List
Tečaj XXXVII
?
narodne
Ishajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiijane
Viî
po posti pa
celo leto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 19. februarija 1879.
O b S eg: Symphytum asperrimum, nova živinska krma.
Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija. (Dalje.)
Sajenike bék (Korbweiden).
Kdor gozdnega semena potrobuje.
písník 44. odborové seje Matice slovenske v Ljubljani 5. svečana.
Strašansko neumno! Kaj smo? in
Moji tički.
Za-
česa
hočemo? — O dr. Jos
Perwolfovem delu „Slavjansko orientalno vprašanje". (Dalje.)
Crtice iz Bosne. (Dalje.)
Dopisi.
Novičar
Gospodarske stvari
Symphytum asperrimum,
nova živinska krma. *
Tako se imenuje nova rastlina za živinsko krmo, katero sem pred dvema ietoma iz Angleškega prejel in
potem na vrtu sadil.
Moje skuŠDje so te: e marca meseca počne rasti in izraste kmalu tako
velika, da se more žeti ali kositi. Ce zemlja ni zmrz-njena, ta rastlina zmirom raste; letos se uže sedaj zeleno perje iz zemlje prikazuje. Ker se spomladi med vsemi rastlinami more naj prej žeti, bila
bi za vse take kraje, kjer spomladi krma za prešiče
m druga zelenjava poide, izvrstna rastlina.
veda rada jedó, bodo jo tudi prešiči.
Ker
jo go-
enem letu sem jo žel 5krat in sem dobil od vseh petih žetev 48 kil. Prva žetev 15. aprila mi je dala 231 kil od rastlin. Ker se na hektar zemlje labko posadi 40.000 rastlin po pol metra narazen, bi se potem
na leto 192.000 kil frisnega perja přidělalo, na oralu
(johu) pa 110.000 kil.
Tudi drugi kmetovalci so poskušali Symphytum saditi, eden na Avstrijskem, ki ga je tudi 5krat žel in
zaračuoal na hektar 180.000 kil.
Tudi v senci je ta rastlina dobro rastla, zato bi
morebiti tudi mogoče bilo , v gozdih jo pod drevjem saditi. Naj se poskusi !
Ker se sedaj uže lahko presaja , jo imam tudi uže
Kdor

na prodaj in jo oddajam po 20 krajc. in više. želi kupiti, naj se kmalu oglasi.
Pri sajenji je treba zemljo prekopati, čem glo-bokeje tem bolje; potem se korenike kot mazinec dolge
in debele naredé in v zemljo 5 centimetrov globoko vtaknejo. Druzega obdelovanja ni potreba, ker ta rastlina ima tudi to dobro lastnost, da ves plevel zatare koliko let na njivi trpi, to se še do sedaj ne
pa
blizo 20 let, ce ne veo.
7
vé, gotovo
To vse so la8tnosti take, da je ta nova rastlina vsestranskega poskusa vredna. Domá je v Rusiji; uže
Av-
pred 90 leti pa so jo dobili na Angleško
)
v
strij i pa je še
dve leti znana.
*
Rastlina latinski Symphytum asperrimum imeno
seme nom se ne dá pomnožiti,
kilo.
ampak
s
ko-
řeni kami, katere tehtajo čez ne dadó živini za krmo, ampak
Al korenine se
samo perje
Pozimi
ostane v zemlji in ni se treba bati
Koper
)
da
svečana.
zmrznila.
Jos. KrÍ8tan.
Obéni zbor družbe kmetijske kranjske
29. januarija 1879.
Drugi predlog, ki
nica Vipavska
(Dalje.)
ga nasvetuje kmetijska podruž-
poroČa dr. Bleiweis na dalje
Je
>
naj bi zbor ukrenil peticijo do c. kr. deželne vlade
za odpravo davka, ki ga občine in posamesni po-
sestniki zahtevajo od čebel, katere se v njih kraj
pri-
peljejo
na
paso
Ker dr. Bleiwaisu z ozirom na to, da
na Kranjskem ni take postave, ki bi se po željah vi-
pavske podružnice odpraviti imela (v deželnem zboru
kranjskem leta 1863. je bila obširna razprava o taki
postavi, pa ni obveljala) in tudi na Goriškem enaka
želí dr. Bleiweis,
sankcijonirana, zato
7
postava ni še
naj gospod prvomestnik podružnice vipavske razjasni kam meri oni predlog podružnice vipavske. — Na to
če 08tanej0 sedaoje raz-
da
poroča gosp. Dolenec mere na Krasu, je Čebeloreja vipavske doline v ne-varnosti popolnega pogina, kajti za iz Vipave na Kras na pašo pripeljane čebele zahtevajo ondašnje občine
silno davščino , po 30 in celó 40 krajc. za vsak panj
vrh tega pa še tudi posestnik zemljiŠča, kam or se panjovi postavijo, odškodovanja zahteva; vrh tega pa je ondi tudi še to predpisano, da tuji panjovi najmanj
1000 korakov morajo oddaljeni od domačih biti. Vse to je na veliko škodo Notranjcem , in še posebno, če se
jim godi taka, kakor se je godila našemu prvému če belarju na Notranjskem, gosp. Deklevi, da so ga pri-sedsega s svojimi čebelami na pašo na Krasu proganjali od kraja do kraja. — Predsednik baron Wurzbach
povdarja, da pobiranje nekake davščioe za vžitek če-belne pase spada vsakako v privatno pravo zemljiških
posestnikov, vrh tega pa bi se nobena druga postava ki bi prosto gibanje čebelorejcem prepovedala, opravi

čiti
ne
dala.
Ko so v istem smislu govorili dr. Bleiweis, dr. Poklukar in dr. Ahačič, nasproti pa gospodje Dolenec, Robič in Jerič, je bil naposled
vana spada v tisto vrsto rastlin, ki jih pri nas gabez ime- z većino glasov sprejet prestop na dnevni red.
nujemo. Na vrtu naše družbe kmetijske je veliko sadik za
Dr. Bleiweis naznanja nadalje zboru, da met
poskušnjo pripravljenih
Vred
liška podružnica želi
i
naj
družba se obrnila do
da se stanovitnazaprtija méj tacih tujih z vaemi postavnimi aredstvi delà na to, da se dožene
vlade
dežel vpeij e, ki so gnjezdo goveje kuge«
ceotraloi odbor to uže učinil, je s tem predlog metliske podružnice řešen. Ko dr. Bleiweis v imenu centralnoga
Ker je razdeiitev sopašnikov na Kranjskem.
(Konec prihodnjič.)
odbora nasvet stavi
y
naj
se po predlogu podružnice metliske gosp. Jan. Barie-tu, nadučitelju v Podze-melji, za marljivo podučevanje šolske mladine v kme-tijstvu in v kmetijstvo spadajočib prirodopisnih naukib,
Matiju Deutschmanu, posestniku v gorenji
gosp.
Loki, za umno sadje- in gozdorejo podělí častna diploma, in zbor pritrdi temu predlogu, je bila vrsta podružničnih poročil rešena.
Odbornik g. Las nik v daljšem poročilu razlaga zgodovino gospodarstva na družbinem vrtu na spod-njib Poljanah, iz katere je razvidno, da skor zmirom je to gospodarstvo v rokah bilo kakega odbornika central-
odbora, ki je po potrebi najemal delavce za sadje-
ponuja grajščak škem po nizki ceni
Sajenike bek (Korbvveiden)
Rom v Kannstattu na Virtember-
sort jih našteva v svojem raz-
>
med katerimi se
haj
tudi
*>
IX
za močvimi svet prve poskušnje se pošilj
pentandra
c
Moorboden). Več sort skupaj za
po posti
kil)
za
mark
Pošiljatvi priloži grajščina tudi poduk zasajanja in ob
delovanj tanko
bek
Naročnik naj napiše svojo adreso na-
nega
rejo
>
murvorejo in različne skusnje kmetijske.
