AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^^^^^^^^^^^ " " SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY ^jyj J C AN HOME DAILY NEWSPAPEB NO. 248 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 16TH, 1934 LET0 XXXVI—VOL. XXXVI. Republikanci ponovno tr-1 dijo, da rabi Roosevelt milijone za demokrate j Washington, 15. oktobra. —i Milijonar Henry P. Fletcher, na- ji čelnik narodne r e p u b 1 i kanske' j stranke v Zedinjenih državah, ] je včeraj ponovno napadel pred- j sednika Roosevelta in njegovo j administracijo v namenu, da na-; 1 siplje peska ameriškemu narodu j i o poslovanju predsednika Roose- 1 velta. Načelnik republikanske j c •stranke Fletcher je pozval k sebi j zastopnike časopisja, katerim je j povedal, da je pisal predsedniku j Rooseveltu pismo, v katerem 1 vprašuje predsednika, zakaj do- \ voljuje, da se narodni fondi ra- ( Ki o za demokratsko volivno j kampanjo. Fletcher je sicer pri- ( znal, da je prepozno, da bi re- \ Publikanska stranka mogla kaj t uspešnega ustvariti proti demo- j kratski kampanji. Povedal je, x da so demokrati s pomočjo na-|r rodne vlade v Washingtonu ta- c ko občutno se zasedli v politične J [ razmere v vsaki posamezni dr- [ žavi, da republikanci letos sploh j t nimajo nobene veljave pri volit- ( vah. S tem je načelnik republi-;c kanske stranke indirektno pri- j \ znal, da republikanska stranka i tekom zadnjih dveh let sploh ni prinesla pred ameriški narod kakega boljšega načrta za odpravo brezposelnosti, kot ga pa č llr|a demokratska stranka s } predsednikom Rooseveltom na ^ <-'elu. Dokler bo imela demo- t kratska administracija v Wash- j mgtonu denar na razpolago, je i rekel načelnik republikanske or- j sanizacije, Mr. Fletcher, toliko, j °asa republikanci sploh ne smejo l misliti, da bi ponovno dospeli na; j vlado. Načelnik Fletcher pa je , Priznal, da je Amerika pod vod- j stvom Roosevelta naredila veli- j ke korake k napredku, toda ob- j e'iem je namignil, da bi republi-j; danska stranka lahko ustvarila } veliko boljše čase, ako bi imela ( Priložnost ... I 5 -o--, Ogromna udeležba i Preteklo nedeljo je bil slo- < j venski dan pri božji poti Lurd- ( s^e Matere Božje v Providence i heights v bližini Clevelanda. j Računa se, da je dospelo h ka- j Peli nad 4000 Slovencev. Vsi j slovenski župniki in njih po- j m°čniki od vseh slovenskih far , so bili navzoči. Rev. M. Jager •le imel slavnostni govor v slo- ] venščini in Rev. Victor Virant . ^' angleščini. Vsa navzoča mno- < ^lca je prepevala lavretanske li- ; aniJ'e v slovenščini kot je bila to navada v stari domovini. Celo angleško časopisje omenja vzor-111 red in lepo slavnost pretekle nedelje. Velike svote v'ada v Washingtonu poroča, je posodila ali darovala dr-*avi Ohio, odkar je predsednik Roosevelt nastopil vlado, nič man3 kot $700,000,000. V tej svoti so vključeni vsi izdatki, kot Posojila ali delnice bankam, Posojila na zadolžene hiše, plačila krmarjem in direktna ali in-direktna podpora ljudem. Ogrski kulturni vrt Prihodnjo nedeljo, 21. okto-bra> bodo clevelandski Ogri pra- j snovali slovesno odprtijo ogr-pega kulturnega vrta v Cleve-'andu. v kulturni vrt postavijo soho Franz Liszta, znamenitega ogrskega komponista. 80-letnica Clevelandska organizacija Y. C- A- bo praznovala 80-letni-Co svojega obstanka v dnevih 0fl 15. do 29. oktobra. * Milijon katoličanov je poslušalo govor papeža ob zaključku kongresa Buenos Aires, 15. oktobra. — Včeraj, na zadnji dan kongresa,j ■ je bilo v Palermo parku v tem mestu in po bližnjih ulicah1 zbranih nad en milijon ljudi, ki so poslušali govor papeža Pija, | ki je govoril po radiu iz Vatikana ob priliki zaključitve 32. Ev-! harističnega kongresa. Ob koncu svojega govora je podal pa- 1 pež svoj blagoslov, katerega je j i govoril v latinskem jeziku in ki : je trajal štiri minute. Pontifi-!1 kalno zaključno sv. mašo je da-; roval kardinal Pacelli, papežev .; državni tajnik in legat Evhari- j' stičnega kongresa. Ob zaključku kongresa je vladalo sijajno vreme, ko se je zbralo pri oltarju 5 kardinalov, 150 škofov j' in nadškofov ter tisoče duhov-!! nov. Nad en milijon naroda je : prisostvovalo svečanim obre- : dom. Solnce je tako gorko pripekalo, da je bilo ljudem dovo- i Ijeno imeti slamnike na glavi, i raz veri tekom najbolj slovesnih 1 obredov. Več sto žensk je pa- 1 dlo v omedlevico, -vendar so šte- 1 vilne rešilne postaje prinesle t1 kojšno pomoč. 1 -o--J Sulzmann bojevit ! Preteklo nedeljo je govoril šerif John Sulzmann kakim 500 1 predstavnikom demokratske organizacije, katerim je povedal, 1 da ryzven.treh angleških časopisov v Clevelandu, ima podpo- ; ro cd vsega naroda,. Sulzmann i i pričakuje, da bo letos izvoljen z največjo večino, katero je še kdaj dobil v 35. letih svojega i političnega udejstvovanja. Proti njemu so samo Plain Dealer, j Press in News, ki vodijo kam- . panjo proti njemu v svojo last- i no korist. Vprašal je navzoče, 1 ! ali naj se borimo v korist ome- . njenih časopisov ali v korist i dobre vlade? Dokazal je, da je ) prihranil letno $40,000 na hra-11 ni jetnikov, dasi dobivajo sled-:! nji jako okusno in obilno hra- [ ] no. V vseh 35 letih njegovega i i uradovanja v raznih uradih mu i ne morejo časopisi dokazati, da | je poneveril ali nepošteno za- ! pravil en sam cent. Ce pa ne;; preganja ljudi, ki so/ radi veseli i I in dobre volje, pa menda nil: greh. Omenjeni časopisi želi- : jo radi senzacije, da šerif neprestano povzročuje pogone in p aretira ljudi, da tako dobijo ča-h sopisi snov za vsakovrstne sen-Ji zacije. i1 Hčerka umrla V nedeljo večer ob 11. uri je, po dolgi in mučni bolezni premi-;1 nula Antonija Repič, stara 9 let, hčerka družine Mr. in Mrs. Mike in Antonija Repič, 765 E. 156th St. Poleg staršev žaluje za njo tudi mnogo sorodnikov. Deklica: je bila rojena v Clevelandu. Po-, greb se bo vršil v sredo zjutraj j ob 8:30 iz hiše žalosti v cerkev Marije Vneibovzete pod vod-1 stvom pogrebnega zavoda Jos.: žele in Sinovi. Staršem izrekamo naše iskreno sožalje! Kdo ima peč? Revna družina s štirimi otroci, stanujoča na 1044 E. 62nd I St. prosi, če ima kdo kako peč, da bi jo daroval tej družini. Mož je brez dela in mu ni mogoče priti do peči na noben drug način. Door prize V slovenski mesnici Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave., je - dobila kot door prize Mrs. gte-i fan Paulin, 6622 Bliss Ave. 6 funtov težko kokoš. Kitajci protestirajo, ker kupuje ameriška vlada vse srebro v Orientu Washington, 15. oktobra. — Kitajska vlada je te dni obvesti-, la ameriške vlado, da je neza-; 1 dovoljna, ker kupuje ameriška \ vlada srebro v Orientu, zlasti na j Kitajskem. S tem se je znižala nakupovalna moč kitajskega naroda. Ameriška vlada je odgovorila, da bo v bodoče pazila, I cla ne bo vznemirjala kitajskih! gospodarskih razmer, vendar se pričakuje, da bo Amerika nadaljevala z nakupovanjem srebra., Kot prvi protestni korak je Kitajska odredila, da se naloži da-| vek v svoti 10 odstotkov na vse i srebro, ki se ga eksportira iz Kitajske. Ameriški državni tajnik Hull je odgovoril kitajski . I vladi, da je kongres naročil predsedniku nakupovati srebro in predsednik se mora ravnati po , mandatu' kongresa. Ameriška: vlada je do danes nakupila ne- ' kako 250,000,000 unč srebra, in i kupovala bo srebro toliko časa, dokler ga ne bo imela 1,300,000,- 000 unč. Kot znano je valutna; podlaga na Kitajskem srebro, dočim ima Amerika še vedno 75 odstotkov valute na zlati podlagi. S tem, da Amerika kupuje | srebro na Kitajskem, zvišuje! vrednost srebru in Kitajci zgu-' bivajo svojo denarno enoto. Ne ' pričakuje pa se, da bi prišlo radi tega do kakih zapletljajev med Kitajsko in Ameriko,'ker je predsednik Roosevelt naročil, naj se zadeva zlepa poravna. -—o- Kraljevi morilci Paris, 15. oktobra. Policija ;1 Francije, Švice, Jugoslavije in • Anglije je dosedaj dognala, da i so sledeče osebe bile zapletene v umor jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra: Petru Kale-men, dejanski morilec. Kale-i' men je nosil tudi ime Rudolph | 1 Suk. Marie Vojdruch, Cehinja, ; ki je morilcem prinesla avto- | matične revolverje. Ivan Raj-j tich, ki se je izdajal tudi za , | Vladislava Beneša ali pa Joseph Severja. Zvonimir Pospeshil, i alias Jaroslav Novak, alias Ist-! ban Sungar, katerega so areti-I rali v mestu Thonon, Francija. Egon Kramer, alias Egon Kva-ternik, ki je spremljal Kaleme-na v mesto Aix na večer pred umorom. Dr. Ante Pavelich,; ! bivši hrvatski državni poslanec, j sedaj izgnanec v Italiji, kjer ži-| vi na račun laške vlade. Dr. i J Pavelich je bil načelnik revolu-i cijonarne gange znane pod imenom "Ustaši." Gustav Perec, načelnik ogrskega taborišča v Jankapuszti, kjer so se ustaši vežbali v orožju in streljanju, j Trije izmed prijetih zarotnikov j so že priznali, da so bili navzo-; či, ko se je sklenilo umoriti I kralja. Tri nadaljne zarotnike 1 išče policija v raznih državah. --o- Importirano žganje J Vlada v Washingtonu je skle-; nila, da se dO konca tega leta lahko importira žganje v neomejenih množinah iz vseh delov sveta. V Ameriki še vedno vlada pomanjkanje dobrega žganja in odtod je import tujezemskega žganja dobrodošel v Ameriki. j Tretjič oropan Allen Margolis, lastnik lekar-l ne na 10435 Clifton Blvd., je bil S preteklo nedeljo že tretjič oro-. pan tekom treh tednov. V ne-i deljo sta dva zakrinkana roparja odnešla $75. Protestantovske cerkve v Nemčiji v odprti revolti proti Hitlerju Monakovo, Bavarska, 15. ok-j ; tobra. Vse protestantovske