri funte sladkoija mesečno. Ljudje nad 60 let dobe dneviio pol litra mleka, toda ne samo na papiiju ali če mlekaict darujejo svileno bluzo. Nadalje se skrbi za to, da Je vsaka ped zemlje obdelana, da se kmetu ne jemlje neobhodno potrebna živina iu semena. Ne vpraša se: ali imaš 2000 ali 4000 mark dohodkovV Ali si lahko po drugi poti pridobiš živil? Tu dobi vsak jednako, berač ali bogatin, moke isto nuiožino, katero bi morali tudi mi dobivati. Sladkoija tiičeiit in en četrt kilograma medu na mesec. Eno jajce na teden, en finit krompirja dnevno. Živila dobi vsakdo, ne da bi se nni bilo treba po cele ure nastavljati. Proilajalci morajo cel dan prodajati ter ima vsak prodajalec svoje odjemalce. 'Áa. vse so karte, samo razkošni predmeti se dobe brez kart, in zato tudi ni treba plačati za eno srajco 60 K ali za obleko 400 K kakor pii nas v Avsti'iji." Kako žive avstrijski vojni ujetniki na Francoskem. „Podripan" poroča: Prejeli smo od vojnega ujetnika, Nemca, ki sc nahaja na Francoskem. Piše, kaj vse dobivajo, kadai' ne delajo, a kakšen piiboljšek imajo, kadar delajo 8 ur na dan. Ujetniki dobivajo zjutraj kavo in 500 gramov kriilia, opoldne polno skodelico jnlie ter ISOgi amov mesa in pi'iktiho, zvečer polnoskodelicojnlK;, 150 gi'atiiov mesa in prikulio. Torej zveČfi' tako kakoi'opoldne. Oe pa delatito (h ur na dan laliko delo) točno od ure do ure, dobivamo isto hrano kakor sem zgoraj opisal, pa še naslednji pi'iboljšek: 10 krompîijcv, kos sira, 10 lig in pol litra dobrega vina tei' v denarju 85 vinarjev na dan. Dobro življenje poljskih Židov. V Krakovu jedo bogatini v najboljših hotelih še vedno maslene „kifeljce" poleg kave s smetano. Žemlje so po 60 vin., kilogi'am gresa po 9 kron 50 vin., in liter mleka 3 krone 20 vin. Poljski Jud ti vsega preskrbi, kar hočeš, zraven te bo pa odi l, da 1)0Š za vedno ponniil. • Raznotero. Vojni oderulii za Napoleona. Boj proti vojnim dobaviteljem ni nobena novost. Že Napoleon se Je zaman bojeval proti tem „sleparjem" in „lopovom", kakor jih je imeaoval v pismu, ki ga Je posjal na direktorij. Omenjeno pismo generala Bonaparte je iz dôbe njegove vojske na Italijanskem ter se glasi tako-le: Občani, direktorij ! Odkar smo v Milanu, je moj prvi posel boj proti sleparjem. Marsikoga med njimi sem dal kaznovati in odvesti, a ostaie vam moram ovaditi. Ker sem jim napovedal odprto bitko, je jasno, da se jih je sto in sto zoper mene sjiuntalo, da bi moje dobro ime osumničili — pa se jih nič ne bojim. Stotnija X. Je družba sleparjev l'rez kredita, denarja in morale. Prvič: prejeli so 14 milijonov, a od teh so izplačali samo Šest milijonov. Tudi so odklonili plačati nakazila, ki jih jo izdala glavna blagajnica, če ne dobe za to 10 do 20 odstotkov. Ta ostudna odj'tija se nganja v Genovi javno. Stotnija trdi, da nima nobenega îonila; ali pri velikem do-bičkn je pripravljena in voljna izpolniti svoje obveznosti. Drugič: ne daje armadi dobrega blaga. Od vseh strani prihajajo pritožbe. Na sumu so tudi, da so na plačo skladiščnega oskrbnika zapisali več kakor 80.000 stotov žita, ki ga niso nikdar dobavili. Tretjič: Delavski dogovor glede na denar v znesku pet milijonov v frankih. Čigar ])revoz jih bo stal 5000 fiankov. Meščan L., konzul v Genovi, je lopov. V Livorni je prepovedal prodati za neznatno ceno žito v Genovo. Blago iz Livorne ni prišlo. Dal sem stotniji jiovelje, da ga