Tako
Prijateljem sadjereje!
Bliža se zopet spomlad in z njo oni čas, ki Vas
naj tudi vprihodnje ostane — nasvetuje gosp. Lasnik v
imenu odborovém — da dva ali trije gospodje iz cen-	opominja , da mesta, koja so izpraznila stara ia one-
tralnega odbora imajo nadzorstvo gospodarstva na druž-	mogla sadna drevesa, nadomestite z drugimi mladimi
binem vrtu, gosp. Skale pa, ki tu stanuje, se naprosi,	Čvrstimi, ki bodo Vam in Vašim potoœcem v korist in
da v dogovoru ž njimi izvrsuje dotična opravila.
Zbor brez
ugovora
pritrdi predlogu.
veselje. In kaj je lepšega, kaj koristnejsega, kakor lep sadni vrt krog hiše in
Odbornik dr. Po kl u kar poroča v nadrobnem go-
pri
hiši?
Ako bi kedo izmed
častitih bralcev „Novic" hotel tej
svoji želji ustreči
i
voru, da centralni odbor namerava, od Časa do časa naroči naj si iz moje drevesoice takoj omenjenih dre-kako loterijo osnovati, pri kateri bi dobitki bili kme- vesic. Lahko se dobi še jabelčnih drevesc od tijske mašine, sadno drevje , semena, živina itd. in to češpljevih od
vse
>
da se nekako živahno gibanje vzbudi med kmeto- (kacih 350 dreves) od
let,
let, orehovih 3 leta, divjega koštanja
let starih
valci in osobito še med ud i družbe kmetijske
y
ki bi
razen tega se
breskev. in mareličnih drevesic
i
m vse to prav po
nekako pravico imeli do brezplačnih srečk. KoneČno stavi nizki ceni.
dr. Poklukar predlog: naj zbor ua uai^ ^uucnu^mu „u»um u^u ou o odboru, da priprave prične za take loterije. — Gospod prijatelji sadjereje!
dá nalog centralnemu
i^at vswui* — Hvale tu ne izrekam nobene o njih, «.oj»» dobro blago se samo hvali". Sezite toraj po njih Vi
kajti
Đolenec toplo podpira ta predlog iz ugodnih skušinj, ki jih podružnica vipavska ima iz dveh enacih , da manjših loterij
Medvodami 17. februarija.
Jožef Jare, posestnik.
se ve
ki
Vipavi.
Ko predsednik Wurzbach
je zadnja leta napravila v
V
se
dodá
y
letos pričeti s to loterijo ne bi ugodno bilo zato , uže dve drugi dobrodelni loteriji se letos vršite, predlog dr. Poklukar jev sprejet.
J©
da ker bil
Kdor gozdnega semena potřebuje
*
ga ponuja pridelovalnica gospoda A. Grunwalda v Wiener-Neustadtu, kjer se dobi seme borovca, jelke,
meceana, smreke itd., 50 kil od 20—100 gold. Vse to
H •	j « » T1VJu	.	• ,	--	--- '
Odbornik gospod Seunig poroča, da je družba seme je lanski pridelek, in trgovec g. A. Grunwald je
kmetijska od si. ministerstva kmetijstva dobila nalog, porok zato, da vse njegovo seme gotovo in hitro kali
nadomestovati nekdanjo c. kr. dežel no konje-r ej s ko komisijo. Ker je stvar velike važnosti,
se
je odbor obrnil do vseh druzih kmetijskih družeb, da pozve, kaj one mislijo o tej seji. Ker po odborovém
Strašansko neumno!
Kakor graški „Volksblatt" pripoveduje, je hotel
pU« T U y	j	UUIOAIJ Vi V * j	J/V OUVV/4V» VUJ	JL1. » LV U1	aoai j y ¥ Ui^O^iMll	^/I	» VUWJU y jv	i
mnenji načrt, ki ga je naredila ga liška družba naj- neki hlapec v Kajnaški dolini gornjega (nemškega) Šta-bolj varuje neodvisnost družbe nasproti žebčarskemu jarskega ušivemu volu uši pregnati s tem, da ga je po uradu , pa družbo varuje tudi stroškov, zato nasvetuje vsem životu s petrolejem namazal in potem zažgal, češ,
da bode tako uši posmodil. Mahoma je stal vol ves v amenu in hlev je bil v nevarnosti zgoreti, ako bi ne
Seunig, naj zbor pooblasti centralni odbor, da v smislu gališke družbe pogodbo sklene s c. k. minister-stvom kmetijstva o sprejemu konjerejskih opravil in da bili ljudje prihiteïi na pomoč požar gasiti. Uboga žival
odsek za živinorejo, ki uže zdaj odboru posluje, prevzame ona opravila.
v
centralnom je v 48 urah potem poginila.
Ljudje imajo petrolej
stopnik pl. Fladung zagovarja po dopisu ministerskem
Vladni za- veliko preveč za nedolžno stvar, ki pa je vendar silno
nevarna, kakor
ustanovitev posebnega odseka
za
konierejo,
čevi neumnosti ni vredno
pričajo mnogotere skušnje.
besedo izgubiti,
tej hlap-svariti
dr. Poklukar pa misli, da je prvo to, da družba z moramo zopet in zopet naŠ9 gospodar je, naj nikoli ne minÍ8terstvom ukrene pogodbo, in dr. Bleiweis do- namažejo kake grintove živine naenkrat po celem ži-daja, da današaji občni zbor vsled §. 37. družbinih votu s petrolejem, če nočejo živini stem mazilom bolj
pravil ne more ustanoviti posebnega konjerejskega od- škodovati, kakor koristiti.
seka, ker to bila bi prememba družbinih pravil.
glasovanji se sprejme predlog g. Se uni ga
Pri
Dr. Poklukar zagovarja potem
točko današ-
Moji ticki.
njega programa, namreč da se postava stvari za raz-
deiitev sopašnikov in
uravnavo
m e n j a 1 n i h
V tej samoti Me nihče ne moti
Le moji tički so, ki mi velikokrat čas krajsajo,
zemljišč na Kranjskem. Sopašniki na Kranjskem me-rijo blizo 300.000 oralov ; ko bi bili med posamesne po- sosebno če ima kdo tako privajene, kakor jaz. Ti tički
sestnike razdeljeni in obděláni, donašali bi vsako leto so senice; tudi strnadom in šinkovcem potre-
gotovo pol milijona gold, dohodkov. Zato stavi dr. Poklukar predlog, naj se centralnemu odboru nalaga,
sam
tem
po
tleh
da
za senice imam napravljeno polico pred oknom, kamor se shajajo na kosilo in južioo
al kaj govorim od kosila in južine, celi dan neprene-homa hočejo jesti. Tu vidim, koliko leto in dan pokon-čajo ti tički gosenic in drugih škodljivih mrčesov. Lepo jih je gledati na bližnjem drevesu , kedar čakajo, da odprem okno in jim posujem. Kakor lepo rumene bru-
Ške, da se vejice šibijo po njimi, po 20, po 30 in se
već, čakajo in se usujejo na polico, kedar jim dajem jesti, pomolim roko, iu kar iz roke mi jemljejo; pa ne samo na oknu , ampak tudi pred vežo. Kakor se po* kažem iz veže , že frćijo okoli mene , okoli glave , in moram se odkupiti, moram vedno kaj pri sebi imeti; ko grem v cerkev , me apremijo do vrat, tam jim se enkrat dam, in hitro, ko se vrata odpro, so že spet pred eerkvijo, pomolim jim roko in hitro vsak svoj del odnese. ,,Star sem že , pa nisem se nikdar kaj tacega videl<ť — mi je rekel neki berač, ko je videi tičke mi
na roko sedati in iz rok jemati. Tudi v hosti, daleé od doma, sem pomolil roko, in priletela mi je seničica Da roko.