cer- ■ kvene občine na Bavarskem so | se sinoči očitno uprle ukazom , centralne cerkvene vlade v Berlinu, kateri načeljuje državni škof Ludwig Mueller, katerega je Adolph Hitler postavil za cer- | kvenega glavarja v Nemčiji. Na-; čelnik bavarske duhovščine, H. Meiser, ki se je uprl centralni cerkveni oblasti, je bil radi tega ; , odstavljen in je kot jetnik v svojem stanovanju, škofu Meiser-ju je bilo včeraj prepovedano od ; strani policije pridigati svojim vernikom, toda ostali pastorji v raznih cerkvah so čitali Meiser-jev govor v cerkvah, in ljudstvo '< .se je očividno uprlo. Na kane- j lerja Hitlerja je bil poslan nu- ] jen apel, da posreduje, toda Hit-; i : ler je izjavil, da je to zadeva 1 cerkvene oblasti. Dosedaj se je ; 16,000 nemških pastorjev spun-' < talo proti odredbam nemškega j državnega škofa Muellerja. Hit- ] ler sam ne more popustiti v tem 1 i boju, ne da bi zaeno zgubil svojo i avtoriteto, na drugi strani mu ( ! pa grozi upor skoro vseh protes- i ' tantovskih cerkev v Nemčiji. : i Pastorji zahtevajo, da se posvet- ; 1 na oblast nikakor ne vmešava v i i čisto cerkvene zadeve. -o- V Braziliji bodo tudi otroci volili r - j | j! Rio de Janeiro, 15. oktobra. ■ Pri volitvah za brazilski parlament so prvič glasovali v zgodovini Brazilije tudi šolski otroci, ; dekleta in fantje, stari 18 let! ali več. Dosedaj so mogli glasovati le ljudje, ki so bili naj- ; manj 21 let stari. Nova posta- ;1 va dovoljuje volitev šolskim ot- ; rokom, poleg tega pa so dobili volivno pravico tudi vojaški i častniki in duhovni, ki dosedaj ! 'niso smeli voliti. Vzelo bo do trideset dni časa, predno bo us- j ' peh narodne volitve objavljen. i ---- Kadar se diplomati prepirajo med seboj j Ankara, 15. oktobra. Turška vlada je odredila, da tujezemski, umetniki ne smejo nastopati na turških odrih. Tujezemski diplomati, nastanjeni v glavnem mestu Turčije, so se maščevali i !s tem, da so odpustili vse turške uslužbence. '-o- Nedeljske postave Več odvetnikov je začelo s j tožbami proti raznim trgovcem I v mestu, ker imajo ob nedeljah j odprte trgovine, dasi je to po- J stavno prepovedano. Dotična j | postava, ki prepoveduje odpiranje trgovin v nedeljo, je sta-j ra 103 leta. Zadnji teden sta bila aretirana dva trgovca, ki : i sta imela trgovino odprto v nedeljo. Spoznana sta bila krivimi in obsojena vsak v $25 plačila j in poravnati sta morala sodnij- i ■1 ske stroške. Pozneje je bila J 1 globa suspendirana. Ob nede- j ' ljah smejo imeti odprto le tr-> govci, ki prodajajo blago, ki je; ■ | absolutno potrebno. Ker pa žid- j i j je prodajajo ob nedeljah tudi i grocerijo, delikatese, obleke in; 'enako, kar ni absolutno potrebno, so se gotovi odvetniki za-, vzeli, da jim stopijo na noge in j jih pritirajo na sodnijo. Jugoslovanski dinar Tržna cena jugoslovanskega - denarja je zadnje dneve nekoliko padla. Organizirano delavstvo ne j zahteva podpore, pač pa oživljenje industrije j i Washington, 15. oktobra. — Organizirano delavstvo je včeraj11 posvarilo ameriško vlado, da je ] čas, da se preneha s plačeva- i njem relifa in podpore brezpo- i pelnim in da vlada skrbi, da se i kolesa industrije začnejo hitre- j je vrteti. Poročilo American i Federation of Labor pravi, da i se je dosedaj plačalo že skoro j i $6,000,000,000 podpore brezpo- i selnim. V poročilu trdi vodstvo £ delavske organizacije, da je ne- 5 mogoče plačevati enako podporo č še v bodoče, ne da bi deželo za- s dele resne posledice. Neprestano i naraščujoči javni dolg povzroča ( pri trgovcih strah in odlašanje, ( da ne naročajo novega blaga in 1 ne začenjajo z novimi podjetji, 1 ker so prepričani, da bodo pla-! s čevali take davke, da bo obstoj! 1 trgovine nemogoč. Tako ogro- t men je strah v trgovskih kro- t gih pred novimi davki, da je! j povzročil zastoj boljših časov, 1 ki so bili že na vidiku. Poroči- 1 lo delavske organizacije nazna- s nja, da znaša zvezni dolg ink dolg posameznih držav že $45,-! ( 000,000,000. Na ta način ne!i sme iti naprej, ne da bi vlada } zgubila ves kredit. Izmed 10,-: j 834,000 brezposelnih v avgustu ; jih je bilo skoro štiri milijone 1 na direktnem relifu, dva milijona jih je, ki imajo nestalno de- 1 lo. in 5,000,000 se jih preživlja i 1 s podporo sorodnikov ali pa si« evojimi prihranki. —o--!i Dr. Korošec za spravo i Belgrad, 15. oktobra. — Zna- ' ni vodja Slovencev v Jugoslavi- c i jo, dr. Anton Korošec, ki je bil 1 pred letom interniran v južni11 I Srbiji radi opozicije napram '1 ! vladi, je zapustil svoje pregnanstvo in se napotil v Belgrad, da ' ! se udeleži pogreba za pokojnim j kraljem. Monsignor Korošec je dal oklic na vse Jugoslovane, ! da pozabijo na vsa nasprotstva in se združijo v tej uri narodnega žalovanja. Tozadevno se' tudi govori, da bo izpuščen iz \ zaporov volja Hrvatov, dr. Via-1' dimir Maček, da se udeleži po- ' j , 1 greba za umorjenim kraljem. -o-- Zborovanje mlekarjev Včeraj je bila otvorjena v \ Clevelandu mlekarska konvencija. Konvencijo je sklicala In- j' ternational Association of Milk j1 Dealers. Kot je razvidno iz go-1 Vorov posameznih delegatov niso mlekarji nič kaj zadovoljni z ' regimentacijo NRA. Nad 12,- : i 000 delegatov in njih prijateljev je dospelo na konvencijo. 1 Proti katoliškim šolam Clarence J. Brown, republi-i kanski kandidat za governerja države Ohio, je danes izjavil, da je absolutno nasproten zahtevi, da bi se iz državnih fondov podpirale katoliške šole. !"Jaz imam največje spoštovanje I za katoliške zavode in šole," je i izjavil Mr. Brown, "toda se bom j boril z vsemi silami, da taki za-1 I vodi, ki so sicer privatnega^zna-! [čaja, ne dobijo nobene podpore j od države. Ves davčni denar, j j ki prihaja v državno blagajno, se mora vporabiti samo za jav-'ne šole." Oropana pivovarna The Waldorf pivovarna, 6867 j Broadway, je bila oropana te dni za $1900 v gotovini in čekih j po štirih roparjih, ki so naskočili kolektorje pivovarne, ko so slednji delali v uradu kompanije! obračun s pivovarno. Šola za morilce na Ogrskem. Jugoslavija zahte- | va odločno preiskavo ! i Geneva, 15. oktobra. Jugoslovanska vlada se je obrnila na Ligo narodov, od katere zahte- ; va strogo in nujno preiskavo neke šole, ki se nahaja v mali vasi na Ogrskem in kjer se uči- ; jo politični zločinci in nezado-voljneži, kako se strelja kralje : in enake višje predstavnike na- 1 ; roda. Dotična šola za politične i morilce se je nahajala v mad- j žarski vasi Jankapuszta, v bli-; žini jugoslovanske meje. Pri-j čaku je se, da se bo morala ogr- ] ; ska vlada, ki je znala za obstoj šole, pa je ni zatrla, zagovarja-i ti pred tribunalom Lige narodov. Jugoslovanska vlada je tekom zadnjih dveh let neprestano živahno protestirala pri ogr-;: ski vladi, da slednja uniči kolo-; inijo morilcev iz Jugoslavije. To- , : da ogrska vlada se ni zmenila 1 tozadevno. V juniju mesecu je;, jugoslovanska vlada zadevo pri-1, j nesla pred zborovanje Lige na-: rodov, toda zadeva ni bila re-!; ! žena. Jugoslovanska vlada trdi,; ; da če bi ogrska vlada točno sle- j; ' dila pozivu jugoslovanske vlade; ; in zatrla morilsko šolo, da ne bi j prišlo do umora jugoslovanske-| ga kralja in francoskega zuna-; ijega ministra. Jugoslovanski \ladi je bilo znano, da se naha- ; ja v dotični šoli neki Tom Ka-lemen, ki je pobegnil v oktobru mesecu, 1933, iz Jugoslavije, ra-' di umora nekega državnega po- , elanca. Od 30 do 40 političnih ! beguncev se je v vasi Janka-|puszta trainiralo v streljanju, j Jugoslovanska vlada nadalje tr-; di, da je bilo več ogrskih višjih j uradnikov v ozkih stikih z rao-; rilci v koloniji. V dotični koloniji so se shajali ne samo jugo-j slovanski zločinci, pač pa tudi osebe drugih narodnosti. Iz Jan-j j kapuszte so pošiljali morilce na j vse strani sveta. -o- Clyne zgubil priziv Odvetnik Wm. Patrick Clyne, ki je bil na Common Pleas sod-niji spoznan krivim, da je ubil , Slovenko Mrs. Mary Kovačič, k0 i je v divji vožnji podil svoj avtomobil preko rdečega signala, : je zgubil preteklo soboto svoj j priziv na apelatni sodniji. Njegov odvetnik Spooner bo zahteval novo zaslišanje, ki pa bo iskoro gotovo zavrnjeno, nakar j se namerava Clyne pritožiti na j j najvišjo sodnijo države Ohio. | Glavna priča proti Clyne-u je bil neki Wm. Bennett, katerega; so odtedaj v Euclidu aretirali,' i ker je baje ukradel čeke, namenjene za izplačilo železniškim de-; lavcem. Enajst ubitih Pretekla nedelja je bila smrto-j nosna za mnoge ljudi v državi Ohio. Stotisoče avtomobilov je vozilo po raznih cestah, kajti i I vreme je bilo idealno. Pri tem i je prišlo do raznih kolozij. V I Clevelandu je bilo v avto ne-; ! srečah ubitih sedem oseb, po 1 ostali državi Ohio pa štiri. Ribja pečenka Mr. Dominik Kraševec, 6019 j St. Clair Ave. bo imel 19. okto- j bra v svoji na, novo dekorirani i . dvorani izvrstno ribjo pečenko.! Ples in večerja, samo 30c. Računi j V našem uradu lahko plača-; i te ob vsakem času vse račune za 1 i plin, vodo, elektriko, mestno kot' • kompanijsko, in telefon. O pla-> ičilu dobite uradno potrdilo. ?j * Močan potreš so čutili včeraj v Reno, Nevada. Tisoč premogarjev grozi, da storijo samomor, ako se njih plače ne zvišajo PECS, 16. oktobra. — Potem ko so se prostovoljno nahajali pet dni pod zemljo, je prišlo danes zjutraj 1200 premogarjev zopet na površje, da poravnajo Svoj nenavadni štrajk. Mnogo jih je bilo tako slabih radi pomanjkanja vode in lakote, da so jih morali nesti domov. Nekaj jih je zblaznelo. Kompa-niia, ki lastuje premogovnik, se je na pritisk javnega mnenja in vlade podala