#0
ne dokumente, 15 starih izkaznic, ki so bile izdane v času od leta 1928 do 1965 {osebne, raznih društev, vojne, potne liste, promclna dovoljenja, potrdila o cepljenju), stara spričevala od leta 1906 dalje (ta nam povedo, kakšen učcncc, dijak in študentje bil) in številne diplome, priznanja, odlikovanja, ki jih je dobil v znak hvaležnosti in sposobnosti za svoje delo, ki ga je in ki ga še opravlja kot doktor ali kot pisce zgodovine medic ne. Naj navedem samo nekaj diplom in priznanj: nagrada dr. Jožeta Potrča leta 1984, orden rada i reda leta 1959, red republike s srebrnim vencem leta 1979, nagrada sklada Bcrisa Kidriča leta 1977, priznanje dr. Marka Gerbea leta 1976, avstri^ka diploma ob 60-letniei po promociji na Dunajski fakulteti leta 1988.
Zapustil nam je tudi osebno korespondenco (čestitke. pisma, razgledniee, dopisniec) in veliko fotografij, na katerih ga prepoznamo kot znanstvenika, raziskovalca ali kot družinskega člana. Med njo pa sc nahaja tudi veliko dokumentov, ki se nanašajo nanj ali na njegovo družino {vabila, odločbe, sklepi, pravila, obvestila).
Vseh tekstov, ki govorno o njegovi biografij in bibliografiji, nam še ni izročil, le nekatere (iz ni i h sem črpal tudi podatke za uvodni del tega članka) Kot jc dejal, bi jih rad še dopolnil. Celotna osebna dokumentacija je povezana z njegovim delom, ki ga jc opravljal vse življenje m ga še opravlja.
1 isti, ki ga bo zanimalo delo dr. Mušiča, problemi, s katerimi seje ukvarjal ali pa le njegovo življenje, bo zelo hitro opazil m dojel, da gre pri dr. Mu-šieu za nestorja slovenskih zgodovinarjev mcdici-nc, da gre za priznanega organizatorja v zdravstvu, strokovnjaka za načrtovanje opreme m funkcioniranje zdravstvenih objektov, za nekdanjega predsednika Slovenskega zdravniškega društva in zavzetega raziskovalca, ki sc jc v zadnjih desetletjih aktivno prizadeval, da bi tudi zunanji svet spoznal delo in like zdravnikov, ki so v preteklosti orali medieirsKo in znanstveno ledino na Slovenskem.
Na koncu naj dodam, da bi mi bilo brez sodelovanja lastnika arhivskega gradiva dr. Mušiča, pop sovanjc veliko težje, Mnoge dokumente s katerimi bi imel probleme pri popisovanju, sem z njegovo pomočjo uredil tako, kot jc treba. Ob popisovanju pa sem zvedel šc veliko zanimi' ih in prepotrebnih informacij, ki mi bodo prišle prav ob podrobnem popisovanju doktorjeve zapuščine. Za sodelovanje se mu iskreno zahvaljujem.
Arhivska zapuščina nad učitelj a in šolskega upravitelja Matije Hitija iz Doba pri Domžalah
Bori.': Rozman
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana smo leta i 990 prevzeli zapuščino, bolje rečene, ostanke gradiva učitelja Matije Hitija iz Doba pri Domžalah. Gra-
diva sicer ni veliko, tri škatle, vendar dovolj, da sc da videti življenjsko pot povprečnega slovenskega učitelja z vsemi službenimi in privatnimi problemi, ki so ga spremljali. Obsega čas od leta 1868 do 1955.
Tisti, ki se bo lotil preučevanja ueiteljcvega življenja, bo o njem izvedel marsikaj zanimivega, sam pa bi vas raje kot z vsebino seznar.1 z vrstami gradiva, k ga fond vsebuje. Seveda brez osnovnih podatkov ne bo šlo. Navajam samo tiste, ki ¡cm jih dobil v gradivu
Matija Hiti ie je rodii v številni družini 16. februarja 1857. Kot nadueitelj je najprej služboval v Slavini, kjer je bila dvorazredna ljudska šola, nato pa jc odicl v Dobrničc pri Trebnjem. Zadnje delovno mesto je bilo v Dobu pri Domžalah, kjen: bila ravno tako dvorazredna liudska šola kot v Slavini. Tuje bil na začetku nastavljen kot nadueitelj, nato pa kot šolski upravitelj. Upokojil seje 1. avgusta 1924. Pokojnino je užival le 10 let, 21. marca 1934 jc namreč v 77. letn umrl.