Pa tudi tički postanejo zbirljivi, kakor kaki kujevi otroci. Včasi je dober oves, rajši imajo bučno seme, najrajši orehova jedrca. In tako se je večkrat zgodilo, ko sem pomolil roko, in ponudil bačoo seme, je ena tička vzela buČoo seme, a ga proč vrgla , ter me gledala, češ, daj mi kaj boljega. To se pozimi godi. Na spomlad se razkrop'jo , ter grejo gnjezdit po daljnem gaju , le kaka dva ali tri pari gnjezdijo v obližji. Ti mi zvěsti ostanejo, kamor koli grem po vrtu, so že za menoj. Sosebno lansko leto je bila ena babica prav silna, dan za dnevom sem ji moral dajati jedrca, ko je
pitala — ni mi odlegla, tako da sem bil včasi že hud nad njo. Al koliko ie bilo moje veselje, ko jih spe-ljeta, in na drevo pred okno pripeljeta — cel šop — kako cvrčanje , ko bi bil vsak raji pred drugim kaj dobil v lačni želodček ; dal sem jim na polico drobno zrezanih jedre, hitro sta jih stara pospravila in pome-tala mladim v odprte kljunčke.
Tako mi delajo moji tički veselje, in mi čas krati jo pozimi in po leti. Zraven tega mi drevje tako osnažijo gosecic, žužkov in drugih mrČesov, da bi najbolj marljivi vrtnar bolje ne opravil. In zdaj tudi otroci in od-rašeni v svojih hišah nastavljajo jim na okca, ne kletke za vlovit, kakor poprej, ampak kakor pri meni vidijo, devajo jim na okna peške *) ali kaj druzega, kar taki
tički ljubijo.
Niso pa vedno nad oknom, odletijo za kaj časa, ter se zopet povrnejo, in zdaj kako kljuvanje in toi-čenje nad okni, da je kaj. In Če bi jim ne hotel dati, ker so moji prijatii, moram jim dati zarad nadležnosti. Ko jih za prvo silo potolažim, potem prijazno po drevji skakljajo, čivkajo in pojo — vse je živo. — Al na ea-krat postane velika tihota, ni ga nobenega ne slišati ne videti. Kam ste šli moji ljubi tički? kam ste se po-skrili? zakaj ste tako hitro utihnili? kaj ste videli? Vem, kaj je vzrok. Lačni kregulj se je kakor blisk med tropo zakadil, niso ga o pravém času zapazili, bilo je megleno, drugokrat ga že od daleč zagledajo, eden začivkne, razumijo ga vsi, kaj pomeni in vsi se še o pravém ćasu poskrijejo ter vtihnejo. Al zdaj so bili vsi ,,pri malci", vsak je imel kaj, ali bučno seme, ali orehovo jedree ali samo oves, vsi so bili zamišljeni; toraj niso nevarnega sovražnika zapazili o pravém času, in oh! prijetnega pevčka, ljubega privajenega tička, ki se mi je tolikrát na roke vsedel, ki mi je tolikrát po-trkal na okno, tega ljubega tička je stisnil lačni kregulj v oštre kremplje, začivkal je še enkrat , al tišti trenutek vje ropar ž njim odletel v bližnji gaj — ve-čerjat. Zalujem, ježim se nad divjim roparjem, ne bi
ju . ir	•	.m_i	-«--i ■ — ._	a,, ■ j-T r^
*) Hvale vreden zgled!	Vred.
ga bil dal mojega tička za pet kron — ali kaj mi po~ maga moja jeza? Rečem sam pri sebi: Bog je vstvaril tudi roparja, in mu ni odločil za večer jo repe ali ko-renja, kakor zajcu, ampak meso, in to si poišče, kjer more, kaj on mara zato, da jaz tičke tako rad imam !
P.
Znanstvene stvari.
Zapisnik 44. odborové seje Matice Slovenske
v Ljubljani 5. svečana 1879.
Pričujoči v tej seji so bili poleg predsednika dr. J.
Bleiweisa gospodje : dr. Jare, Kržič, Klun, Marn, Moč-nik, dr. Poklukar, Praprotnik kot zapisnikar, Robič, Souvan, Stegnar, Tomsic, Vilhar, dr. Zupanec in Zu-pančič.
Ko predsednik sklepčnost odborovo konstatira in
se zapisnik zadaje odborové seje odobri, poroča tajnik:
da je Matici zadnji čas pristopilo 37 novih udov,
katere odboru po imenu naznanja; odbor sprejme vse;
dalje poroča tajnik, da je dionička tiskarna iz Zagreba Matici poslala 675 iztisov ,,Hrvatske slovnice za Slovence", ki jo je spiaal profesor Franjo Marn v Zagrebu. Račun za tisek in papir znaša za
700 iztiskov 221 gold. 70 kr. Ker ta slovnica, kakor
slovnica česka, je vsled §. 1. Matičinih pravil tiskana za prodaj, zato nasvetuje tajnik, naj Matica poplaća tiskovne stroške in knjigo na svojo korist tako dolgo prodaja, da so stroški tiska in vezanja poplačani, čez to povračilo ostali iztiski pa se potem izročijo pisatelju v last. — Ocibor sprejme tajnikov predlog in ,,slovnici hrvatski", ki se v pisarni Matičini dobiva, določi ceno na 60 kr. ;
tajnik bere pismo gosp. Dav. Trstenjaka, v katerem se za naslov častnega člana zahvaluje in Matici svoje najnovejše delo: „slovanščina v romanšČini" daruje, kar odbor radosten na znanje vzame.
Odbor zdajci določuje nagrado gosp. pisateljem, ki so sodelovali pri knjigah, katere je lani Matica na svitlo dala , in ki so se za nagrado oglasili. — Pri tej priliki poroča tajnik, da se knjige za 1878. leto ravno-kar zdaj drugi pot razposiljajo in želí, da bi se pri-hodnjemu občnemu zboru předložil nasvet, naj dovoli, da — gledé na teškoče , ki jih večkratno razpoâiljanje knjig prizadeva pisarni Matičini v Ljubljani in pover-jecikom na deželi, vrh tega pa tudi gledé na precejšnje veče stroške — se pridrži prejšnje enkratno razpoši-ljanje knjig koncem vsacega leta. Po nadrobni razpravi sklene odbor s tem predlogom stopiti pred prihodu ji občni zbor.