in dovolila zvišano piačo in boljše delavske razme-re. Pecs, Ogrska, 15. oktobra. — Nad en tisoč premogarjev v tu-kajšnih rudpikih je poslalo last-nikšom premogovnikov vest, da j se bodo zadušili v rudniku, ako ' j jim lastniki ne zvišajo njih te-; c!enske plače. Premogarji se na-; hajajo v podzemlju že zadnjih j 48 ur. Vsako hrano so dosedaj ! dosledno zavrnili. Pred vhodom j v rudnik so postavili šest mož, j ki imajo sekire v rokah in ki so i pripravljeni posekati vsakogar, ; kdor bi hotel v rudnik in pogajati se s premogarji. Ultima-; tum, ki so ga poslali premogar-j ji iz svojega rudnika oblastem, j pravi, da raje kot da bi polagoma umirali radi nizkih plač, se ; zadušijo v samem rudniku. Za-, prli bodo dohod zraka v rudnik in se zadušili. Lastnikom rudnika so dali dvanajst ur časa, da se premislijo. Madžarski premogarji, ki so zaposljeni po Donavski parobrodni družbi, trdi-jjo, da dobivajo $2.00 plače na teden. Premogarji zahtevajo j $3.50 na teden, trdeč, z dvema dolai-jema na teden ne morejo i živeti. Kljub grožnji premogar-, jev, da se bodo zadušili v rudniku, pa kompanija nikakor ni I notela ugoditi zahtevam premo-I gar jev. Nad en tisoč premogarjev se nahaja pod zemljo in niti "len izmtd njih ni prišel na po-: -Tšje tekom zadnjih 48 ur. Za-j stopniki delavcev so poslali ogr-I skemu ministerskemu predsedniku prošnjo, da vlada interve-; nira v tem slučaju. Včeraj je , začelo goreti v premogovniku in j ognjegasci so dospeli v rudnik, ki so pogasili ogenj. Toda ko ^o bili ognjegasci gotovi s svojim delom niso pustili premogarji požarnih braniteljev iz rudnika. Ženske premogarjev se j nahajajo pred rudnikom z živili i za svoje može, toda zastopniki rudarjev pod zemljo, ki se na-] hajajo pred vhodom, da prepre-! čijo vhod vsakomur, ne pustijo, da bi premogarji pod zemljo dobili živež. -o- Izredna seja V torek, 16. oktobra, se vrši ob 7. uri zvečer izredna seja j direktorija Slovenskega Doma j na Holmes Ave. Vsi direktor-, ji naj bodo gotovo navzoči. 9,000 novih volivcev ' V Cuyahoga okraju se je 10. oktobra registriralo nekako 9,-; 000 novih volivcev, kar kaže, da » bodo volitve novembra meseca • j jako živahne. "Prijatelje narave" ' 1 Klub "Prijatelji narave" ima svojo mesečno sejo v sredo ob 7:30 zvečer v S. D. Domu na ' \ Recher Ave. t Podražena živila Cena jajcem se je podražila včeraj za dva centa pri ducatu - in cena surovemu maslu za en cent pri funtu. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" t AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER s] 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio si Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: C' Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 A Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 z Za Cleveland, po raznašalcih: celo l^o $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente " --------—--d SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year 17 S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months U Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months g __Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year__^ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers ^ Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office j at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.___________i: .«$^>83 No. 243, T lies., Oct. 16, 1934 ; V priznanje in v pocast Father Omana ! Koliko nas je, ki delujemo med svojim narodom in ki 1 se v polni meri zavedamo, da naše delo ne sme biti v smeri samo-ohranitve, osebnega dobička, lastnega napredka in 1 udobnosti, pač pa, da se zavedamo, da smo poklicani, da delujemo z isto vnemo, vztrajnostjo in ljubeznijo tudi za na- 1 predek našega bližnjega, predvsem pa našega lastnega roja- ' ka. Nikdar posameznik ne premore dosti, toda v skupnem s nastopu in prizadevanju si lahko mnogo olajšamo gorje in s trpljenja v življenju, ki je prerado nudi pelin in osat, in red- 1 kokdaj sladkor in medico. • Gotovo je poln resnice stari pregovor, da ne samo, kar i mož mora, pač pa kar more storiti, je pravi mož. Mož, ki se ■ v polni meri zaveda odgovornosti, katero ima napram sebi i in napram narodu. Mož, ki pazi, da je čist in spolnjuje svoje dolžnosti, potem'pa z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, deluje v telesni in duševni napredek svojega bližnjega, kajti od narave niso vsi oblagodarjeni z enakimi talenti in v največ slučajih potrebujemo pomoči in sodelovanja eden od drugega. Mož, o katerem nismo samo mi, pač pa tudi ves slovenski narod v Clevelandu, oni narod, ki je čistega, razumnega naziranja, prepričan, da spolnuje svoje dolžnosti napram sebi, poleg tega pa že nad dvajset let požrtvovalno deluje za materialni in duševni napredek svojega naroda ne samo v Clevelandu. pač pa tudi po ostali Ameriki, kamor ga kličejo, da jih bodri v hudi življenski borbi, ta mož je Father John J. Oman, župnik slovenske župnije sv. Lovrenca v Clevelandu. Dasi rojen v Ameriki od krepostnih gorenjskih staršev, pa je Father Oman odlično zaveden Slovenec, kateremu je spolnovanje narodnih dolžnosti ena prvih nalog v življenju. Koliko v Ameriki rojenih Slovencev imamo, ki bi se v polni meri zavedali odgovornosti, ki jo imajo napram svojemu narodu, katerega sin so! Father Oman je Slovenec, ki v polni meri izpolnjuje svoje narodne dolžnosti. Poleg narodnega učitelja je pa Father Oman enako; iskren, ljubeznjiv in uspešen duhovni vodja svojega naroda.. Njegova beseda zaleže, ker so ljudje prepričani, da mu prihaja iz srca, ker vedo, da sam tako misli, čuti in deluje, kot mu kipi vodilna, bodrilna duhovna beseda iz ust. O njem se lahko reče, da narodu sledi ne samo njegovemu vzgledu, pač pa tudi dejanjem in besedam. V verskem kot narodnem oziru skuša Father Oman v krepostni čistosti voditi svoj narod, in to se mu je v dolgih dvajsetih letih njegovega plodo-nosnega delovanja v obilni meri posrečilo! Narod v Clevelandu, predvsem pa narod v župniji sv. Lovrenca, je že dolgo časa gojil iskreno željo, da enkrat pri-j redi svojemu priljubljenemu voditelju poseben dan, name-j njen in posvečen delovanju Fathra Omana. Težko je kaj ta-j kega pripraviti, in to predvsem iz vzroka, ker Father Oman, ni prijatelj bučnih izjav, nepotrebnih besed, sijajnih prire-i d i te v in hvale, ki največkrat prihaja iz praznega srca. Toda to pot so hvaležni Slovenci sklenili prirediti svečanost, ki je dostojna dovolj za plemenitega moža. Nede-| Ija, 21. oktobra, je določena kot nedelja priznanja in spošto-j vanja napram Father Omanu. V naselbini praznujemo dne-, vno godovne, rojstne dneve, poročne in druge obletnice.! Povsod se zbira stotine ljudi, da praznujejo dostikrat dogo-, dek manjše vrste. Nedelja 21. oktobra pa je določen kot narodni dan priznanja možu, ki je v slovenski naselbini v Clevelandu nad 20 let neumorno, nesebično, vztrajno in Iju-beznjivo deloval v telesni in dušni blagor svojega naroda. V nedeljo, 21. oktobra, je dan posvečen narodnemu prijatelju in delavcu, plemenitemu duhovniku in voditelju — Father Omanu! Dan se bo praznoval kot želi Father Oman. Zjutraj bo v cerkvi slovesna sv. maša in te sv. maše se udeleži sam clevelandski škof Rt. Rev. McFadden, ki želi videti na lastne oči, kako sledi narod svojemu voditelju. Po sv. maši pa bo sprejem in kosilo v S. N. Domu. Slovenci v Clevelandu, ki znate vpoštevati delo enega svojih največjih mož v naselbini, ki je prišel reven med nas in je še danes enako reven, ker pri njem nikdar ne ve levica, kaj daje desnica svojemu bližnjemu, ako vpoštevate delo svojega nesebičnega, vzornega voditelja, oglasite se v nedeljo pri sv. Lovrencu. Ne samo župljani fare sv. Lovrenca, pač pa ves slovenski narod v Clevelandu je povabljen v nedeljo! Pridite, da vidi vzorni sin našega naroda, da zna naš narod nesebično delo svojega sina globoko spoštovati. ---o- Ustanovitev Škrjančkov v Euclidu Euclid, O. V bogastvu prirodej Kino vsi verige, katere nas veže-! jo, da skupno vodimo celoto sveta. Seveda vsi in vse ne moremo misliti in vedeti vsega. Nekate-i ri ve to, drugi zopet drugo. Tako je v splošnem, pa najsibo pri narodih ali pri posamezniku. Mi Slovenci, kot del celote ali skupine, ne smemo zaostajati, temveč i glejmo, da uporabimo vse naše /.možnosti, kar nam jih je nara-| v-a dala, da s tem pomagamo j .kupno ustvarjati bodočnost. To i napravimo predvsem s tem, da j uvajamo našo mladino v vse, kar^ je koristnega. Zgodovina je najboljši učitelj. Poglejmo 20 in 30 let nazaj naše velike podporne in dobrodelne organizaci- je. Ako se ne bi bili naši starejši p brigali za to, mar mislite, da bi d sploh za nas vedeli, kaj in kdo smo? Ne! & Poglejmo narodne domove in J cerkve. Najbolj odlične osebe v r Ameriki vedo za nas in nas po- } znajo. Zakaj? Zato, ker so se s naši pionirji brigali za narodno i delo. Ali naj mi njihova pota s opustimo? Nikakor ne! Danes z imamo stokrat boljše prilike kot g so jih imeli oni ta čas, ko ni bilo tlakanih cest, ne avtomobilov, ne i elektrike, ne lepih dvoran kot jih 1 imamo danes. Vidite, čas in do- ] bra volja je vse prinesla, velika s in koristna dela. 1 Rada bi vedela, če bo tudi se- t danja generacija s tem nadaljevala, ali bo morda še agilnejša? ] Upam, da! Sedaj imamo zlato 1 priliko, da naše mlade učimo. . Dajmo danes, da ne bo jutri prepozno. . I Kakor vidim, je veliko zani-. manje za slovensko šolo. Hrepe-. nenje po znanju slovenskega je-i zika je tako veliko, da je kar ve-i selje. Starši, nič ne čakajte, kar - takoj pripeljite svoje otroke in jih vpišite v mladinsko šolo. Ali - ne boste veseli, ko boste videli, ; da vas vaš otrok pravilno razu-i me? Da, gotovo boste veseli in - vsak bo rekel, češ, zakaj nismo s - tem že prej pričeli. Tukaj v Euclidu so že bile va-! je 6. oktobra. To je bilo veselje! i Vsak je hotel biti prvi. Seve, to je že navada, posebno pri otrocih. Škoda, da ni bilo Mr. j Grdina zraven, da bi jih bil spravil v tisto škatljo, da bi jih nam i enkrat pozneje pokazal na plat-v nu. Toda upam, kadar se bo vse uredilo, da bo Mr. Grdina z ve-r sel jem prišel, kaj ne, Mr. Grdi-v na? Dne 4. oktobra se je vršila se-^ ja šolskega odbora v društvenem e domu na Recher Ave. Izvolilo se 1. je odbor do 30. junija 1935. Od- ii bcr je po sistemu kot pri dru- - štvih. Ime mladinskega zbora [i je: škrjančki, kar zelo odgovarja, ker pesem Škrjanček bo nji- O hova himna. Njih učitelj, Mr. | Seme je zelo spreten v svoji pro-[_ fesiji. Upam in želim, da ga bodo naši Škrjančki poslušali in e ubogali ter se dostojno obnašali ' • pri vajah. Starši, v imenu odbora in direktorija vas prosimo, da podučite svoje otroke, da se obnašajo kot v šoli. Ne bi bilo lepo, ako bi se v dvorani delala •škoda, kajti potem smo mi starejši odgovorni. Pregovor pravi: kakršen si doma, tak si drugje. Pozdrav! Za publicijski odbor: Mrs. J. Hrvatin. -o- Na obisku pri naših farmerjih Ycungstown, O.