Gre verjetno za zelo aktivnega in delovnega učitelja, saj se med gradivom nahajaio dokumenti, ki to potrjujejo: zapfiiik prvega občnega zbora učiteljskega društva za novomeški okraj s sedežem v Toplicah iz leta 1891, zapisnik zborovanja učiteljskega društva za novomeški okraj v Rudolfovem (današnjem Novem mestu) iz leta 1894, zapisnik 6 občnega zbora novomeškega učiteljskega društva v Novem mestu i;: leta 1895 Na teh sestankih jc bil namreč prisoten. Zapisnikom so priložena pravila učteljskcga društva za novomeški šolski okraj iz leta 1890 m 1895. Daje bil zelo aktiven, pričajo tudi dopisi, ki jih je prejemal od Narodne vlade SHS v Ljubljani, Društva upokojencev in upokojenk ter Učiteljske samopomoči. Po gradivu sodeč jc bil tudi član teh društev kot tudi še drugih: Društva za zgradbo učiteljskega k on vi k ta v Ljubi iani, Zaveze slovenskih učiteljskih društev in kasneje Družbe sv. Cirila in Metoda. Omenja se tudi Jubij lejska samopomoč, verjetno pa gre za že navedeno učiteljsko društvo.
Bil jc dober učitelj. To dokazujejo službene ocene. Hna i ?. m cd njih Iz leta 1924 pravi, da so njegove zmožnosti, metoda, uporabnost, marljivost, točnost, vestnost prav dobre, za vedenje p? so prenri-čani, da j : ponolnoma pravilno. Ukvarjal sc jc 7. r inogimi šolski ni problemi: »Na kaj vse mora učitelj ozir neti, in v čem vse mora delovati, da pravo nalogo ljudskega učitelja dopolnjuje in ljudsko omiko^ pospešuje.« Med gradivom se nahaja tudi razmišljanje »kaj s- je p j triletni preiskavi praktične gramatike izvedlo, ali jc dobro abna za na sta v Ijene namene ali pa ima kake pregreške, zaradi katerih naj bi sc prcnarcdila.« Zanimiv je tudi tekst »Ali bi bik nasvetovati, da sc namesto do zdaj navedenega računala za naprej dccimaisko vpelje in zakaj.« Gradivo, ki ca je študiral jc iz leta 1868.
■ ot deber ueiteli in človek, ki pozablja, si jc zapisoval skoraj vsako stvar, npr. kdrj jc dobil plačo, Uaji bo odnesel čevlje v popravilo in kdai jih tq dob! 1, kdaj jc (bo) obiskal prijatelja v bolnišnici. Hkrat pa je vodil tudi učiteljic zaoise, ročne ka-aloge in seveda žepne redovalniec. Ohranjenih jc le 6 primerkov, od tega 4 ročni ka'".logi: za leta
1918/19, 1920/21, 1922/23 in 1932/33. Med gradivom fl 10 fotografij in 4 članske izkaznice, Ve ina jih bo potrebno se razvozlati, dve pa sla znani. Na eni jc megova sestra Zorn, druga pa predstavlja tabor v Ccljn, ki jc bil od 27. - 29. junija 1937. izkaznice potrjujejo, daje bil zanesljivo član zadruge (zadružna izkaznica s pravili jc iz leta 1920), Udru-ženja jugoslovanskega učileljstva (1924), Učitci ske gospodarske poslovalnice v Mariboru (1924) in Društva državnih upokojencev in upokojmk (1930). Zavarovan je bil pri Zavaroval n: bunk i v Pragi ki je imela generalni zastop v Ljubljani, Med grad ivo m-jc sorazmerno veliko računov. Ti sicer nimajo nobene vrednosti, pa vendar sem jih ohranil. Tudi taki papirčki nekaj povedo, zlasti, če jc drugega, bolj pomembnega gradiva manj. Kažejo, daje Matija Hiti kupoval veliko knjig, zlasti v Katoliški bukvami. Ohranil sem tudi posclnice, kijih je dobival od znancev, prijateljev, kolegov. Mnogokrat je na njih tndi kakšno sporočilo ali čestitka,
O tem, kako so matični listi d vorazred ne .tele na |obu iz obdobja 1902/03 do 1910/11 piišli med njegovo gradivo, ni potrebno razmišljati. Sedaj so kamor sodijo, in kjer je večina matičnih listov ~ Pri fondu Osnovne šole Dob pri Domžalah, ki ga ravno tako prani naš arhiv.