prodajo, ali prepričan sem, da ne dobim niti dveh milijonov za to, za kar bi se dobilo najmanj sedem milijonov. Tudi vojni komisarji so — z malo izjemo — lopovi. Trije so že sedeli na zatožni klopi. Nudili so priložnost k drznim tatvinam in pod-pisavali vse, dasi imajo proti tatovom postavno postopati. Neki komisar je naposled prodal sod kininovega lubja, ki nam ga je bil poslal Španski kray, drugi so izmaknili žimnice in nad 50.000 bal platna, kt ga je podarilo mesto Cremona za ijnhe. Z eno besedo : vse prodajajo in kradejo tako nesramno, da bi dal danes vse postreliti, Če ne bi imel mesec dni za preiskavo. Sleherni dan jih dam nekaj zajireti, pa vse nič ne pomaga! Tu je pravo sejmišče, tu se kupuje in prodaja. Neki uradnik je naložil celo-kontribucijo 1 8.000 frankov nekemu mestu,, vsekako za svojo bisago! Zato se moram otresti teh pijavk — pošljite nii torej poštene može, Če jih imate kaj, a na vsak način Ijndi, ki imajo svoje imetje, da ne bodo mislili na svoj lastni žep. Tukaj bi potrebovali poštenega moža, imel bo važno službo, a Yi bi prihranili cele milijone. Ne smemo imeti lopovskih agentov, lemveČ ljudi poštene preteklosti. Doslej smo imeli same vohune. V naši armadi ni niti enega agenta, kateri bi si ne želel našega [loraza, niti enega vojnega dobičkarja ne, kateil se ne bi dopisovat z našimi sovražniki. Ti'eba je velike pozorno^li pred njimi." Nagrobni napis nesrečne družine. Na pokopališču v liebrecinu stoji na neki rodbin^iki grobnici napisano; „Tu počiva v ííospíHhi Josip ]\Ii>ric, starejši, ťimrl v 62. ietu življenja, Ustrelil ga je njegov sin. Žena Josipa Moi'ica starejšegy, premimila v 47, letu Življenja. Usti'eiila jo Je njena hči. Tereza Moric, pretninula v 17. letu Življenja kot samomorilka; ona je ustrelila svojo mater. Josip Moric mlajši, nuni v 27. letu življenja v ječi; on je ustrelil svojega očeta. Večna, milost liodi milostna njih grešnim dušam," Amerikansko krščanstvo. Angleški list „Times" poroča o posebnem delovanju ameriških protestantovskilj dekliških društev. Da bi se rekrutom za časa vežbanja pripravilo zabave, zbira krščansko dekliško društvo deklice, za družice pri plesu. Te bodo stanovale v posebnih hotelih nedaleč od Camp Levis, kjer je največje ameriško taborišče za vežbanje. Plesale bodo z vojaki v krasnih paviljonih, pod nadzorstvom duhovnikov. Deklice bodo dobile 15 dolarjev na teden, poleg tega 5 centov za vsak ples, ki plačajo zanj vojaki po deset centov. PrispEBfljtE za shiađ S. L. S.! Vabilo na redni občni zbor okrajne posojilnice v Mokronogu reg. zadi", z neomejeno /iive/o, kateri se viži dne ÍÍO. niiiju IflJS popoldne ob .). liri v posojiliiični sobi a tem le diiev-iiim redom; 1) l^oročilo naČcJstvn. 2) 1'oroEilo iiiulí;oi-,stVíi. Odobritev niiunskcga zakljaùkii za loto l'.)17. 4) Volitev iiai-eistva. h) Volitev iiiulzorstva. fi) SluL-fijnosti. — Ak« bi ta občni zbor ob iiavcileiieiti Ciisn ne bi! aklepficti, vrši se pol ure kasneje na istcui, mestu in ])0 istem dnevnom rciiii dniji cbĚiii zljor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število iiavzořih zadružnikov. Načelstvo. Posnemanja vreden predlog. Na letošnjem občnem zboru c..kr. kmetijske družbe štajerske, dne 20. marca t. 1.. se je sprejel sledeči sklep, ki zasluži, da se ga tudi na Kranjskem uvažuje: „92. občni zbor c.kr. kmetijske družbe za Štajersko jo na podlagi v vojni dobi pridobljenih