—V nedeljo i 7. oktobra sem šel nekoliko za razvedrilo po Genevi in Madi-gonu. Kakor drugi, tako misel sem imel tudi jaz, da si nekoliko ogledam grozdje, kakšno je in koliko se bo dobilo iz njega dobre kapljice. Pot me je nanesla mimo poznanega rojaka in farme rja Louis Perkota v Madison, O. Okrog hiše vidim vsepolno avtomobilov. Obrnem se torej j proti hiši, da vidim, kaj imajo, da je toliko vasovalcev. Perko mi pove, da obhajajo njegove hčerke rojstni dan in mi pove, da naj tudi jaz prisedem. Vesel sem bil povabila in nisem si dal dvakrat reči. Ogledal sem si tudi njegovo grozdje in ga ne-j kaj kupil. Trta ni posebno obro-j čila, ker je pozebla, ampak kaiv je gruzdja, je pa izvrstno. Ko pridem nazaj do hiše, ra-, vno vidim, kako vlečejo pečenega prešička iz zidane peči. Pečenka je dišala, da me je prijet-no ščegetalo po nosu in takoj sem sklenil, da ostane tam, do-J kler bodo drugi, da česa ne za-j mudim. In rečem, da se p^»iv, ; nič ne kesam za čas, ki sem ga • prebil v tisti gostoljubni hiši. • Prišli so stari in mladi prijate-i lji od vseh krajev: Iz Madisona, ■ Geneve, Fairporta, Clevehnda in tudi Youngstown je bil zasto- pan. Lepo smo se zabavali ves n dan. Zvečer je pa mladina prišla na t svoj delež. Soseda, Mr. in Mrs. b John Zakrajšek sta namreč dala J na razpolago prostor za ples. r Brata Frank in Joe Zakrajšek i sta pridno igrala vesele poskoč- r l.ice. Prijateljice in prijatelji \ so slavljenki prinesli lepa darila j za njen rojstni dan in ji izkazali ( ; svojo naklonjenost in ljubezen, s Na mizi tudi ni manjkalo raz- ^ • rdh dobrot. Sredi njih se je pa i i košatila lepa torta. In da ne bo \ ■ kake pomote, koliko .je stara i i slavljenka, so bile na torti prilepljene zelene svečice, 16 po ' ■ številu, leta njene starosti. ; Kot rečeno, dobro smo se ime- < ! li. Bilo nas je preko 70 samih , ) veselih obrazov. Mr. Perko nam . je pa pridno donašal tisto zdra-- vilo, po katerem se bolj trdno hodi. Prav lepa hvala! Slavljenki, gospodični Alojzi-. ji pa kličem: še mnogo srečnih . let v življenju! Eden navzočih, r -o-- ; Nove slike iz domovine in 1 velika predstava n Ker je postalo že hladno in se s moramo vrniti nazaj v dvorane, sem se dogovoril z direktorijem L. S. N. Doma na St. Clair Ave., , i da mi odstopi veliki avditorij za 24. oktobra, to je v sredo, da .• priredim eno posebno veliko sli-r kovno predstavo, ki bo nekaj po-sebnega radi novih slik, ki sem n jih ravnokar prejel iz domovine t_ in pa radi novih aparatov in ,e glasbe, ki sem si jih nabavil po-1. tem, ko so mi stari zgoreli ravno pred letom dni nazaj. To posebno slikovno predstavo sem namenil, da jo priredim v zahvalo vsem tistim, ki so mi m maja meseca t. 1. priredili ' sur-| prise party." Ker sem takrat ob enem prejel tudi posebna darila v denarju, sem si za isti denar nabavil nove filmske apara-te in nove slike iz domovine, da ~ bom s tem lahko ustregel ljudem z mičnimi slikami in tako pokazal hvaležnost do naroda, ki mi je na moj 60 jubilejni dan 1 priredil tako velik in sijajen ban- 1 ket. Radi tega bo vstopnina k tej : slikovni predstavi prosta za vse : in vsak je vabljen, da se iste udeleži. Sicer sem obljubil di- 1 rtktoriju S. N. Doma, da bom pobiral prostovoljne darove v namenu, da se pomaga slovenski čeli S. N. D. v namenu ker bo dvorana prepuščena za tisti večer brezplačno. Ker že dalj časa ni bilo nobene posebne domače predstave in ker bodo na imenovani predstavi slike in glasbe urejeni popolnoma drugače, na način, da bomo pri procesijah lahko slišali potrkavanje zvonov in pri pogrebih pa tužno zvonenje in petje žalostink, pri paradah pa posebne koračnice in navdušene pesmi, radi tega naj si vsak že sedaj naredi načrt, da se bo na ta večer gotovo udeležil take redke slikovne predstave. O natančnem programu bom pa poT ročal še pozneje. A. Grdina, lastnik slik. —-o- V Newburgu bodo praznovali Cleveland (Nevvburg), O. — V nedeljo 21. oktobra bo za fa-rane fare sv. Lovrenca in za I vse katoliške Slovence dan spo-j mina in zadoščenja. K nam II ridejo mil. škof McFadden, ki I bodo pri glavni sv. maši ob desetih prisostvovali. Namen te ■Lv. maše bo, da se skupno z molitvijo obrnemo k Bogu, da čim-■ j prej dosežemo cilj, da Irenej j Friderik Baraga doseže čast ol- • | tarja, da ga sv. stolica proglasi ■^vetnikom. On je bil prvi slovenski misijonar v Ameriki, pr-u j vi slovenski škof v Ameriki. Za-.; hvalili se bomo Bogu tudi za • vse slovenske duhovnike, kateri ,Itako vestno izpolnjujejo svoje i j dolžnosti. Zato je tudi naša • dolžnost, da smo Bogu hvalež- ni. b Seveda, v vsaki fari imajo si svoje gg. duhovnike, katere lju- s! bijo. Pri nas imamo č. g. Rev. b John Omana. Tudi za njih je š naša dolžnost, da se zahvalimo š Bogu, da so še med nami. Pa n ne samo mi v Newburgu, tudi n po drugih slovenskih župnijah n poznajo našega gospoda, Father z Omana. Saj so skoro že vso slovensko Ameriko prehodili in vemo, da so od povsod odnesli • najlepše spomine. Na vse to se 1 bomo spomnili v nedeljo pri sv. i maši. Da bi pa kolikor mogoče slo- c > vesno sprejeli našega mil. ško- t fa, so člani društva sv. Imena j - sklenili na seji dne 14. oktobra, 1 > da se vabi vsa slovenska društ- s i va, vse farane, vse Slovence, i - da se korporativno udeležimo i ) sprejema. Prosi se vse društ- ] vene tajnike, naj skrbijo, da < - bodo zastave in društveni člani ' i navzoči. Zbiramo se od 9 do ' 9:30 v dvorani SND na 80. ce- : sti. Točno ob 9:30 odkorakamo z godbo na čelu po 80. cesti | do Mansfield Ave., kjer počakamo gospoda škofa. Po končanem cerkvenem opra-e vilu se pa i podamo v dvorano , SND na slavnostno kosilo, kjer [[ bo navzoč tudi g. škof. Vstop v dvorano bo imel le tisti, ki bo imel vstopnico. Pri vratih se a ne bo prodajalo vstopnic. Pri-poroča se vsem faranom, naj si vstopnice pravočasno preskr-^ bijo. Vstopnice se dobijo pri [e vseh cerkvenih odbornikih in n pri nekaterih zavednih ženah. Ne bilo bi častno za faro, če l0 bi bila cerkve polna, dvorana pa prazna. Vabi se tudi naše pri-jatelje, naše sosede iz sosednjih m naselbin, iz sosednjih fara, da ^ se z nami veselijo, da prisostvu-r_ jejo pri nas, da počastimo naše it može, kateri so pred nami žrt-vovali svoje življenje za čast in e- slavo božjo in za izveličanje rt_ človeške neumrjoče duše. Torej 1 vsi, prav vsi poskrbimo, da bomo pravočasno na zbirališču. To bo dan, katerega bomo ohranili v najlepšem spominu do konca naših dni. Prosi se tudi starše v okolici, da naj skrbe, da otroci ne bodo brez nadzorstva hodili omenjeni dan. Vsi skrbimo za lep red in smo gotovi, da bo vse v najlepšem* r-du. Pozdrav vsm skupaj. J. Resnik. --o- Banket v Collinwoodu Cleveland (Collinwood), O.— Jesen se je približala in ž njo sezona raznih prireditev v dvoranah. Ker so članice društva Collinwoodske Slovenke 'št. 22 SDZ same izvrstne kuharice in dobre kelnarice, so sklenile na seji meseca junija, da prirede meseca oktobra banket, to je v soboto 20. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 7:30 zvečer. Večerja se bo servirala ob deveti uri. Cenjeni bratje in sestre SDZ i ii. prijatelj i našega d r u š t v a! Prav prijazno ste prošeni, ako vam je le mogoče, da sežete po vstopnicah, ki se prodajajo po 50c. Upam, da boste dobro postrežem z okusno jedjo in sladko kapljico, ker imamo še prav dobro vino od lanskega leta. Ako ne verjamete, pridite pokusit. Pa tudi ječmenovca ne bo manjkalo onim, ki ne pijejo ohajčana. Pre-t skrbele smo tudi fino godbo, to .ie Krištof trio, da se boste za-, vrteli prav po domače. Vablje-i ni so tudi vsi naši sedanji in bodoči glavni odborniki in uradni-? 