O prošnjah, katere odboru za darovanje Matičinih knjig dohajajo od več strani in posebno Šol-skib, sklene odbor načelno, da vse tak os ne prošnje se vsako leto skupno resi j o proti koncu
š ol s k e g a 1 e t a.	Ufjj ^ | ^ *
Odbornik Robič poroča v imenu gospodarskega odseka, da je natanko pregiedaval in preiskaval vse Matičine zapisnike in knjige in pri tem preiskavanji našel, da Matici dolgujejo razni udje in poverjeniki, ustanovniki in letniki nekdanji in sedanji, umrli in živi
blizo do 9000 gold.; ker mnogo tega dolga se ne bo moglo iztirjati, marsikaj pa vendar še resiti Matičini blagajnici, tfato nasvetuje gosp. L. RobiČ, naj se voli
odsek peterih odbornikov , ki njegovo poročilo prevda-rijo in potem konečne predloge stavijo. Odbor je pri* trdil temu predlogu in bili so v nasvetovani odsek voljeni gospodje dr. Zupanec, Vilhar, Klun, dr. Po-
kluk ar in Robič, katerim pomagati ima tudi tajnik, za ta naavet niso změnili, ampak so ga molkom v po
Sploh se čuti potreba
>
da
Matica po zgledu družbe zabo spravili ali umolčali, ako bi se smelo tako reči;
ki
so za
sv. Mohora le takim udom knjige posiljala, dotično leto plačo blagajnici uže odrajtali.
imenu gospodarskoga odseka dalje poroča gosp. pr. genitiva na
zove se
M. Cigale.
Opomnja pisateljeva. Hrvatje se niso poprijeii na
ter se prvi njih znanstveni zavod jugoslavenska akademija znanosti in umjet
dr. Poklukar, kaj in koliko se je storilo gledé na-	»vrč od ))Ju5vo,avcuoAa aaaugujija z/uauuoii tu uuijci*
kupa neke Matici ponujane hiše. Ker odbor priznava	nosti" (ne: znanosti}', umetnosti}'), in vendar se te med
temeljitost poročevaičevih razlogov, je prestopil o tej	vsemi živečimi Slovani tukaj neznane oblike ne-
zadevi na dnevni red, dotične gospode pa prosil, nt*j se	kaj naših piaateljev — katere jaz v drugem iskreno či-
zmirom pred očmi obdržijo misel, kako bi se Matičine slam obligacije dale v trdno premoženje spremeniti z naku- kolikor

v mnogih rečeh pritezaje jim
toliko strastno
t
pom kakega posestva.
po mojem moenji
brezrazborno držé. Iz-
----- — - ^—	— w	^/i » M Ai Itv/Wfti u / itUflAV/ j/ • uu« li« y	u v	VA '
Prihodnji občni zbor Matice slovenske je določen podkrepe z razlogi, ter smo jih
prva začeli so tako pisati, ne udostojivsi nas nikako
Pri
na 12. d a n m arc i j a meseca. Po
12. društvenih tistih ženskih samostavnikih
ki
morali ugibati.
končnice, kakor: kost, klop i. t.
lim
náglas
zdelo
pada
na
nam se je 8
pravil iz sto pij o letos iz odbora gospodje odborniki : dr. Jan. Bleiweis, Feliks Stegnar, Ivan Vavrû, početka, da se rea sliši neki j, da bi torej utegnilo prav of Jos. Barbo, Božid. Raič, Luka Světec, Josip biti: trdib kosti}*, leaenih klopy; ali če smo dalje po-
Suman in Viljem Urbas. (V „Letopisu" za 1878. na mislili, da je pri glagolih 3. vrste v 3. osebi ednine str. 225 namesti letnice 1 87 4 naj se bere 1878.)	(na pr. čas hiti, člověk hrepení), prav tist glas, ki
da bi pisal:
tukaj
ga vendar nihče ne b >de izraževal z
• •
Jezikoslovne stvari.
hitij
>
9
želij i. t.; spoznali smo kmalu
i
da
81
samo vobražamo j.
pri drugih takih samostavnikih
t
Kaj smo? in ćesa hočerao?
(Dalje.)
ki nimajo naglasa na konČnicah, kakor na pr. bole-zen, in katerim Metelko daje v gen. plur. tiato obliko, kakoršno imevajo v nominativu sing., na priliko vzrok
naših bolezen, v tem ko većina menda zdaj piše po
kdo bi verjel,
In tu bi se jaz obrnil s prošnjo na gosp. profesorja drugih Štovanih: vzrok naših bolezni
ko se suce in giblje sredi živega ruskega da bi kdaj oblika ij zmogla in prodrla!
—V, naj on,
naroda, ki mu ruske knjige, ruaki časniki niao nam
kakor
čitaje ruskega duha pomišljati malo tudi na svoje rojake Slovence, ter od časa do čaaa naznanjati
pustivši na stran kolikor toliko uže dognano
(Konec prihodnjič.)
nikake redkosti, izvoli proizvode, ruake umotvore
Zgodovinske stvari.
nam
gla80slovje in oblikoslovje
kaka pravila iz sintakse
i
dr- Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko-orien
zoper katera še vedno grešimo, a sosebno najdene v
ruščini dobre (kajti takih, kakor je: umozaklju
ne moremo uporabljati) izvedeni iz znanega nam
čenje za „Vernunftschlu8s'ť izraze, zlasti naučne, kateri
korena
bi se tudi slovenščini lepo podali.
hov
talno vprašanje" zvaném.
Piše Fr. Potočnik.
III.
(Dalje.)
Poljski državniki in pisatelji, kakor Dlugos, Mie oba Bielski-j a, Strihovski, Kohanovski
Da nam pa knjiga naša bode bolje in bolje napredovala v čistosti in da bode čim dalje tem blagodejniši
vpliv imela na slovenski narod, morajo pisatelji sami	uuv, uuauicioai-j«,	.<><»•, ^ ~ - ~ « .
marljivo učiti se drugih slovanskih jezikov, sosebno	Tvardovski, Gavinski, Varšavicki, Paprocki,
hrvatskega in ruskega,
znanstveni časopis „Ausland" večkrat poudarja, da dan
in če uže na pr. nemški Grabovski so večkrat z grenkimi besedami kazali na
sužnost južnih bratov in z gorkimi besedami spodbujali
današnji, ko ruski učenjaki na vsem polji ljudskega Poljako, naj Jugoslovane osvobodí. Zanimiva v tej za-
znanja tako pridno delajo in toliko važnega izumevajo,	devi je 1. 1587. tiskana knjiga modroslovca Klonoviča,
mora vsak naučiti se ruskega jezika, ako hoče pregle-	v kateri je navdušen poziv, kojega konec se glasi:
dati vsakokratno stanje kake znanosti — koliko bolj si	„Grozen je pogled na turško gospodarstvo. Sveti sa-
mora rojen Slovan vtismti to v srce.	kramenti z nogami teptani, device oskrunjene, duhovni
Tako nam je po moji sodbi izobraževati in priprav- ob glavo djani, otroci pomorjeni
)
ljati se, da
matere v sužnost od-
ako kdaj napoči usodno, pomembe polno peljane, vaši požgane, hiše oplenjen0, plen med pogane
v zgodovini trenotje, v katerem nam bode res odloče- raznešen, brezvspešne solze vjetnikov, vpitje neusmiljeno
vati se za drug knjižni jezik (danes pogrešam uve- mučenih in zaklanih boloikov in starčev, surova pože-
tov ali pogojev) — nas najde ojaćene in dobro oprem- ljivost, do neba prodirajoči krik žená, mučenci prosijo
ljene, in odloka bode se ravnala po tedanji konstelaciji, za smrt, zatiralci se jim poamehujejo in jib prevzetno
Da! kraijestvo hudičevo móra poginiti
a zdaj pa ne opuščajmo slovenske slovnice, kakor
zasramujejo
se je večina drži. Vse slovansko blago nam je na in ustanoviti se morajo kršćanske države ; sveta Evropa
naj se Ti dá nazaj, o gospod; novi Rim in mrameljnata
izbor , samo slovniška kakoršno morebiti ima na umu
pravila ne, a tisto približevanje,
popustili zdaj eno, zdaj drugo
M.