iskustev prepričan, da t^akozvane vojne centrale, ki jih je osnovala vlada v svrho redne oskrbe vojaštva in vsega prebivalstva z najpotrebnejšimi proizvodi, niso kos svojim, za državo in ljudstvo enako važnim zadaČam, temveč so na škodo pridelovalcem kakor Uidi porabljalcem, zlasti pa najhujšo škodujejo kmetovalcem. Brez primerne pomoči veščiii zastopnikov strokovnih korporacij osnovane, organizované, upravljene in nadzirane, brez porabe strokovnjakov iz krogov pridelovalcev jiri svojem delovanju, iiskazale so se centi'ale Že od početka z raznimi ne-dostatki, zamtulami, s poslovnin.i pomotami, njih pooblaščenci z napakami in s strokovno nevednostjo pri nabavi, sprejemu in shrambi pridelkov. Mnogo zalog pridelkov se je pokvarilo. Na ta način povzročene izgube v zvezi z ogromnimi provizijami pooblaščencev in s potratno, negospodarsko upravo so dovedle do brezmejne podražbe porabljalcem oddanih pridelkov, ki so izdatno zakrivile splošno di'aginjo, katera se je oilvi'aČala na kmetovalce,'kar je zlasti dalo povod sedanji, obžalovanja vredni napetosti med meščanstvom in kmetskim prebivalstvom. Z baš tako brezprimeinimi, kakor brezozii'nimi rekvizicijami, kateie niso kmetovalcem pustile niti dovolj živil za družino in delavce, za vprežno in porabno živino, so centrale le umevale ogorčiti di'žavi in cesarju vedno vdano in za največje žitve pripravljeno kmetsko prebivalstvo, zagreniti nnr veselje do pi'idelovanja novih pi'idelkov in zaireti ljubezen in vdanost do od očetov podedovane grude. Toda centrale pa niso skrbele za pripravo sil in sredstev, da bi se iiepiestano viSil gospo-tlaiski obiat iii obnavljanje proizvajanja. Štajerski ktiietovalci so naradi tega popolnoma i^ignbilt vse zaupanje do vojnili central, kakor so zdaj urejene, in zahtevajo, priznavajoč potrebo enotnega, pa umnega gospodarstva in pravične razdelbc svojih, z velikim tnidoiii priskrbljenih pi'idelkov v vojnem časn, da se bržkobi'ž^ spi'cnieiii sedanji zlonosni ustroj s pomočjo strokovnih koiporacij, a po sklenjenem miru se naj kar najprej niogoćc razpustijo vojne centrale." Mir z Rumunijo sklenjen. Avstro-Ogrska, NejnÈîja, Bolgarija iii Turčija z ene strani in Riiiiiunija z druge strani so sklenile, ker žele, da se konëa med njimi vojno stanje in zopet obnove prijateljske razmere med iijih narodi na političnem, pravnem in na gospodarskem toi'išču, naj se spremeni v Buliteji, dne 5. marca 1918 podpisani preliminarni mir v končnoveljavni m1r. Pooblaščenci navedenih vlad so se zbrali zato v Bukareštu, da nadaljujejo mirovna pogajanja. Potem, ko so predložili svoja pooblastila in se je dognalo, da so dobra iii taka, kakoršna morajo biti, so se pogodili in podpisali. * Bukarešt, 7. maja. Mirovna pogodba z Rnmunijo je bila danes ob 12. uri opoldne v gradu Coti'oceny podpisana. S podpisom je obsežno diplomatsko delo, ki je bilo posvečeno miru z Rumunijo, končano in s tem tudi dosežen prehod iz vojnega stanja v mirovno stanje na vsej naši vzhodni fronti. Bukarešt, 7. maja. Vest, da se bo danes dopoldne podpisala mii'ovna pogodba z Rumunijo, se je včeraj razšiiila po mestu in je vzbudila splošno zadovoljstvo. Bukarešt, 7. maja. Zunanji mi< nister baron Burian je odpotoval danes ob 2. liri popoldne z avstro-ogrsko mii'ovno delegaci/o na Dunaj. Sinoči se je vršila seja ob navzočnosti vseh delegirancev četverozveze in Rumunije. Prej so