1- i naše dične organizacije SDZ, <'a se z nami poveselite par ur, ker tudi vam ne bo škodovala do-j bra in poštena domača zabava. Torej upam, da se vidimo v so-j l oto večer v Slovenskem domu . pa Holmes Ave. Vsem tistim članicam, ki ne . zahajate na društvene seje, se t vam naznanja, da mora vsaka j članica društva vzeti eno vstopaj nico za banket, če se udeleži ali i j; e. Lahko jo tudi proda naprej, J i;ko se sama ne more udeležiti banketa. Toliko v pojasnilo, ker se nekatere hudujejo nad tem sklepom društva. Ves čisti dobiček, če ga bo kaj, gre v dru- ^ štveno blagajno za pokritje dru-stvenih stroškov. Kakor veste, naše društvo ugodi vsaki proš- ^ nji, ako le dopuščajo naše fi- t nančne razmere. Sestrski po- . i J1 zdrav vsem. Rose Planinšek, predsednica. ^ -o- n . Pridelava rožnega olja J . p Rožno olje je prava izvozna ^ - dragocenost Bolgarije. Kljub ^ - temu pa je ta industrija ome- y i jena le na mal del Bolgarije, na j tako imenovano Rožno dolino, ki ^ . se nahaja daleč od prometa in industrijskega življenja ob ob- " 3 ronkih balkanskega gorovja. V ^ . pokrajini, kjer se rožno olje pri-i deluje iz neštetih vrtnic, živi še ' i mnogo starih turških naseljen-o cev. Minareti, zamrežena okna, j grbasti mostovi. A vse naoko-_ li rožnata polja, ki sličijo nebu ; j z njega milijardami zvezd. Za vsem tem pa svetsko vrvenje z njega bojem za cene vrtnic, skrbjo za prodajo rožnega olja, ki l" gre po vsem svetu. 0 Produkcija rožnega olja je r nekaj priprostega, a zahteva v kljub temu velikih naprav, kaj-0 ti blago je treba vsled njega ve-ie like občutljivosti takoj in v ve-i- likih množinah predelati. Na-U čin izdelovanja rožnega olja ni nič drugega nego običajna de-" stilacija. Vrtnice vržejo v vre-n lo vodo, v kateri se kuhajo dvg uri. Paro, ki prihaja iz kotla ie ohlade, tako da teče potem v la posodo, v kateri se loči v vodo i- ii\ olje. To olje je zelenkasto ih svetlo, a njega duh je tako mola can, da je bolj grenak nego sla-j- dak. To olje služi za podlago še vsem parfumom in finejšim mi-t- lom. in Pridelava rožnega olja je dra-ga vsled množine vrtnic, katere ej je treba. 300 do 400 cvetov je treba, da dobiš en kilogram vrt-u" nic, a 3000 do 6000 kilogramov a~ cvetov je treba, da pridelajo en kilogram olja. Tedaj je treba u" kakih milijon cvetov, da se pridela en kilogram rožnega olja. Ta množina cvetov pa je več, kakor pridela ena družina v enem letu. V celoti pridela Bolgarija letno kakih 2000 kilogramov rožnega olja. Vrtnice, katere rabijo v Bolgariji za pridelavo rožnega olja, so prinesli v Bolgarijo pred 200 leti iz Teherana. Ta vrsta vrtnic je neznatna, brez posebne lepote ter sliči navadni divji vrtnici. Tudi nje duh je pri-prost, čeravno močan. Tudi ni tako prijeten, kakor je duh običajnih vrtnic. Trgati jih morajo zarana, še predno posije nanje solnce, kajti solnčni žarki bi njih vonj uničili. Nato jih naložijo v vreče ter jih z oslički odtovorijo v tovarne, kjer jih tehtajo ter zmečejo na ogromen kup. Od tu pridejo v kotle, v katerih jih prevrevajo in od koder se potem vrtnica končno vrne kot črnikasta, lepljiva ma-i sa, reven kup odpadkov, ki pa še vedno oddaja prijeten duh. , V prejšnjih časih je vsak . kmet prideloval rožno olje. Ta način pa se ni izplačal in tudi kvaliteta je bila neenaka. Pa , tudi se je bil marsikateri zvit kmetič navadil primešavati olju , glicerina. Zato nadzira vso pro-. dukcijo rožnega olja dandanes , država. Nekatere države, kakor na . primer Turčija in Grčija, sku-. šajo konkurirati z bolgarskim . rožnim oljem. Niso pa bogzna kako uspešne, kajti, izgleda, da ima edino Bolgarija zemljo in podnebje, ki clasta vrtnici tako bujen cvet in duh. --o- " PODPIRAJTE SLOVENSKE 1 TRGOVCE! __1___ j u-iiimiiiiiiiimiiimiiimiimmiimiiiiir~ i = Rezervirajte si nedeljo 28. = ' = oktobra za S. N. Čitalnico. | 1 fiiiiiimiiiiiiiimimiiuiiiiiMiiHHiiiiiiiirc VESTI IZ DOMOVINE - I V Trbovljah je umrl šofer Ban 1 Ivan.—V celjski bolnišnici je izdihnil svojo dušo g. Ivan Ivane, župnik na Sladki gori. — Na Vi- _ ču so pokopali Antona Bariča.j ekr. polic, nadzornika v poko- ^ ju. — Na Pobrežju pri Mariboru [ j so pokopali Josipa Petra, trgov-skega potnika.— V splošni bol-Rzi nišnici v Ljubljani je umrlaL Metka Vidic, zasebna uradnica* ^ v Kamniku. — V Kamniku so ^ pokopali Jerico Šinkovec, trgov-ko in posestnico. — V Šenčurju jei pri Kranju je zapel mrtvaški ^ zvon 90 letnemu prevžitkarju a] Francetu Novaku.—V 2užem-mr berku je nastopil pot v večnost aj Jakob Dereani, trgovec in pojm sestnik. — V ljubljanški bolniš- g niči je umrl skladatelj Ivan Po- u gačnik in bivši dolgoletni orga- ;n' nist v Vipavi in Idriji. — V Q2 Ljubljani so umrli: davčni up- z ravnik Franc Modrijan, sopro- Qi ga posestnika Frančiška Vrho-)r. vec roj. Gaber, vdova po držav-, r i nem uslužbencu Marija Pleš, x veletrgovec Jurij V e r o v š e k,} j | vdova pokojnega trgova z orj,e, glami Neža Zupanova, gledali-^ ški uslužbenec Vasilij Uljanš-^ | čev in trgovec Josip Pollak. ^ —(Podzemelj) — Prejšnji te- C - den smo pokopali 86 let starega al - Janeza Tomca iz Škrilj. Bil je i - svojčas župan podzemeljski, ki a i je ljudem zelo veliko dobregaDn - storil. Marsikateremu posestni- 'ii - ku je pomagal, da ni bil kazno-M g van. — Umrla je tudi mati Urh! < a. Marija iz Otoka, stara 71 let. f> r " ^ —(Dolenja vas pri Ribnici.) « ° Pretekli teden so odprli cesto Je-j.. ° lenov Žleb-Rakitnica. Slavje je j bilo prav pomembno, le škoda, ie da je vedno nalivalo. Sredi goz-^ ■' da je bil postavljen mal oltarček < kraj katerega so se zbrali gos- j podje Rudež iz Ribnice, inže-ai i- r.jer, župan Hribar, delavci e lažni zastopniki, župnik škuljfct e ie v daljšem govoru povdarjfll ^ početek pravega napredka pi0 ,v Krščanstvu, želeč vzajemnega so-j. 11 delovanja, delodajalca in delav-,a stva, nakar se je izvršil blago- ; slov ceste. G. M. Rudež je otvo-v; ril novo zgrajeno cesto z zahvak.ri županu g. Hribarju in gospodar^ .-kemu odboru Ribnice, nakar načelnik g. Jos. Trdan pozdravita novo delo kot važno zvezo velikil1 ; gozdnih kompleksov z RakitnicOpi in glavno cesto v ribniški dolin'«! G. Lovšin je povdarjal gospodaril ski pomen nove cestne zveze, M, bo za polovico skrajšala prevo« od Jelenovega žleba do Rakitni^ ce, da bo glavni promet iz goW dov Vel. Gore prihajal na glavni cesto tik pred Rakitnico. Rakitnica je uvidela pomen tdi nove cestne zveze in posestnik" parcel, po katerih teče nova cH sta, so odstopili svet brezplačni' in še pomagali so z delom, le pa|c posestnikom, ki so odstopili vCu sveta, je graščina dala odškodnHa no. Nova cesta bo brezdvoni"1 pomembna v gospodarskem živ 1 jen ju naše doline. s-O-1- fl -----ji: I čc verjamete, al' pa ne . . • f< I-- Stari Stružnik je bil težk<| zbolel. Zdravnik je hodil k njej1 mu vsak dan in trdna naravi' Sti užnikova in zdravniška ved* - -t1( sta pomagala, da je Struzn^. premagal krizo in stanje se nK1. je pričelo obračati na bol.!e'^ Zdravniški obiski so postali ve«f no bolj redki, ker je zdravnik n#f ročil bolnikovi ženi Katri, ka'^ naj dela z bolnikom. Ko pride nekega dne zoi'L' zdravnik, dobi Katro na dvoi'1' šču, ko je ravno obešala perilo-"No, kako je pa kaj s starin1' ali bo kmalu dober?" jo vpraty doktor. "O, ja, gospod dohtar, sod« ■ je že veliko bolji in mislim, ^ : bo kmalu iz postelje." I j "Po čem pa to sodite?" j "Sodim po tem, ker je bil d^ • nes zjutraj že toliko pri moči, l''j : mi je vrgel čevelj v glavo, ker 11 ; i bila kava dovolj sladka.'« AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16TH, 1934 3. Prigode lovcev v malajskih džunglah (Izvirni prevod n "AmerISko Domovino") Njegova glava se je pričela t :dalje bolj povešati, nato pa 1< ; klecnil na kolena, slabotno z ukajoč. Nenadoma pa se je i !izibal tudi z zadnjim delom v ;lesa, se zgrudil na tla, iz gob- \ a pa se mu je ulila kri. Zdaj sem se spustil z drevesa 1< r se previdno približal mestu, r j ier je ležala moja karabinka, z 1 itero sem pobral, nato pa ob- t al, opazujoč bika v njegovem r . nrtnem boju. Nihče izmed s 'lalajcev mi ni sledil in ko sem i ni zaklical, naj pridejo doli, r e niso ubogali. Končno sem c u, da jih prepričam, da ni no- \ r ;ne nevarnosti več, pognal eks- i ozivno kroglo v tilnik. t Zdaj smo izkopali grob, ka- \ or smo položili Alija, nato pa E »ravili skupaj svoje stvari ter t napotili nazaj proti vasi. Mo- c 'k mrzlica je postala zdaj že ta- f ') huda, da sem se večkrat one- l pestil in da so me morali del j bta nositi. V vasi sem več dni £ Jcival, da si naberem moči za t ] Aod proti obali. z " Od tu sem odšel najprej v 1 aalembang, kjer sem prebil pr- i ej mesece med temi dobrimi c :i alajci; tu je bil tudi Alijev c iiom. Bila je moja dolžnost, da C i-'inesem Alijev kris staremu 1 i*frdžiju, njegovemu stricu. Ko h stari hadži čul o smrti svoje- I i sina, je vprašal: 1 j "Tuan, ali je junaško umrl?" ^ ' "Da, in v mohamedanski ve- t „• I Hadži je pokimal: to je bilo 1 kar je hotel vedeti: je li 1 jftirl kot dober musliman. > 'Katerega dne je umrl?" 1 ' Nisem se mogel spomniti, kak l Je bil tedaj, toda vedel sem, 1 ,aJ Pričakuje in upa stari mož, s Rto sem odgovoril: "na petek." c 0 Pomenilo, da je bil zdaj ' oj dobri Ali gotovo v paradi- i" ' __ j y Poleg seladangov so v teh j tudi tako zvani "gauri," ] . Uga> nekoliko manjša vrsta 1 ■Tvje govedi. O boju med tig- ] L m ^ gaurom pripoveduje lo- i ?FC zanimivo dogodbo: 1 ^alo pred večerom sva si s ] \Premljevalcem naredila na dre- ] iljesu blizu malega jezera prime- i sedež, kjer sva opazovala, : K'tfaj pride divjačina. Noč je bila mirna in ugodna lov. Zdaj pa zdaj je zapihala Wica in zašušljala po džung-lC- Prva se je oglasila nočna 9 lc_a s svojo popevko. Mimo t«ojega obraza je švignil noč-^ metulj, v džungli je nekaj c«1 šumelo. Suhljad je pokala. 