)
posebnost, ki
da bi polagoma cerkev svete Zofije naj pride v Tvojo oblast, in tam
nas loči od naj se poje Tvoja čast, vsemogocni Bog. Vzdigni iz
Hrvatov , zdaj v mesto u, zdaj dvojino itd. zdi se mi prahu slavni preatol Konstantina in nekdanjih Avgustov. se najmanj priporočila vredno. Ali slovenski, ali hr- Pa vse te in enake ideje, vsi ti oklici ia pozivi vatski; samo ne mešanice! Pokojni Kure lac, mož nemu poatopanju Rusov in Poijakov ter
drugih
slož-krščan-
gorece, recimo
plameneče ljubezni do vsega, kar je skih narodov proti Turkom, vsi predlogi za brambo slovansko, hotel je tudi Jugoslovene tako združiti ter južne poljske meje, — vse je ostalo mrtva beseda. Za-
ko je še učiteljeval na Reki — izmislil si neke stonj klice Gundolič iz Dobrovnika v svoji pesmi
Je
slovniške preinake, med drugimi tudi plur. gen. po sta- „Osman" poljskega kralja Sigmunda na pomoč rosi.
nade-
* J	O---- — r----/ ----
iv/oi. vt.uiu,	j ti i u u u y uau,oow JC4VUW,	jajoč se, da bo oštri meč poljski razklal težko sabljo
nostij namesto: znanosti (ali znanosti); ali Hrvatje se Osmanovo, zastonj opeva poljskega kraljevića Vladi-
vzoru
na pr. jeleno v namesto jelena, zna-
63
«lava, od katerega so Rusi in Jugoslovani pomočí pri-
čakovali. ZaČei se je boj med „papisti" in „sismatiki',
in že so Poijakí sanjali o tem, kako bi si podjarmili Rusi j o !
IV.
Ker tedaj turski Slovani niso imeli pomoči priča* kovati ne od mogočne nemške države, ne od Poljakov, zato ni čuda, da so začeli svoje oči obračati v ono državo, kjer se je njim, od vse Evrope zapusčenim, kazal se kak up. Ta edina nada biia je — Rusija. Od Evrope zapuščeni gledali so v Moskvo. Osobito Ëolga-rom in Srbom biia je Moskva sedež edinega neodvis-nega pravoslavnega vladarja, cara ruskega, edinega ne-odvisnega patrijarha. V Moskvo hodili so bolgarski, srbski in drugi pravoslavni duhovni iz Turčije, Poljske in Ogerske, ékofje in mnihi, ter prosjačili za svojo cerkev. Ogromna večina Rumuncev, Bolgarov, Srbov in Grkov bila je kot pravoslavna ruskému caru bolj vdana, nego katoliskim kraljem poljskim in ptujim rimskim cesarjem , ki jim obljubljene pomoči niso poslali.
Leta 1688. rekel je arhimandrit Izaija od svete gore Atoške: „Narodi balkanskoga poluotoka
ne marajo za Nemce, ki so jih zapustili, ter od njih ne pričakujejo nobene pomoči več. In v istini ubogih mučencev upanje v Rusijo ni goljufalo. Osvo-
bodjenje tlačenih turskih kristijanov bilo je od tačas do danes glavno vodilo ruskih via dar jev." „Za osvobodjenje turskih kristijanov se bom poganjal do zadnjega dibljeja" — pisal je tačas se mladoletni car Peter véliki patriarhu Adrianu.
Perwolf zdaj nasteva v kratkih besedah delà in vojske „svete" Řusije za svobodo podjarmljenih kristijanov. Zanimivo je, kar piše Perwolf o nekem jezuitu Qradičů, ki je naredil na cara Petra slavo-spev, v katerem se nahajajo ti-le stavki: „Živi, slavni car, na veke; naj raste tvoja moč in naj se množé tvoja slavna delà! Da bi dozive! Nestorjeva leta, vedno zmagovalec, nikdar premagao ; izvrši svoja delà in uniči turskega zmaja! Popali in posekaj nevernike, ki^so-vražijo resnico, pu3ti, naj utooé v potokih krvi! Živi in stori, da odljudni hodža ne bo več upil z minerata doli, poderi in razsuj vse mošeje. Brani čast pravo-verno, reši jo iz sužnosti, da se razmnoži po tvoji hrabrosti. Bodi sreČen, Časten, slavljen, svetli car ruski; vladaj slavno na zemlji in v raju lesketaj se med iz-voljenimi !"
Perwolf nam tukaj tudi pripoveduje, kako so se odlični Jugoslovani trudili, da bi spodbudili Rusijo k vedno večemu naporu; tako Hercegovinci : Sava Vla-dislavić, Mihael Mtloradovič, Hrvat Vitezjvć, črnogor-ski metropolit Daniel, Djbrovničaa Ružic, Benečan Da-inetrij Teodozij, Ru* Vesnjakov in drugi.
Leta 1771. je molil črnogorsii metropolit Sava pri
alovesnem blagoslavljanju vode v Cetinji: „Molim vse mogočnega Boga, neka On blagoslovi rusko orožje, da poviša križ iu okinča naso slav-jansko roko z ono slavo, kakor so jo imeli naši praděd i." Tukaj nahajamo nejvrgljive zgodo-vinske dokaze, da so nesrečni Jugoslovani le od Rusije svojo rešitev pričakovali.
Leta 1784. pisali so srbski knezi dva pisma carici Katarini in Potemkinu: „Bog in Vaše Veličanstvo
naj nas resita iz težke muke in sužnosti ; zato prosimo Boga ponoči in podnevi in kličemo iz globočine srcá: ,,ne zapusti nas mogočna carica in za Bogom edina (sic) resiteljica krsčanskega naroda, dvigni svojo težko roko nad brezbožne Osmane in mašču] nedolžno kri kršćanske čede. Mi Srbi zdihujemo pod jarmom tur-
kim, kakor nekdaj Izraelci pod igom Egipčanov. Vae-
mogočni Bog nas je namnožil, kakor Izraelce, dal nam je hrabrost slovanskega naroda, iz katerega izviramo, pa kaznoval nas je za naše grehe, vzemši nam nase vladarje in izročivsi nas zasramovanju in pritisku naših dušmaninov. Pa v svoji neskončni milosti pokazal nam je — ko so nas drugi vsi zapustili — na severu našo edino zvezdo upanja , iz slavnega roda velikega Petra, v osebi Vašega Veličanstva, njemu v slavi ena-kega, in Vam hočemo biti vsi poslušni".
Od Petra vélikega sem je Rusija, željna osvoboditi južne brate in slušajoča vpitje sorodnih narodov, v istini začela prodirati vedno bolj proti, in Petrovi na-8ledniki niso nikoli izgubili spřed očí namér velikega prednika.
Tekom 18. stoletja se je Rusija zmagovalno borila s Turki, ter si prisvojila pokroviteljstvo nad pravoslav-nimi kristijani turškimi. Rusija je srpim očesom gledala na iztok; tam je ležal grozni zmaj, kakor Lomo-nosov piše, in tega zmaja zamore le ruski Herkul ugonobiti, ter izhodne narode osvoboditi. Veljava Rusije je na iztoku vedno rastla. Leta 1769. izdala je Katarina II. oklic do vseh kristijanov in Slovanov, kjer jih pozivlje, naj v družbi z Rusijo napadejo sovražnika kristijanov. Leta 1788. je pofclicala Katarina „vse srbské, črnogorske in druge narode slavnega slovanskega plemena, ki so z nami enega rodu", da naj vdarijo v zvezi z Rusi po dušmaninih kršćanstva.
(Dalje prihodnjič.)
Ozir po svetu.
Crtice iz Bosne.
(Dalje.)
Tako šedivá pri mizi in trebiva lojeno luč, kar se odpró vrata in drug za drugim přileze kakih deset Tur-kov v sobo ter se vstopi krog naj u. Mene to ni posebno raznenadilo, ker poznam turško radovednost. Oni si ogledajo člověka, posebno tujca; Če zna njihov jezik, se pogovarjajo nekoliko ž njim, če pa ne, se me-nijo o njem, kako jim je vseČ, pa zopet odidejo; če mislijo, da je trgovec, ga tudi prasajo, kaj kupuje ali prodaja. To navado dobro vedoc se toraj jaz nisem vstrašil, pač pa moj tovariš, ki je brz prijel za svoj revolver. Jaz ga posvarim, naj bode miren, češ, da ti ljudje niso prišli k nama iz sovražnih nameuov. To sem mu rekel nemški, a brž se oglasi najbhžji Turek, velikanske postave in reče svojim tovarišem : „evo, Švaba !"