bili vsi delegiranci povabljeni k generalnemu vojnemu maršalu pl. Mackensenu na poslovilni obed. * Pri podpisovanju mirovne pogodbe so bili navzoči glavni zastopniki vseh sodelujočih dižav s svojimi štabi. Državni tajnik pl KuLlmann je imel naslednji nagovor: „Po težavnih pogajanjih se je posrečilo skleniti mir med zveznimi osrednjiiiii državami in Rumunijo. S tem je za osrednje države vojska na vzhodni fronti končana. Upaino, da ta mir ne ustreza le političnim in gospodarskim ko istim zveznih osrednjih dižav, ampak da bo tudi Rumuniji omogočil, da se dvigne in zaceli rane, ki jih je povzročila vojska." Ministrski predsednik Margiiiloman je poslal kralju Ferdinanda naslednjo brzojavko: ^Z velikim zadovoljstvom naznanjaiti Vašetmi Veličanstvu, da se jé mir sklenil. Pogodba, katera se je pri zadnjih pogajanjih nekoliko spremenila v prid Rumuniji, se je podpisala ob 12. uri. Nje naslov je: Biikareški mir. Pod vod-stvotii Vašega Veličanstva in v varstvo dinastije se bo dežela zopet lahko lotila koi'istnega dela za utrditev bodočnosti." V brzojavki, ki jo je ministrski predsednik poslal notranjemu ministru Mitilenu v Jassy, povdarja, da so sedaj odstranjene vse ovire, ki so nasprotovale notianjenui razvoju dežele. Sedaj se more Rumunija pod varstvom svojih ustavnih naprav lotiti novega dela, da utrdi z mirom ustvai'jeni položaj ter združitev Besarabije. * Dolgo časa so se pletla mij'ovna pogajanja z Rumunijo. Tega spočetka ni bilo pričakovati. Naj^ovedovali so, da se pogodba podpise v najkrajšem času, potem so rok poda^ševali, vmes so se slišali glasovi o ititeiesnih nasprotjih zveznih osrednjih dižav, potem o spletkah rumun-skega dvora, I'azpravo je za nekaj dni zavlekla tudi kriza v avstrijskem-ogrskem zunatijem ministrstvu, dokler in' Czerninov naslednik, baron Bin ian, pogodbe 7. t. m. v gradu Cotroceni podpisal. Sedaj, ko je ta listina razgrnjena pred nami, razumemo, da pogajanja niso šla tako gladko od rok, kakor so pričakovali. Ruiminîja se je branila do zadnjega, kakor bi se branil Človek, ki bi nioial podpisati svojo lastno snntno obsodbo. Glavne točke mirovne pogodbe so naslednje: Dežela se razoroži in obrani samo toliko vojaštva, kolikor ga je treba za notranji red; osrednje države so st zagotovile pravico, (la izvažajo iz Rumunije žito in potrebne surovine; uprava je pod kontrolo osrednjih velesil; Rumunija odstopi Bolgariji tisti del Dobrudže, ki si ga je pridobila po balkanski vojski leta 1913., in razen tega še ostali del do donavskega izliva, ki je — za zdaj skupna last osrednjih velesil; Rumunija izgubi svoje morsko obrežje in svojo najvažnejšo luko, do katere dobi le prost dohod; A,vstriji-■Ogrski odstopi nekaj obmejnega, strategično važnega ozemlja. Na Donavi jo stražijo naše bojne ladje. Za vse to pa dobi klaverni mir premaganca in morda medlo upanje, da se polasti Besarabije, kar bi pa izzvalo nove zapletke z Ukrajino. Razumljivo je, da centralne države niso ravnale z Rumunijo bogve kako čuvstveno. Rutiuinija je brez vsake potrebe začela vojsko in na lasten riziko; da je ta riziko v majhnih državah prevelik, nas je poučila vsa zgodovina zadnjih štirih let in se je nanovo pokazalo pri Rumuniji. Leta 1913. je potem, ko so balkanski Slovani izkrvaveli v vojski, vkorakala za hrbtom Bolgarije v DobrudŽo in se je polastila bogate dežele, da ni sprožila niti enega strela. Ni mogla pričakovati