10 ogledal sem v tisto smer in poslušal; ob robu džungle sem H'aPazil nekaj temnega, kar je iJa hitro zopet izginilo v temi. u1 je zopet vse tiho in mirno, čakal sem še vedno, kaj bo. J Malo pozneje se je zaslišal v stl okolici iz notranjosti džun-® "glasnejši šum in pokanje ' "nljadi. Na piano je stopila ' 'ka žival. Nisem je spoznal, ^•'emljevalec mi je zašepetal: (0 o je gaur Domačin je videl ef°'je kakor jaz. Takoj nato je ;«aur zavil nekolikp v stran, ta-1»'° nisem imel za strel ugod-|f smeri. Tik za njim sta sto-lr'1 še dve živali, ki sta, sluteči g,r°i"da nevarnost, hipoma zopet (Usmili v džunglo. Gaur, ki je n-)stal> je skočil proti jezeru ter (o!c bliskoma obrnil, sklonil glavo ;"zko k zemlji, kakor bi se ho- tel's svojimi močnimi rogovi s J kom bosti. V tem hipu se je i zaslišalo iz džungle grozovito rjovenje, ki je odmevalo daleč v daljavo. "Tiger," je zaše- j petal moj tovariš. i Takoj nato se je iz teme za- ( kadila pošast ter skočila gauru < na vrat. Bil je tiger. Gaur je | zamolklo in strašno zatulil, na- , to pa dvignil glavo in s svojimi ( močnimi rogovi sunil tigra od sebe. Zdaj se je vnela krvava < in neizprosna borba med dvema orjakoma džungle; daleč na- < okrog je odmevalo zamolklo rjo- ( venje tigra in tuljenje gaura. ; Nekaj časa nisem vedel, ali j bi streljal ali samo gledal krva- ( vo igro. Gaur se je ponovno \ postavil s svojimi rogovi v bran j toda kmalu se je premislil in odskočil, da bi pobegnil. Tedaj ] pa se mu je vrgel tiger v veli- j kem skoku na hrbet. Naskok ; je bil tako močan, da je padel gaur na kolena in tako je do- } bila zver priliko, da se mu je zagrizla v vrat. Kakor dve ve- j liki pošasti sta se valjala in bo- j rila na zemlji. Nazadnje je gaur , omagal, ker ga je zver še vedno . držala za vrat in ga ni izpustila. : Gauru je kri curljala na zemljo, tiger pa jo je slastno srkal. ] Nikoli ne pozabim te borbe. Nato sem pritisnil karabinko k licu ter izprožil. Zver ob mrt- ; vem gauru je strašno zarjovela , ter skočila kvišku. Tiger je na- : pravil še par omahujočih korakov, nato pa se zvrnil na zemljo. Boginja lova mi je bila ta : večer prav posebno naklonjena. Nudila mi je ne samo prizor , borbe v divji prirodi, ampak je padel kot žrtev svoje roparske strasti tudi sam kralj divje džungle. . . -o- NEVERJETNA ZGODBA Sinček zdravnika Van Nagel iz mesta Gouda je sedel pri oknu in bral zanimive indijanske povesti. Kar se pripelje mimo težak truk in slučaj nanese, da poči pnevmatika ravno pred hišo, kjer je sedel pri oknu mali Fritz. Dečko se je glasnega poka tako prestrašil, da je skočil kvišku in skozi zaprto okno ter si pri tem precej močno prere-zal žile na roki. Glasno kričeč leče fantek s krvavečo roko v kuhinjo k materi. Mati je ravno takrat držala v roki posodo z vrelo vodo. Pri pogledu na krvavečo roko svojega sinčka, spusti mati posodo iz rok in krop se zlije na psa, ki je spal pri štedilniku. Z glasnim protestom skoči pes kvišku in plane pri zadnjih vratih iz kuhinje. Nesreča je hotela, da je ravno pri vratih stal starejši sin na lestvi in popravljal okno v drugem nadstropju. Pes se zaleti v lestvo, jo prevrne in fant pade z lestve tri metre globoko. Nesreča je hotela, da je padel ravno na stekleno streho zelenjadne hišice, kjer je ravno dekla zbirala solato za kosilo. Fant je priletel z vso močjo na hrbtt dekle, ki je mislila, ; da se podira svet. Rezultat vse prigodbe je bil sledeč: Fritz prerezano roko, mati je bila od strahu v omed-i levici, pes je dobil močne opek-; 1'ne, da so ga morali ustreliti, ■ dekla je dobila dvoje zlbmlje-• nih reber in fant, ki je padel z > lestve na deklo, je bil edini, ki -'je odnesel zdravo kožo. Vsak dan o n a "Meri dan je bil Washington rojen? ,, starem koledarju je bil -»eorge Washington rojen 11. °bruarja 1731, po novem pa 22. ebruarja 1732. Ko je angleški j filament sprejel Gregorijanski j koledar, je premenil začetek ci-j •—» » «——■ «—•—•—« «—•—•—11 vilnega leta. V Angliji in njenih kolonijah je bil začetek leta na 25. marca. Po novem koledarju se je pričelo leto s 1. januarjem in sicer se je to zgodilo po letu 1752. Leto 1752 ni imelo mese-k*ev januar, februar in marc, ker ' se je leto pričelo s 25. marcem in ! končalo z 31. decembrom. Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do k 19. septembra 1934, v Girard, Ohio r Prvo zasedanje p V pondeljek 10. septembra, točno ob 9:10 zjutraj pozove gl. g predsednik SDZ, sobrat Frank černe delegacijo k redu in odpre 8. redno konvencijo Slovenske Dobrodelne Zveze z sledečim nago- c: vorom: V imenu članstva Slovenske Dobrodelne Zveze tem potom z otvarjam osmo redno konvencijo Slovenske Dobrodelne Zveze. Moj pozdrav vam! Spoštovani bratje in sestre, glavni odborniki in odbornice, delegatje in delegatinje, to je osma redna konven- g cija Slovenske Dobrodelne Zveze in po pravilih v vseh ozirih gl sklepčna. Držite se parlamentarnega reda, vaše besede naj bodo le plemenite in plodonosne za posameznika in skupino, katero tvorimo kot dobri in vestni člani naše procvitajoče Slovenske Dobro- s delne Zveze. Tri leta so minula, odkar je bila zadnja redna konvencija v ^ Slovenskem Delavskem Domu v Clevelandu, Ohio. Od takrat je nemila smrt pobrala iz naše srede 146 bratov in sester in 16 članov mladinskega oddelka, med njimi sta bila tudi j< dva delegata zadnje redne konvencije, oba vneta delavca na društvenem polju in zagovornika Slovenske Dobrodelne Zveze, katerih pogrešamo danes tukaj in to sta bila brata John Widervol, član društva Sv. Cirila in Metoda štev. 18 in Frank Gantar, član g( tukajšnega društva Slovenska Bistrica štev. 42., ki je predlagal in dosegel, da se osma redna konvencija danes vrši tukaj. . Vseh teh naših bratov in sester se ob otvoritvi osme redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo, zato vas poživljam, da izkažete svoje sočutje s tem, da vstanete z svojih sedežev. Hitro so potekla tri leta in v tem času se je marsikaj spremenilo. c Gospodarska kriza, katero smo čutili že pri zadnji konvenciji in vendar se nismo dovolj dobro pripravili, tako, da smo morali imeti izredno konvencijo, da je malo omilila gorje, da moramo (j vsaj članom za asesment pomagati, da lahko ostanejo še dobri in aktivni člani Slovenske Dobrodelne Zveze, ker drugače bi jih bilo ^ na stotine dolgoletnih članov črtanih. Zavedati se moramo in gledati na to, da pravila uredimo tako, da bodo odgovarjala vsaj do prihodnje redne konvencije, da r ne bo potreba nepotrebnih inicijativ in referenduma. Pri vsakemu gospodarstvu na svetu se danes gleda nato, da j se vsaka stvar izboljšuje, ravno tako moramo mi gledati nato, da gremo z duhom časa naprej, gotovo pa v smislu ustave in načelne k izjave Slovenske Dobrodelne Zveze, katera je bila sprejeta pred dvajsetimi leti in še danes odgovarja. s Konvencija je najvišja postavna oblast, vi ste tista sila, vi ste tista postavna oblast, tisoče oči je obrnenih na vas in od vas se pričakuje, da napravite najboljša pravila, ki bodo v korist članstva in napredek organizaciji. Društva so vas izvolila kot delegate in delegatinje osme redne konvencije, izvolili so iz svoje srede najboljše može in žene, poznam vas vse osebno, da imate velike izkušnje na društvenem polju, zato boste lahko kos tej težki nalogi. Zavedati še moramo, da nas čaka težko delo, večje kakor ga je imela še katera konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze. Zavedati se moramo, da članstvo S. D. Z. od nas vseh mnogo £ pričakuje, in dolžnost naša je in odgovornost napram članstvu, da delujemo složno, bratsko in sestersko za procvit in napredek Slovenske Dobrodelne Zveze in njenega članstva. { Naša največja naloga je, da smo si tolerantni napram drug drugemu. l Stvarna kritika je vedno na mestu in stvarna kritika dela dobrega delavca ali gospodarja. Kdor dela, dela včasih tudi napake, čeravno ne vedoma in iz napak se tudi učimo. Ali poznate kakega človeka na svetu, ki nima nobene napake ] in ni nobene napake še v svojem življenju naredil? In če je kateri, potem še ni nič delal in je že s tem naredil največjo napako, ker j ni nikdar nič v svojem življenju naredil. Kdor je pa vedoma kaj zakrivil ali poneveril, naj se ga strogo obsodi po, pravilih S. D. Z. < Vi ste sodniki, sodite nepristransko, pošteno in pravično delo glavnega odbora. , Ne pustite, da bi se zanašalo sovraštvo ali pa razdvojenost na tej konvenciji, delujmo nato, da si ohranimo bratsko in sestersko zavest in da damo vse naše sile in sposobnosti za dobrobit ce- j lokupnega članstva, s tem bomo pokazali, da smo vredni zaupanja, za kar nas je članstvo izvolilo. želeč mnogo dobrega uspeha osmi redni konvenciji, da bi Slovenska Dobrodelna Zveza rasla in napredovala in da gledamo na to, da pridobimo vse Slovane v državi Ohio, katerim dopuščajo naša pravila. Posebno pa, da pridobimo našo mladino pod okrilje Slovenske Dobrodelne Zveze, ker mladina bo najboljši temelj in podlaga bodočnosti. Delujmo tako, da jo podvojimo na članstvu in finančni podlagi ob priliki pstindvajsetletnice, katerega bomo obhajali drugo leto dne 13. novembra 1935. Bodite mi iskreno pozdravljeni in vam kličem: živeli in dobro došli! Gl. predsednik nato imenuie poverilni odbor, ki naj pregleda poverilne listine delegacije. V ta odbor so imenovani: Joseph Skuk, Genovefa Supan, Joseph Ponikvar, Kattie Kogoj, John Za-lar, Joseph Trbižan, Agnes Zalokar, Agnes Skok, Frank Debevec. Gl. predsednik vpraša gl. tajnika, če imajo vsi oni, ki so bili sporočani od društev za delegate, plačan asesment. Gl. tajnik poroča, da vsi. ' Odobri se, da gl. nadzorni odbor pregleda poverilne listine poverilnemu odboru. 