Na to vsi prikimajo in skremžijo usta, slišati je
tudi godrnanje, a jaz, zapazivši to , rečem hrvatski: „motite se, bratje, nisva Švaba, sva Hrvata."
Vsi se pogledajo. Moje besede so jih bile raznena-dile, a sledojič praša velikan pred mano vnovič: „Ce sta Hrvata, čemu si pa ti ouemu nekaj pravil v švábskem jeziku?"
„Veste, to je tako" — se lazam jaz, da bi se jih znebil — „tudi moj tovariš je Hrvat, a je bil dolgo časa na Švábskem in je pozabil skoro svoj jezik."
Morda bi bilo s tem vse pri kraji, a moj tovariš, že zelo vinjeo, zakřičí naenkrat: „hinaus, Pakascbe, Ge-sindel !"
To pa je imalo ravao nasproten vspeh. Zopet se vstopi velikan grjzeč pred me, da ziaj tudi jaz primem za revolver, iu praša leskečih oii : „Kaj je rekel om Šrab? Pakaž — gasindel, to veljá nam ; kaj se pravi to? To je zasramovanje."
Jaz, videč, da se vseh Turčinov oči krvoločno
bliščé in vsak sega za pas, kjer je imel prej nože in
64
pistole, zdaj pa nima nič ko svojo lulo, jih akusam še
neli
1
pomiriti in odgovorim : „ta gospod je pijan , že ne vé, berasko palico, ker ondi
.	«	i* __x___• i_ • _ j_ _
e ne bodo več tekli, pride mesto na
kaj govori; pijanega pustite pri miru
od kopeij živi. Komisi
Vsi
se
ozró
nj s strašno
čijivimi pogledi in
v,««. »WW AW V« «.VJk/Wj	T I. IkUUiiOi a,
ki to reč preiskuje, do zdaj ni našla še nobene pomoči.
besede „kavr" jim lezejo iz imeli orožje, sem prepričan drobné kosce.
škripajočih ust.
Če bi bili
i
da
ga bili razrezali na
Naši dopisi.
Dunaja 17. sveč. — Slovenci smo si osnovali tukaj
Se ve, da jaz, na vse pripravljen, potegnem revol- društvo, kateremu je imé: „slov. literarno društvo" in
ver
y
da bi se brani)
Dolg
turem se
koliko umakne
potem me vnovič praša
yy
kaj
imaš ti. švaba
y
y
revolver, a nam domačim so vse orožje pobrali?
tujec
f
i
yy
tt
imam dovoljenj
od
ojega, zdaj tudi tvojega namen doseza društvo
katerega odbor so objavile uže zadnje „Novice". Društvu je namen: gojiti slovensko siovstvo io vaditi se vednosti in umetnosti izimši politične tendencije.
cara44, odgovorim
,,A zakaj
nja?"
y
zakaj vsi mi nimamo tega dovolj
znanske vsebine
poprasuje dalj
Ta
z berili vednostne in lepo-berila pa morajo biti izvirna ali pa vsaj taka , da pisatelj svoje misli podaje na podlogi
?
Kedar bo dežela pomirj
dobil, če ti ga bo treba
y
ga boš tudi ti lahko
drugih spisov
y
vodi
i
v zborih

vendar se ne izjemajo tudi dobri prese pogovarjajo društveniki o vseh
yy
y>
Zakaj
tebi treba orožja?
t
prikaznih na polji vednosti in umetnosti;
jem
knjig;
z izdajan-
z naročevanjem knjig in časnikov.
Da se branim, če me kdo napade; jaz sam ne Drustvenifei smejo biti samo Slovenci
so ali usta
padern nikog
u
y
da?
y>
Ce Was
iščes tukaj?
k
poprasuj
daJj
den
denn so viel mit dem Gesindel
x^i	VUI»1 OLUVJW Mlik oauj V KJiU VV/UUi y JUL O J Ckil U O LCk "
novniki, podporniki, redni udje, častni udje in dopisu-joči udje. Dstanovnik je vsakdo, kdor podari društvu
a
se zadere moj to
nad
mano
moj pogovor uže predolg
oder thue ich es"
y
yy
schiessens den Kerl nie-
der
>>
Kaj
rekel ta Svab?
in
oči se
pet
tlé hude
vpraša vnovič dolgá
10 gold. Podporniki plačujejo društvu 2 gold, na leto mu je Redni udje morejo biti samo omikani Slovenci, kateri
delujejo ali nameravajo delovati na polji slovenske vednosti in umetnosti. Dopisujoči udje so slovenski^ pisa
kateri posljejo društvu kak spis v rabo. Častni
Jaz sem v budi zadregi, zato mu glasno rečem
da
Če mu je življenje ljubo kaj o
nicah dol
y
naj
favv "ju giaouu i^vouj, u«,	b1uvbivu. l/iu81vu
bo tiho. Turki pa ne ča- glavne zbore. Redni
telji,
ud;e so zgolj slovenski pisatelji, kateri imajo zasluge za siovstvo. Društvo ima redne zbore, redne in izredne
več mojega odgo
y
ampak deró
glavni
;
zbor je vsako leto enkrat
se začne
ter po stop- in sicer meseca novembra. Društvo zboruje na mesec
hen razgovor. To je tudi dvakrat, oziroma na potrebe trikrat ali štirikrat.
mene prestrašite, ««w ^uí	«
njegovega obnašanja. Mož komaj še gleda
zato sem tovarsa oštro
nil
y
ne
dg
nič
Na.
ljo vsakem zboru mora biti berilo ali pogovor o kaki pri-
ka zni, ki je na polji literature in umetnosti na dnevnem
svoj revolver drži v pesti; jaz mu ga íztrgam redu. 0 počitnicah ne zboruje društvo. Društvonapravlja ter njega samega vlečem na posteljo , kjer je brž ob tudi slovesnosti. — V „spomenici" svoji, ki io društvo
brž ob tudi slovesnosti.
vso
ednost Komaj sem bil to storil
•v.«.	« „spomenici «»vj., ju umov^
ravnokar razpošilja s pravili drustvenimi vred po
svoji
ki jo društvo
y
razburj
v
bo in zatarna : „Za milega Bog
přiteče krčmarica vsa vdarja odbor
in res po pravici
sledeče: „Pri Slo-
y
go
w ^ • j	^ ^ ^ w •	•	^	v	• * » w m	w«v v* wvv « }}	^ A v/
vencih so zaradi daljnega razvoja jezikovega ravno v
podine, kaj ste naredili! Spodej je vse polno Turkov, sedanjem časi velike zmešnjave. Nekateri hočejo
vaš kočijaž je uže pobegnil
moj
mož
pa
kel po
vo-
jak
e. Oh, dražili?
da bi le Drž prišli
S čim ste Turke tako
yi
nm
Jaz jih nisem
boj
y
moj tovariš tam
odgo
pustiti slovenščino in se poprijeti iz katerega koli na-mena ali dobićka rajši kacega druzega slovanskega jezika: drugi pa mešajo domaći jezik brez vsacega načela
yy
y
,Se
da
y
da
;
da
z drugimi slovanskimi jeziki in sicer tako, da ravno
Bog varuj
se kaj hudega ne zgodilo?" tej poti bi moral nas jezik izgubiti svoj pravi
po
naravni
m
ho
zdihne
w^j J/V/Vl ^ * AU04	ijua J	u KSk vi o r\/j	vi I uai C9 v ii
značaj. Vsak jezik je za se celota ter se mora razvi
zena, vzame
luč in gre po stopnicah doli, jaz ostanem jati po svojih lastnih zakonih, ne pa po kakih drugib
y
v temi.