ne prizanesljivosti od centralnih sil, ne odpuščanja od Bolgarije. Rumuin'ja se je sedaj prepričala, ko se je pogajala z Bolgarijo, da ponižani ne odpušča, da se stare krivice ne pozabljajo. A bas to je, kar nas straši tudi pri našem miru z Rumunijo. Da so piemagano dižavo odtrgali od moi ja, da so jo deli v železen oklep, da so ji vzeli tudi tisti del Dobrudže, ki je nje stara posest, to bo klicalo po maščevalcu. Teden dni dopusta. FiSo Janez Nep. Griinič. (Daljo, 19.) Nekaj pa mi le ni bilo prav. Po vseb koncili in vogiili je stalo, ob zidovih slonelo, po klopeh sedelo vse po dvoje. Tako lepo sparjeno. Blaženi obrazi na vse strani. Zasmilili so se mi. Tisti namreč, ki vse verjamejo. Nikdar ga ni videla, nikdar ga ne bo več. Pa naj bo najelegantnejša gospica ali pa naizadnja dekla. Moj Bogi Na eni strani sladka laž, na drugi vera, upanje, ljubezen. Konec: izpoznanje, jokl Vojska je. Tako je bilo zmerom, tako bo. Ako ne bo drugače. V gostilni ludi nisem bil posebno srečen. Imam rad mir, kadar je treba prebavljati sladke spomine. Tukaj ga ni bilo. Prišel sera sicer v zelo prijetno žensko družbo, vendar sem se Čutil tujca med tujci. Čutil sem namreč tudi tukaj strupeni dih vojske. Saj ne bo dolgo več. Podal sem se k počitku. Ob polpelih v jutro je vozil tedaj edini vlak za civiliste proti mojemu domu, Moral sem se ga poslužiti. Prekoračil bi bil sicer svoj dopust. Tega pa že ne. Vrgel sem torej na mizo desetak, dobil nazaj par vinarjev in odšel lačen in žejen v svoj brlog. — Zopet prizor. Ne v moji sobi, v sosedni. Samo vrata so bila vmes. Slišal sem Čiidne glasove, kakor klice na pomoč, ali kaj. Postal sem pozoren ter vlekel na ušesa. Spoznal sem, da ste si bili dve stranki nasproti. Ena je bila v ofenzivi, druga v defenzivi. Ta zadnja pa morda ni mogla vzdržati juriša od nasprotne strani. Podlegla je. Le še na pol pritajeni glasovi so mi dali prepričanje, da se podpisuje mirovna pogodba. Ker torej meni ni bilo treba posegati vmes, sem Sel, kamor gre vsak Človek vsaki dan prav nazadnje. To sem moral povedati, ker je v zvezi z dogodkom, ki me je zadel drugo jutro. Bil sem namreč pri železniški blagajni. Ko hočem plačati vozni listek,' posežem — v prazen žep. Listnice nikjer. Ko bi tam prav slučajno ne bi dobil dobrega prijatelja, ki mi je prostovoljno ponudil svojo pomoč, bi pri blagajni čakal morda tako dolgo, da bi se mi sama povrnila věrolomná listnica. Čez tri dni mi jo je poslal prijatelj. Našel jo je bil na bojišču tam v hotelu. Hvala mu. Přišedši domov sem že od daleč pozdravljal svojo ženko s pesmijo; Há ~ li - ió, háliló. Mislila je, da norim. Odložil sem zdaj že dvajset kilogramov težko breme s hrbta. Prosil sem ženko za odpuščeuje, ker nisem nikjer mogel dobiti — klavirja. Zdaj je bila prepričana, da sem pijan. Premotil sem jo z raznimi šalami, da bi ob njenem pregledovanju mojega plena ne slišal kake graje, kakor zadnjič. Samo namuzala se je, ker me je poznala. — Dopust je bil v kraju. Klicala me je že moja služba. Kakor navadno ob takih prilikah sem z mislimi hitro preletel vse dolge doživljaje mojega kratkega dopusta. Prijetne in neprijetne. Pa čudno. V grlu me je jelo skeleti. Žejen sem bil. Premalo je bilo spanja. Ali se Čudite, da nie je naenkrat zopet zaneslo tja gor, od koder mi je od daleč neizbrisno žarelo nekaj Živo rdečega, kakor sami rubini. Ob, tisti nebeški rubini tam