1 Gl. predsednik sugestira, da bi šla zbornica naprej z delom v času, ko je poverilni odbor na delu. Zbornica se z sugestijo stri-1 nja. Gl. predsednik nato čita spored konvencije, ki ga predloži > zbornici v odobritev ali spremembi. i Nato gl. predsednik razloži, da če bi se zbornica strinjala z i načrtom, da bi se zborovalo po odborih, da ima že te odbore odbra-i ne, če jih hoče zbornica potrditi. Bere nato razne odseke in njih i članstvo. i Nato se vname živahna debata glede te ideje. Prva se ogla-- si k besedi sestra Bradač, ki misli, da bi tako zborovanje ne bilo r pravilno in priporoča, da zborujemo kot smo na prejšnjih kon-l venci j ah. Delegatinja Močnik je tudi zato, da se vse stvari rešijo na konvenciji. Ludvik vpraša, če je dovolj prostora, da bi posamezni odbori lahko zborovali in če je delegacija na to pripravljena. Abram misli, da bi se zborovalo po odsekih, toda vse bi se \ predneslo pred zbornico, kjer bi se vsaka stvar odobrila ali zavrgla. Priporoča, da se zboruje po odsekih. Durn smatra, da temu sistemu nismo privajeni in bi konven- n cijo nazadnje le podaljšali. K Pollock vidi stvar za priporočljivo, toda ker takega načina v zborovanja nismo vajeni, ne priporoča tega. u Bajt tudi ni za idejo, posebno letos še ne. ^ Dolčič je mnenja, da če bi hoteli to proizvajati, da bi bil moral v glavni odbor to idejo prej prinesti v javnost. Zato naj ostane po 8 starem. n Pucelj predlaga, da se debata o tem zaključi. Zbornica torej osvoji predlog, da zborujemo po starem t' sistemu. ^ Gl. predsednik nato prebere spored konvencije, kot ga je odo- s bril gl. odbor. u 1. Pozdrav delegaciji po gl. predsedniku. 1( 2. Gl. predsednik imenuje poverilni odbor; poverilne listine ^ istih naj glegleda gl. odbor. 3. Poročilo poverilnega odbora. 4. čitanje imen delegatov in gl. odbora. ^ 5. Volitev konvenčnih odborov: 1. predsednika, 2 podpred- s sednika, 2 zapisnikarja, konvenčnega tajnika in reditelja. k 6. Ureditev dnevnega reda. 7. Poročilo gl. odbora. I 8. Poročilo delegacije; poroča eden za vsako društvo. 9. Poročilo konvenčnih odborov. 10. Interpelacija gl. odbora. v 11. Razno; razmotrivanje v korist organizacije. n 12. Volitev gl. odbora, glasila in prostor prihodnje konven- r cije. ^ 13. Zaključek konvencije. j Durn sugestira, da se bi volil odbor petih oseb, ki bi pregle- j, dal delo gl. odbora. j Gl. predsednik svetuje, da naj bi delo vršil gospodarski od- s bor, ki bi tudi priporočal visokost dnevnic. ^ Penko predlaga, da se sprejme dnevni red kot predložen. g Lah priporoča, da bi gl. predsednik še enkrat prebral ome- <. njene posamezne odbore. r Gl. predsednik tolmači, da bo zbornica volila odbore po po- ^ trebi. Gl. predsednik da na glasovanje glede sporeda konvencije, ^ ki se sprejme z veliko večino. j Gl. predsednik nato prebere zbornici spored zborovanja, in . sicer: 1. Otvoritev seje. j 2. čitanje gl. odbora in delegacije po številkah. 3. čitanje zapisnika in odobritev (zadnjih dveh sej). 4. Poročila raznih odsekov. 5. Odmor. • ^ 6. Nadaljevanje konvencije. 7. čitanje dopisov in bi'zojavov. 2 .8. Zaključek s^je. , c Abram priporoča, da se vključi čas zborovanja. 1 Trebeč meni, da Abram ni na mestu, ker da se bo to dolo- 1 čilo pozneje, ko bo sprejet poslovni red. Gl. predsednik priporoča, da se določi čas zborovanja sedaj, i Pucelj je mnenja, da bi se sprejel najprej poslovni red in potem se določi čas zborovanja. 1 Abram predlaga, da se sprejme poslovni red kot čitan. Predlog gre na glasovanje in je sprejet. Na vrsto pride čas zborovanja. , Močnik predlaga, da bi zborovali od 9 dop. do 6 zvečer. Predlog ni podpiran. Centa predlaga, da bi zborovali od 8 do 12 in od ene do 5. ^ Predlog podpiran. Abram doda, da se vključi 15 minut odmora dopoldne in po- j poldne. Centa sprejme dodatek k svojemu predlogu. Markel predlaga, da bi zborovali od 9 zj. do 5:30 zvečer. Opoldne eno uro odmora. ' Gl. predsednik opozarja, naj se govori samo k predlogu ali proti. furek Geo. je za to, da bi zborovali od 9 do 12, od 1 do 5. Lah apelira na zbornico, naj bi glasovala za Centatov pred- , ' log, ker da je najbolj umesten. Trebeč je tudi za to, da se zboruje samo do 5, ker bo treba najbrže itak večkrat še podaljšat in zborovat zvečer. Ludvik predlaga, da se debata zaključi, i Gl. predsednik da na glasovanje predlog, da se zboruje' od 8 ' do 12, od 1 do 5 in 15 minut odmora dopoldne in popoldne. Predlog sprejet z veliko večino. Dolčič sporoča, da je poslal Gospodinjski klub SNI) iz Gir- ■ arda delegaciji lep šopek v poklon. Zbornica vzame z veseljem na znanje. Gl. tajnik Gornik prebere pismo od dr. Sloga št. 43 Niles, O. ) v katerem društvo vabi delegacijo na skupno večerjo in veselo ■ zabavo danes večer. Delegacija je prosta večerje in sploh prosta ) vstopnine. Vstopnice bo dal delegaciji navzoč član in delegat dr., brat Kogovšek. i Zbornica se zahvali za povabilo s živahnim ploskanjem, i Ludvik predlaga, da se vsi brez izjeme udeležimo. Kogovšek pojasnjuje, da bo za transportacijo dovolj vozil na • razpolago in še osebno povabi delegacijo na udeležbo, i Penko misli, da je naša dolžnost, da se udeležimo Kbrpora- - tivno. Sliši se mnenje večine, da bi se odpeljali ob gestih. b Dolčič pojasnjuje, da se tukaj v S. N. D. večerja lahko odpove, ker bo imela delegacija večerjo v Niles. v Nato sledi odmor 15 minut. Ob 10:30 pokliče gl. predsednik zbornico k redu. Vpraša, če je poveralni odbor pregledal poverilnice. ;i Za poverilni odbor poroča Skuk, ki poroča, da so vse pregledali in da so pri nekaterih društvih prišli namestniki. Tako je z prišla od št. 50 sestra Helen Tomažič mesto Frank Puglja. Od št. - 44 Jos. Berkopec mesto John Galiča. Pri št. 9 sta zaposlena z deli lom delegat in njegov namestnik in društvo je poslalo na konvencijo Leo Novaka, ki je dobil za namestnikom največ glasov. Pri št. 18 ni na poverilnici podpisa blagajnika. (Se pojasni o od društvenega delegata, da opravlja oba urada ena oseba. Poverilnica št. 36 ne nosi društvenega pečata. Delegat pojasni, da ga društvo nima. a (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI V Chicagi so zločini močno ponehali Chicago, 15. oktobra. Mestni župan chicaški, Edward J. Kelly, je pravkar obelodanil novico, da ima chicaška policija uspeh v bojih z zločinci. Tekom dveh let se je znižalo število chicaških zločinov za 26 odstotkov. V letu 1923 je bilo na primer v Chicagu ukradenih 26,423 avtomobilov, lansko leto pa 20,811, a v letošnjem letu pa šele 10,295. Tekom lanskega leta je bila v Chicagi umorjenih 286 oseb, umori v letošnjem letu pa znašajo 260. Večjih zločinov se je pripetilo lansko leto 15,492, v letošnjem letu so jih pa našteli 13,523. Pred dvema letoma je bilo mesto Chicago poznano kot najbolj notorično gnezdo banditov. -o- Pravo ime morilca kralja Aleksandra Dunaj, 15. oktobra. Jugoslovansko poslanstvo v tem mestu naznanja, da je pravo ime morilca jugoslovanskega kralja Vlada Georgev Černočemski, ki je znan macedonski terorist. Slednji je ubil že več bolgarskih in jugoslovanskih voditeljev, ki so nasprotovali terorju Mace-doncev. Medtem je pa francoska vlada prijela že šest izmed "učencev" morilske šole, med njimi tri Hrvate. Vsi bodo obtoženi nameravanega umora in najbrž obsojeni v smrt. Vsi aretirani so priznali, da so bili udeležili pri zaroti zoper življenje jugoslovanskega kralja. -o- Fant je hotel streljati in je ubil dva Neilsville, Wis., 15. oktobra. Fred Hage, 16 let stari farmar-ski fant, se je včeraj zjutraj zbudil in povedal svoji materi, da se počuti kot da mora nekoga ustreliti. In ni minulo pol ure, ko je že ustrelil svojo 8 let staro sestro Ano, nakar si je sam z revolvedjem končal življenje. --o- Papež resno obžaluje umor Aleksandra Vatikan država, 15. oktobra. Papež Pij je v svojem govoru namenjenemu E v h arističnemu kongresu v Buenos Aires, omenil tudi umor jugoslovanskega kralja Aleksandra in bridko obtožil morilce. Izjavil je, da pravi mir more priti v "kraljestvu Krista." Papežev govor je bil razposlan po vsem svetu. MALI OGLASI Radi bolezni se proda lovski pes in puška dvocevka. Prav po nizki ceni. Proda se tudi novoustanovljeno kovačnica. Vprašajte na 16201 Waterloo Rd. Proda se poceni avtomobil, Ford coupe, model 1931. Je le malo rabljen in me-! hanično v najboljšem stanju. Poizve se na 1240 E. 61st St. (243) Dve sobi 1 se oddati v najem fantom ali ' dekletom. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (243) Za plumberska dela in za na-j peljavo goi'kote se pogovorite z A. J. BUDNICK GT07 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3283 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. LE POMISLITE! . Pralni stroj, )ci ste p f-j-au*" ga vedno želeli, je le fj^ii $99.50 A. GRDINA & e LSL SONS [. 1» • » 1 G019 St. Clair Ave. 4 15301 Waterloo Rd. HEnderson 2088 I- ----- u mm um popravlja vse vrste aparate. 