LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Konj: Koliko jih imajo; cena; visokost; teža; barva; glava, vrat, prsa, noge, hrbet, krii; kaj z njimi vozijo; s čim jih hranijo; kaj najrajšd jedo; s čim jih krmijo pred težko in dolg© vožnjo; kakšne navade imajo njlhovi konji; koliko kvintalov speljej©; kako z njimi ravnajo; vo^nik v gostilni, konj pred gostiln© v mrazu ali ponoči; voiz mora imeti ponoči luč; voznik roora voziti na desno; kak'šne barve in velikosti so konji v vasi; ižrebe; mo< kri konji od dežja ali potu; napol suho seno je škodljivo. Vsi sveti: Kako so ljudje oiblečeni; okrašeni grobovi; ljubezen do mrtvih; spo* štovanje do grobav; cvetice na grobovih; za« puščeni grobovi; okrasiti moramo zapuščene grobove; zakaj so zapuščeni; ne krasti cvetic in sveč na grobovih; tudi oče, mati, stari oče in stara mati bodo umrli; ljubezen do njih; hudo bo, ko bodo urarli. Čebele: Panj; hranjiči; rz koldko desk so narejeni; ©blika desk; luknjica; koliko de* lov ima Znidaršičev panj; mreža; sat in med; celice; šesterokotnik; mrenica; kako vzamejo satje iz hranjičev; kako iz Žniadršičevega panja; ali umorijo čebele; s čim jih umorijo; str©j za trčanje; satnice še porabijo; kako zopet položijo satje v panj; v hrahjiču to ni mogoče; satje porabijo za vosek; po čem prodajajo med; po čem ga v prodajalni pro« dajajo; ali vzamejo ves med iz panja; hrana za čebele poizimi; matica in delavke. Komp ostn ica: ; Plevel, zemlja, pe* pel, bili, suha trava, smetd, kuhdrijski ostanki na kupu; trohni; večkrat premešamo; plevel in bi.li na poti; dober gnoj. Gnojišče: Oblika kupov; ob_dano gnojišče; moker ald suh gnoj; rahel ali stla* čen; amonijak; voda odnaša amonijak; gnoj gori; zaJivanje gnoja; šir. in dolž. gnojišča. Gnojnična jama: V gnojnici je amonijak; gnojnica po poti_; po jarkih; veli* ka škoda; jama; dožina, širina in gloibina ja= me; iz česa so tla in stene; s čim je jama po= krita; gnojišče nad gnojnično jamo; kaj za* livajo z gnojnico; sesaHca; gnojnični sod; kdaj zalivajo. Požar: Kako je nastal; požarna ibram« ba; brizgalna; drugo orodje; kako sa gasilci oblečeni; kaj so rešili; pomoč nesrečnim; za* varovalnina; brez hiše; potreba požarne bram« be; previdnost pred ©gnjem; kam vržejo vži« galice ali ostanke cigaret; otroci in vžigalice; vedno mora bdti kdo pri ognju. Meje: Javornik; Snežnik; Italija; Itali* jani; Slovenci v Italiji; kako ravnajo Italijani s Slovenci; ali so radd Slovend pod Italijo; enkrat bodo rešeni. Pryi december: Slovenci, Srbi in Hrvatje; ali razumejo Srba ali Hrvata; ali bi razumeli Nemca ali Italijana; en kralj; ena država. Kovač: Kd© je podkoval vola; kako je skoval podlkev; meh; ©glje; razibdjeno žele« zo; tnalo; kladivo; klešče; kako so volu re« 2ali parklje; kako &o podkev priibili; koliko je kovač računal; nepodkovan vol se zbode; kovačeve roke; predpasnik; obraz; težko delo; kako natakne ©broč na 'kolo. Ključavničai: Kdo je popravil klju« čavnico; ključ; pero v ključavnicd; kovač in ključavničar; kaj še dela ključavničar; vitrih; pile; žlindra; francoz; vijaki; sveder na stroj; železo v ognju je mehkejše; koliko računa ključavničar. Klepar: K©sitar; dnk; ižveplena kis slina; med; kakšne reči dela; kaj popravlja; ali iivi revno ali bogato; ezakaj; ali živi le ©b kleparstvu; kdo še dela kleparska dela. Luna in zvezde: Kakšna luna je se« ¦daj; fcdaj vzhaja; kdaj zahaja; ali se vidi čez dan; kaj je ueki luna; kaj so zvezde; rimska cesta; veliki voz; severnica; večernica; Mars; kdaj je jasno; zvezde migljajo; lepota. (Dalje prilnoidnjič.)