pod goról — (Konec.) Razvedrilo. Pri vojakih, častnik; „No, ňašek, povejte mi, koliko je polovica od ene tretjine?" — Šašek (po nekolikem premisleku); „Natančno ne morem povedati, gospod lajtnant, ampak veliko ni!" Nepričakovan učiitek. Gost, ki jo pregledal račun v hotelu; „Gospod, meni se zdi, da ste previsoko računih; prosim poglejte račun Še enkrat!" — Kmalu nato dobi račun nazaj s pripombo: „Vse pravilno. Za pregledovanje računa tri krone." Prebrisana glava. Policijski komisar: „Gospod doktor, jaz sem 3li.Šal, da vam je bila včeraj ukradena srebrna tobačniea?" — Doktor: „K areči mi ni bila ukradena!" — Komisar: „Škoda, jaz sem bil tatu že na sledu!" Nagla smrt A: „Kaj pa je bilo Somraku, da je umrl?" — B: „Ljudje pravijo, da mu je ena misel v glavo padla — pa je umrl." Kratek odgovor. Hribolazec: „Slišim, da je na planinah nekaj krasnega gledati kako soliice vzhaja; rad bi to videl. Kdaj pa tukaj navadno solnce vzhaja?" — Hribovec: „Večidel zjutraj!" Plačilo in kazen. Oče: „Janezek, če boš danes priden, buš lahko drva nosil; če boš pa poreden, jih boš pa moral nositi!" Le napol. Zdravnik; „Na desno uho vaša žena že dobro sliši — sedaj pride levo na vi-sto, to je še gluho." — Mož: „Naj pri teui ostane, gospod doktor, je ravno prav. Če odprete še levo uho, bo šlo zopet pri enem notri, pri dnizem ven — če ji bom kaj rekel. Tako pa mora v glavi ostati!" Še več bi rad. Bankir snubcu: „Svoji hčeri sem bil namenil prvotno osemdeset tisoč kron. Ker je pa malo gibasta, ji bom dal stotisoč." — Snubec: „Oprostite, pa škili tudi nekoliko!" Galantni uradnik. Gospodična ki je juiŠla po potno izkaznico uiadniku: „Vi pač ne najdete na meni nič posebnega, ker me tako dolgo opazujete V — Uradnik: „Pač, le premišljam, ali naj zapišem „posebno Ijubeznjiva" ali „izredno lepa". A tako! A; „Ne smem več veliko jesti, komaj nekoliko piti, nič več kaditi, več ne v gostilni posedati, nič veČ, sam na izpreljod..." — B: „Kaj si bolan?" — A; „Ne; oženjen!" V gostilni (na državni postni dan). A: „Zakaj se pa gospod svetnik tako grdo drži?" —B: „Jezi ga, ker ribe nimajo kiač!" Loterijske âtevilke. Gradec, 8. maja 47 9 32 G4 18 V slovo. Ker mi ob mojem odhodu v Gorico iii mogoče se osebno o«! vseh posloviti, IiozdnivIJam tem potom ČČ. gj,'. duhovnike, kakor tsc drujïe ljube mi ziianpe Novo-me^čnne iii beguuce. Franc Anton Ziach, župnik v p. BRATJE SCHÓN Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo : galanterijshega : nurnbershego blago in drobnarije na debelo trgovcem. Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo. bečeK se sprejme na večje posestvo k goveji živini. Prosta hrana in plača po dogovoru. — Več se izve pri upravništvu „Doleiyskih Novic". Kupi SB tahoj v Noiieni mestu ali u otiolici večje posestvo z zemljiSileni, li! je pripravno za obrt. Ponudbe na upravniitvo Dolenj. Novic pod Št 1000. Ajbiš pelin, meliso, kupi lekarna J. BERGMANN Rudolfovo. BARVE za barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga, se dobijo sledeče: črna, siva, modra, zelena, rudeča, rujava in liiaJlv zavitkih po 60 vin. v trgovini Kari Loibner pri „zvoncu", Celje. Vsali si laiilio iiarva oiilelio in platno sam ! Za eno žensko obleko je treba nigmaiu 7 zavitkov barve, za eno žensko bluzo 3 zavitke, za eden predpasnik 2 zavitka. Izvršujejo se tudi poštna naroČila. — Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.