Na
to imaš! Vse to zavoljo budalosti Nemca, ki
kateri niso primerni njegovemu organizmu. Po tasena
se razvija tudi slovenski jezik po svoje. Kakor
in v nj ej bolj ali meni
Ck y IV I Hi uo .	W	WW MM> T VIJ v V	«.WWWV» ^	D & j OU X Ok U ¥ ± j C* bU
zaničuje vsacega, kogar ne razumi. Se ve, da o spanji ima do zdaj svojo
zgoaovmo
ni govorjeoja vec, s
vse polno Turkov, to vidim skoz okno k;er je stena streha, pa tece voda.
(Dalje prihodojič.)
hiše tudi ne morem, ker je spredej naravno življenje, ravno tako mora se nadalje
)
na drugi strani,
îliiogovrstne novice,
razvijati po svojih notra;jjih močéh. Samo taka pot ga privede do zaželene popoinosti. In dasi se tudi jezik mora zaradi lasinega življenja oddaljevati od svojih so-rodoih bratovskih jezikov, vendar &i ohrani vse one moči, ki so potrebne njegovemu
daljnemu
razvoju
In
*
V
to je pivo
dio se bomo mi potezali po takih nače'ih
Nesreća v OseŠkem rudniku in Toplicah na Ce- za milo slovenšćino in bomo skrbeli, da si pridobi in
m. ie hotel delavec v Oseskem rud- ohrani tudi za bodoće čase trdno in stanovitno živ-
skem. Dne 10. t
kati novo steno premoga, a na prvi mahlj
niku naše buti va-nj močen curk se začne silno
pol
moga rešiti vsi delavci, niku, marvec jih jame rudnika žalite in premoga popolnem ustavlj
vode, k
z
ga na tla podere. Jama
tako
y
e
y
ij
častno ia dostojno me9to v naši litera
turi
Nihóe nam n

sme
se niso šcino iz literature
y
ker
podr
nase mi
sloven-
nJ
smrtjo umri
tudi
rod
katerih je bilo čez 100 v rud- slovenski.u Prograrn je hvalevreden
24
daj je
Kmalu so bile tudi drug vse pod vodo , kop
let
in
čez 1000 d
brez delà in zaslužka. Voda še ni
nih utonj
vpadla, tudi
zdaj
nesreč-
P
ZmiDca
v b 1 i 0
Skolji Loki 18. sveč.
y
leva gospod okraj
ni zdaj već prav
f
Tako hoče
15
y
tak
Derbitsch , ter tako sam
še niso dobili. Zdaj ugiba poseb
sebe demen
ugovora
Včeraj
namrec
misija , kako bi se dala voda odp
ker
eči se se je
zgodila druga v Toplicah na Ceckem namreč voda razlila v rudnik, so tam v s ah
vsa prejsnj Brž po tej volitev biti. ťredn<
leta
y
V S&ofji
pa volite
imela
Loki
y
a
nova
kor brez občinska
da začela.
7
prid ker
ok raj ni g
1
Derbitsch in zahteva pojasni
naša podobčina (Zminc) z mestom sklenj
> >
65
šakaj zminška srenja tudi danes z meščani vred ne voli. Na odgovor županov, da je zdaj že 15 let zmiraj zminjska srenja pred volitvijo mesta za se 6 odborni-kov in 6 namestnikov volila, je okrajni glavar se skli-ca je na §. 13. o. p., opomnii, da sicer ne brani vo-litve izvršiti, da bi jo pa moral potem kot „I. f. Commissar" za nepostavno vreči. Čudno f da tega ugovora
15 let nismo slišali, včeraj pa! — Na to je g. župan volilcem glavarjev izrek naznanil in jib domu spustil. Tedaj je volitev sistirana in treba bo na novo volilne liste sostaviti. Volitev se bo tedaj zavlekla kakih 6 do 8 tednov.
Jz Tržiša na Doleujskcm. — Pri novih volitvah je
bil za župana Janez Okorn, posestnik iz Tržiša, iz-voljen; za svetovalce pa so bili izbraoi Alojzij Plan-
tarič, Josip Johant in Aoton Pel ko.
Iz Lahovic při Yodicah 3. sveč. M. B. *) — Nemila
smrt nam je 27. dne u. m. vzela Čast. g03p. Valentina Severja, bivšega vojaškega duhovna, zdaj v pokoji na spodnjem Brniku bivajočega. — „Novice" imajo prav, da se večkrat spominjajo na nadloge kmetijskega stanu in da skušajo podpore mu nakloniti v sili, kajti res ža-lostno člověk z glavo maje, če bere v „Laibacherici", da toliko sekucijskih dražeb stoji vsak dau v njenem listu, po katerih gre kmetija za kmetijo na kant. In vendar
bi včasih mogoče bilo celo rodbino s 35—45 gld. resiti
pogina. Mnogokrat se posestva rubijo za prav male zneske ; ali odkod hoče zarubljeni gospodar dobiti tudi
majhno svoto , če v njegovi okolici nobeden nima denarja, v ljubljanski branilnici pa ga je kmetu tudi těžko dobiti. Zato bile bi res po deželi majhne posojilnice ali založnice živa potreba.
Iz Ljubljane. — Na drugi strani poročamo o novem ministerstvu, ali prav za prav starem, ker razen grof Taaffe-a ostali so vsi prejšnji. Da nam Slovencem dr. Stremayr na čelu ministerstva nikakor ni priljubljen, o tem je le en glas; zato smo stikali po različnih dunajskib in druzih časnikih, radovedni, kaj ti pravijo o ponovljenem ministerstvu, in našli smo, da ne zado-voljuje ni koga r: ustavoverne stranke zato ne, ker ona v aaffe u vidi nakano, poskusati porazům ljenje s Cehi in konservativno stranko, — konservativne stranke in Slovanov pa tudi ne in zato ne, ker većina prejšojih mož ostane v novem ministerstvu, grof TaaíFe pa ni mož, ki bi potrebno borbo začel z nemàkimi ustavoverci. Gotovo po vsem tem tedaj je, da to po tolikih variacijah ustanovljeno ministerstvo ne bo imelo dolzega obstanka in da je le provizorno, da zastopa vlado pri razpravi državnega proračuna in opravlja medčasna vladoa opravila. Kaj pa potem ? V ljubi naši Avstriji, kjer je tudi nemogoče mogoče, ni moči nikomur proroku biti!
— (F seji družbe kmetijske 16. dne U m.) ja predsednik baron Wurzbach pozdravil nove 3 odbornike gospode: Murnika, Jeriča in Robiča ter izreke! pre-priČanje, da bodo radi pospeševali korist domovine ua kmetijskem polji. Potem so se odborniki razvrstili v 5 odsek o v. — Ker ima po sklepu občnega zbora kmetijska družba o priliki sreberne poroke Nj. Veličan-stvoma pokloniti adreso, so bili v odsek, ki naj načrta adreso, volieni gg. baron Wurzbach, dr. Poklukar in dr. Janez Bleiweis. — V odsek, ki ima náčrt v ob čnem zboru sklenjene peticije za odpravo davkovakih
»«——i «I	■ 1 ——m-^mmM—
*) Kar se tiče pobotanja ruskega lanú z jabelki, ne more biti, zato, ker družba kmetijska mora naročeni lan z gotovino poplaćati. — Lepa hvala za ponujane nemške spise; mi imamo cele kupe tacega blaga tukaj , Vam bi pa prepisavanje ali celó prestavljanje v slovenski jezik veliko truda prizadjalo.