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4324 4. AMERIŠKA DOMOVINA, OCtOBftR IGTH, 1934 Kača Za "A. D." prestavil M. II. $ Berta je sunek spretno pari-rala. "Gospod stražmojster, lahko pogledate moj potni list in moje listine." "Ali je posedoval oni Hrvat ali pa še poseduje kako orožje " "Tega pa ne vem, gospod stražmojster." "Vaš oče je tu umrl. Hotel vas je obiskati. Vi ste si nadela drugo ime. " "Mati in vse sestre in bratje so umrli v siromaštvu, gospod stražmojster. Nisem hotela, da bi me bil vsakdo nanje spominjal. Saj nisem mogla ničesar spremeniti in tudil ne bi mogla očetu pomagati." ( "Hrvat ali Primorec, o katerem ste govorili, ali je ta vedel za denar?" "Kak denar?" "Potom vas na primer?" "Ne vem sploh, o čem govorite." "Izognil se je pogrešanemu?" "Na skrivaj se je umaknil, ker ni hotel, da bi ga kdo kot delavca ob tako pozni uri videl v gostilni." "Ali je bilo kako nesporazum-ljenje med pogrešanim in tem — Ilijo Šormanom?" Niti najmanjši znak ni izdajal zadetka. "Ne da bi jaz vedela." Stražmojster je nenadoma prenehal, zaprl beležnico ter jo spravil v službeno torbo. Počasi sta šla s tovarišem, ti-tujarnim stražmojstrom, ki je zunaj čakal, v dolino. Za njima je Horvatička na skrivnem stisnila pest. Ko bi temu zmešala par zrnic podganjega strupa med sladkor ali kavo, tudi ne bi bilo mnogo škode. . . Kako da je vse to vedel, kako da je stavil vsa ta tako zahrbtna, nesramna vprašanja? Nevarnost ni še minila. Pričenjala se je šele. Horvatička je besno želela, da ne bi i nikdar živela, ali vsaj živela po postavah in v poštenju. Prokle-to naj bo telo njene matere, ki jo je pripravilo na svet! Pro- ^Grozdje mošt tt sodi! ^^MM Kdor hoče kupiti najboljše grozdje, mošt ali Ken-^^P tucky sode od žganja, naj se oglasi pri meni. Tudi sprešamo grozdje za vas, ako ga pripeljete. Stane vas prav malo. Se priporočam Jernej Knaus 1052 E. 62nd St. Cleveland, Ohio, Dober časopis je dober tovariš! t AMERIŠKA DOMOVINA 1 vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI RAZNE ZANIMIVOSTI NOVICE IZ STARE DOMOVINE j__ kieta naj bo tista strašna noč, ki') jo je napravilo predčasno vdovo1 in gospodarico same sebe. Pro- i kleti naj bodo vsi ti moški, ki morajo človeka takoj napraviti nosnega. Proklet naj bo ves ta svet z vsem svojim ustrojem in bojem za obstoj in proklete vse skušnjave. .. Opazovati vse, a nikakor se ne izdati, je premišljeval stražmojster. Ta stara, opolzka kača, ki se je še v precepu zvijala v klopčič, se napihovala, sekala. Dovolj vzrokov za domnevo in sumnje. Najti in dokazati bo pa težko ali sploh nemogoče. Pač je večkrat skočila na posku-šano draženje in tudi usekala po nastavljeni šibi. Ali iz tega še davno ne bi mogel stvoriti spisa, ki bi ga lahko predložil sod-liiji. Nekaj ni bilo v redu v tej preklicani hiši. Nekaj, mnogo. , Ko bi lahko pogrebel globlje doli. . . žagarski mojster je voljno in obširno povedal, kar je vedel. Vodil je orožnika na mesto, kjer ■ j a našel krvavo sled in Košut-l nik, ki je baš pri žagi zaznamo-. val hlode ter z mojstrom izme-• njaval domače spomine, se jim ■ je iz radovednosti pridružil. i "Tu, v tej bližini je torej pa-) del strel, ki ste ga slišali?" Vidmar je v zadregi praskal i znoj no glavo. "Mislim, da, go-. spod stražmojster, a priseči ne , bi mogel. Tako sem bil zaspan, 1 da nisem pri tem niti najmanj 1 mislil, niti na uro nisem pogle-J dal. Na kresno noč se dogajati jo vsakojake stvari. Strel pač, 1 nu — in obrnil sem se na drugo | stran in že me ni bilo več." J "Tudi jaz sem čul strel," se je j vmešal Košutnik. "Spal nisem, 1 pač pa sedel še pri kresu. A 1 natančne ure tudi jaz ne bi mo-| gel povedati." "Eno uro po polnoči, tako j sem doslej ugotovil," je pripom-| nil stražmojster. "Ali bi se ujeli malo?" "Ne, ne bi se Uj&haio," jfe iz-1J javil odločno Primož. "Kake do- bre pol ure, tri četrti ure pred 1 polnočjo, bi dejal." Orožnik je zamišljeno zapiso- : val. J "Zjutraj sem šel k jezu, da i vidim te čudne krvave kaplje," i je dejal žagarski mojster. "Tu na tem kupu gramoza najprej, < potem preko poti, do potoka in ■ onostran v gozd, tamkajle pri- : bližno ,nekaj kakor vlečka, ka- \ kor da je tu nekdo vlekel težko ; telo po listju. Sem si pač mislil, najbrže je kdo ustrelil ka- : kega srnjaka in nisem več mislil na stvar. Potem je prišla nevihta z nalivom in sedaj je seveda vse izprano in zabrisano. Tudi tisti kamen tam na sretli potoka je bil krvav in tam preko v blatu je bilo natančno poznati odtis noge, odtis opanke." Stražmojster je zapisoval, Primož pa je poskočil, kakor da se mu je nenadoma posvetilo. — "Odtis opanke?" "Seveda opanke. Zakaj ? Tega ne moreš zamenjati z drugim." "Kako pa je izgledal ta odtis opanke?" "Moj Bog, kako naj bi? Kakor vsak drug pač. Hrvati tam preko, ti nosijo vsi opanke.' Stražmojster je postal pozoren. "Zakaj vprašujete? Ali mislite kaj posebnega pri tem?" "Seveda mislim, ta prokleta du'ša! Ko pa tako zalezujem neko sumljivo opanko že cele tedne ! Gori v Selovcu v rujavi ilovici sem videl odtis prvič, še danes ga vidim pred sabo, tako širokega in okroglega in nobenega človeka ni bilo v bližini, a sled je vendarle bila sveža, še od tistega jutra, bi stavil. In potem ' še parkrat ob meji. In od tistega časa nekdo lovi. In padajo streli, kakor ta. Obstreljenega srnjaka sem tudi našel in oddal v grad. In vedno ta opanka, ka-1 kor bi jo duh pustil. To je že isti človek. A, naj čaka, ako jaz tega enkrat Zalotim, tega' psa. . ." Stražmojstei! je dobroti j ivo in po predpisih svaril. "Na, na, sicer nimam prav za prav tu v vaši deželi nobene pravice govoriti. A proti postayi se ne sme nihče pregrešiti. Ali ne bi bilo škoda za vas, in vašo puško? . . . Tako, torej pri vas divji lovci love in vi menite, da je to v zvezi z lastnikom te opanke?" "Speči in pojesti bi se dal, ako ni temu tako," je besno klel Košutnik. "Divjačina je od tistega dne nekam plašljiva in tudi menj je je. Par živali mi manjka. Jaz vendar ne morem biti povsod za temi prokletimi dušami!" Orožnik je zamišljeno gledal Primoža s svojimi temnimi in strogimi očmi. "Ali vam nisem nekdaj dal nekaj razumeti? Se spominjate?" "Morebiti; ne vem." Gorenjec se je nenadoma zastrmel drugam. "Ako tega prokletnika zasačim, razum mu bom izpustil iz glave in ga potem obesim na najbližje drevo." / Stražmojstrpv obraz se je nenadoma zresnil. "Opozoriti vas moram, da v moji navzočnosti ne smete tako govoriti." Omilil je nekoliko strogi način. "Menim: ker pravite, da ne morete biti povsod. Le iskati morate na pravem mestu. Morebiti ste že na gorki sledi, a niti ne slutite. — Dovolj. Vaše kranjske zadeve me ne smejo brigati. . . Opank je vsekakor mnogo na tem svetu. Kakega posebnega znamenja niste zapazili?" "Ne razumem se na tako," je odvrnil Primož nejevoljno. "Saj to ni pošten čevelj z žeblji in podkvijo, ta hrvatska copata." "Vi tudi ne?" je vprašal orožnik Vidmarja. "Ničesar. Pa saj je tudi bilo na drugo stran potoka." "In vendar je tudi med opan-kami razlika," je poučeval stražmojster. "Krpe na primer, odtisi šivov in često tudi odtisi okraskov ob strani. Tudi niso opanke različnih pokrajin enake. Na to morate torej začasno paziti. — Tjakaj gori, pravi- te, je vodila sled?" "Prosim, stopite semkaj, go- i spod stražmojster. Nekaj ma- ' lega se še sedaj vidi. Lahko bi i se pa tudi zvalil sem doli kak ] ustreljen srnjak." 1 "To? Ah, kaj, to je le pot divjačine in nič drugega," je po- ] vedal omalovaževalno svoje na- < ziranje Košutnik. "Sem že več- ■ krat videl kakega srnjaka, ki je ; skočil tu doli in tudi dober sr- : njak je zraven, za katerega bi mi bilo žal, ako bi ga Hrvati dobili." "Seveda, sedaj bi tako izgledalo," je ugovarjal Vidmar, "ko je vse izprano in zabrisano. Tisti dan, tisto jutro pa je tako izgledalo, kakor da je nekdo vlekel za seboj srno ali sploh kaj drugega težkega. Nekaj malega tudi jaz razumem." "Pot divjačine," je vztrajal Košutnik. "Na lastne oči se hočemo pre-. pričati," je odločil stražmojster, . "drugega itak lie moremo sedaj storiti." Težko sta korakala oba orožnika v svojih težkih škornjih in • pasovih po strmem bukovem i bregu. Vidmar ju je spremljal, Primož je trmoglavil zadaj. V grmičevju je nenadoma straž-. mojster težko sope obstal. "Tu, , tu bi bilo utegnilo vsekakor biti nekaj pokrito ali pa da je samo tu ležalo. Listje je sveže premaknjeno." Vidmar se je muzal, Košutnik se je škodoželjno zasmejal. "Tu se je srna valila." Zadovoljno je l pogledal naokolo. "Izgledal sploh j kakor dober štand, lep odstrel na vse strani." ^ "A tu, škorja od tega debelca je vsekakor bila odrgnjena od 5 kakega težkega predmeta." i "Tu se je ščegal srnjak in še, 1 velik povrhu, gospod stražmoj-. ster. Tega bi mi morali odstreli- 2 ti, kajti itak se pri nas hrani. 3 Hrvati s svojimi zarujavelimi t. puškami bi ga itak samo zapac- kali . . ." , --—-- Stražmojster si je z veliko rumeno ruto obrisal potni obraz. "In že vidim, vsak orožnik bi moral že biti lovec ali pa vsaj razumeti kaj o lovu. V gozdovih bi mu bilo koristno." "Bolje bi še bilo, ko bi bil vsak lovec istočasno tudi orožnik," je odvrnil Primož. "Potem bi bil \ edno kratek proces in malo are-stantov in le malo tekanja po sodnijah, le lisice in grobarji bi imeli malo več dela . . ." Gledal je pomandrana tla in se nenadoma sklonil. "Ali ste vi gospod stražmojster izgubili to? Ta svinčnik? . . . Morebiti vam je padel z robcem?" Stražmojster je segel po svinčniku. "Moj svinčnik? Ne, saj ga imam tu. Vaš tudi ni, gospod Vidmar? Potem smo vsekakor našli nekaj." Preiskoval je natančno kaka dva palca dolg svinčnik. "Hardmuth št. 3 se še lahko čita. Kaj čudni temni made- ži. Tega vsekakor ni mogel i: gubiti kak srnjak. A vaše ol vsa čast!" Previdno je strai mojster svinčnik spravil v svoj službeno torbo. "In vendar ni t samo pot divjačine, kakor st prej trdil, še malo naprej mort mo pogledati sedaj." Primož, katerega je podžgal hvala, je marljivo iskal z nosor ob tleh. Biti orožnik, loviti ljt d i, to tudi konečno ni tako slabi A sled, ki je bila že skoro nf vidna, se je izgubljala povpre ob potoku. "Kam pridemo tod' je vprašal stražmojster po ni daljnem plezanju in potenju. ; Dalje prihodnjič iv*\