.Največ pa bo o njem in njegovem delu povedala njegova osebna korespondenca, ki tvori j-dro fonda. Kar za dve škatli jo je. Okoli 1000 pisem, dopisnic in razglednic. Samo temeljito jih bo potrebno pregledali in prebrati. Pisem n pisal v kopijah. V glavnem je naslovnik on, mnogokrat pa tudi njegova žena Josipina, sestra Marija in hčerki Zora in Miei, Prvo pismo jc iz leta 1886, zadnje pa iz leta 1955, Zanimivo bo ugotovili, kako so prišla v fond Pisma j naslovljena na Josipa Wcslra iz Ljubljane, Ivanko Elcršek iz Ljubljane, Hclo Bndkovič iz V\v.-n^irij in ] je]0 Vuga iz. Celja, Gre namreč za ljudi, ki na prvi pogled niso imeli z, družino Hiti me kupnega. Ali pa?
Z vsemi le mi p i ob le m i se bo srečal raziskovalce, ko bo začel preučevati in spoznavali vlogo pomen učitelja Matija lllja iz. Doba pri Domžalah,
| °štni žigi Ljubljanske pokril int -Notranjska in Dolenjska pod italijansko in nemško okupacijo 194]-lt>45
( 'Zupančič
V reviji Arhivi, št. 1-2/1990 je bil objavi« ela-z zgornjim naslovom, v katerem je bilo po - >
i11da spadajo v ta sklop tudi poštni žigi pamoz-in ambuhinčnih pošt, ki so se uporabljali na območju t.i. Ljubljanske pokrajine v easu 1j41-]945 ter da bi bilo lahko to področje prt -nJ posebne nr/iskave oziroma obdelave v nekem fJrugem članku.
REDNE POŠTE
Prednc se lotimo omenjene obdelave, je potreb no povedali da^.c bila vsaka pomožna pošta vezana na matično pošlo, to jc obračunski poštni urad. Naj povemo, da je na začetku Ljubljanske pokrajine leta 1941 na tem območju poslovala 101 pošla in sicer tele;
1.	Adlcšiči
2.	Banja Loka pr Kočevju
3.	Begunje pri Cerknici
4.	Bela Cerkev na Dolenjskem
5.	Borovnica
6.	Brezovica pri Ljubljani
7.	Brusnice
8.	Cerknica
9.	Črmošnjiee
10.	Črnomelj
1 l J Dcviea Marija v Polju
12.	Dobrmee
13.	Dobrova pri Ljubljani
14.	Dobrunjc
15.	Dolenja vas pri Ribnici
16.	Dolenji Logatec
17.	Dragaluš _
18.	Dvor pri Žužemberku
19.	Para pri Kočevju
20.	Gorenji Logatec
21.	Gradae v Beli kmjini
22.	Grahovo pri Cerknici
23.	Grosuplje
24.	llinjc
25.	Horjul
26.	Hotcdršica
27.	Ig pri Ljubljani
28.	.ležiea
29.	Kočevje
30.	Kočevska Reka
31.	Koprivnik pr Kočevju
32.	Kostanjevica na Krki
33.	Krka
34.	Krmeli
35.	Ljubljana 1
36.	Ljubljana 2
37.	Ljubljana 3
38.	Ljubljana 4
39.	Ljubljana 5
40.	Ljubljana 6
41.	Liubljana 7
42.	Ljubljana 8
43.	Ljubljana 9
44.	Ljubljana 10 {prej Moste pri I jubljani)
45.	Ljubljana 1 1 /prej: Vič/
46.	Loški Potok
47.	Lož
48.	Metlika
49.	Mirna
50.	Mirna Peč
51.	Mokronog
52.	Mozclj
53.	Nemška Loka
54.	Nova vas pri Rakeku
55.	Novo mesto
56.	Ortnek