Vred.
iztirjevalcev izdelati, sta bila izvoljena odbornika pL
dr. Maká Wurzbach in L. Robič. — Živahna razprava se je vsled dopisa c. kr. deželne vlade od 7. dne t. m,
šukala okoli vprašanja, kako naj se ustanovi odsek za pospeh ko nj ere je, ki ima prevzeti opravila bivše c. kr. deželne konjerejake komisije; naposled so obveljali sledeči Bklepi: 1) ves centralni odbor se konstituira za konjerejni odsek, 2) odbor tega odseka pa so: baron Wurzbach, Seunig, Murnik , dr. Ahačič in dr. Bleiweis, 3) to se naznani c. kr. deželni vladi s prošnjo za začasno dovolitev 100 gold, povračila za upravne stroške.
— (Iz seje deželnega odbora dne 14. t. m.) Sklenilo se je , da se diskonto ali odbitek za izplačevanje izsrečkanih obligacij kranjske zemljišne odveze pred postavnim obrokom z niža od 5 na 4 odstotke, in kako
naj se gotovina deželne blagajnica, katera se ne potre*
buje prec, plodonosno porabi; — deželni odbori v Ce-lovcu, Gradcu in v Pragi se naprosijo , da naznanijo svoje izkušnje v zadevi režije, to je, postrežbe in hrane v tamošnjih norišnicah, po katerem načinu je tam režija vpeljana, ali je v lastnem gospodarstvu ali v na-jemu ; — deželnemu računovodstvu se naroci, da obračune raznih zakladov za leto 1878. in proračune za leto 1880. predloži do 1. aprila; — razpiše se služba enega sekundarija v deželni bolnisnici, en sekundarij se pa bode le za čas potrebe provizorično v službo vzel; — razglas ministerstva za pravosodje, da se občina cirk-niška ne more dati pod okraj no sodnijo v Ložu, vzame se na znanje in objavi županstvu te občine; — dopis deželnega predsedstva, da je sklep deželnega zbora zarad pobiranja 20% přiklade na direktne davke in na
vžitnino leta 1879. za deželni zaklad, zadobil cesarjevo potrjenje, vzel se je na znanje; — sklene se, da se de-deželni odbor obravnave zarad naprave železnega
mostů čez Savo pri papirnici v Medvodah 17. dne t. m. vdeleži po svojem odborniku gosp. vitezu Gari-boldi-u.
—	( Vabilo k petnajstem občnem zboru „Matice slovenske") 12. marca 1879. 1. ob 4. uri popoludne v ci-
talnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov : 1. Pred-sednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovém
delovanji od 1. januarija do konca decembra 1878. 1.
3.	Račun od 1. januarija do konca decembra 1878. leta.
4.	Proračun od 1. januarija do konca decembra 1879. leta. 5. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčcem gospodarstvu vsled §. 9, Matičinih pravil. 6. O lborov nasvèt o enkratnem razpošiljanji društvenega ,,Letopisa". 7. Razgovor o zaostalih letnih doneskih letnih družabnikov in ustanovnih
članov „Matice Slovenske". 8. Nasvetje posameznih udov. 9> Volitev 9 novih odbornikov, in sicer name3to onih , ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg. : dr. Bleiwe's J., Stegnar Feliks, Vávrů Ivan, Barbo Josip, grof, RaiČ Božtdnr, Svetec Luka, Šuman Josip, dr. Ulaga Jos., Urbas Vitj.
Opombi. a) Pri volitvah odbornikov Matice slovenske vštevajo se tudi volilni listi takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastno-ročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zarad kake prevare (§. 11. Mat. prav.).
b) Račun za preteklo, proračun za prihodnje leto in volilni listi se razdelé nazočim gg. družabnikom.
—	Odbor, ki vodi dobrodelno loterijo ua korist tukajšnji hiralnici in dekliški sirotaisnic», nam jeizročsio 1. zaznamek do bit kov, ki jih kaže 216, med kate-rimi nekateri izvrstno lepi. Vrednost vseh dozdaj pre-
jetih dobitkov znaša okoli 2000 gld. — Kdor jih videti hoče, jih za majhno vstopnino 5 krajc. vidi razstavljene v hiralnici.
66
Gosp. đr. M ar tin jak
Bvetovalec
vise
deželne srebernega denarja, da ga izdajajo pri izplačevanji.
- VJT08U. UI. 1U a 1 i i U J a & j DYOWÏOIOU TIOW uvouiuw w. ~ v	—	—f	• —-j -j v f «	-
sodnije v Qradci, je po dolgem bolehanji umri. Ranjki, Radovedni smo, ali pride paó srebrá res veliko naoan?
J©
Gosp. Fr. Š uzel ka, urednik dobro
leta 1848. po dovršenih študijah přišedši iz Dunaja
bil eden najiskrenejših narodnih buditeljev v Ljubljani. Slovanom in vsem narodom pravičnega tednika
znanega,
Re-
— (Miroslav Hubmajer) je se vedno v Macedoniji, mm , je y ov kjer kot pomoćnik generala Črnajeva organizira ćete prestopil b katoliški.
form'
M	«4J	T «V VM AlMt v V»V/	W tVUVg»	U U 1 Q Q	j y IkW
je zdaj o svoji bolezoi od protestantovske vere
ustajnikov, ki se zmiraj množé. Turčija ne bo še imela mirú, dokler vsi podjarmljeni njeni narodi ne bodo prišli
Iz Trsta.
Vendar se bo
že već let, zgodilo tudi v Trstu
to, kar
y
s
do tistih čioveškib pravic, katere so dosegli zdaj uže namreč popustila najdenišnica po postavi
je v Ljubljani ju lij em se bo
ki
je za-
Bolgari, Bosnjaki in Hercegovinci.
Tako „pasjega" vremena kakor je
to zimo, pač
dobila že Najviše potrjenje. Koliko bo s tem prihran-jenih stroškov vsem sosednjim deželam, ki so morale
stari ljudje ne pomnijo. Južni vetrovi, dež, blisk, sneg, dozdaj plačevati za nezakonske otroke v tej najdeniš
bo iafcrko proračuna!
otres
jana „
vse na en dan. Ni čuda tedaj, da cela Ljub- oici rojene ali tje prinešene
to
kašlj au.
.Wàrst nit auíi gstiegen, warst nit obe gfolln
y
u
kdor ve, da je vsako ieto veliko nezakonskih
tako prof. Heinrich zdaj sam sebe lanko opominja.
vsak
žensk hodilo tje rodit.
Zato
so se vse sosednje dežele
y
ko vidi, kako
dopis
yy
iz
Opave
u
pozabíjeno zdaj na svitlo hodi.
Glej
v
včerajšnjem „Slovencu".
(„Brenceljnau št. 3), ki je prišla v soboto na
svitlo, ima poleg obilno mikavnih stvari na zadnji strani
ki kažejo. kako bi imelo v
/	i.	u
prav satirične podobe
posebno kranjska, uže večkrat obrnile do mestnega magistrata tržaškega, da bi ta ženskam potuho dajoći zavod odpravila, pa dolgo je bilo vse brez vspeha; zda| se bo pa vendar zgodilo in to je prav.
Ves prepir med rumunsko in rusko sporazumljenje popolno tako, da
Rumunije.
vlado je zdaj končan
Ljubljani biti
y
če
10 oe , Kl JvazejU , »tttvv ui luioiu v yi.ayj.vj jo fluaj auuoouj opuioůuwijcujo pupuiuu ta a. u, u«
bi slovenski jezik přisel do svoje je na tem kraji vzhodno vprašanje řešeno v obojno za-
prave veljave; spoštovan
bil namreč ne le pri go- dovoljnost. Rusija obdrži Besarabijo, Rumunija pa Do
spodi
povsod, marveč tudi pri uradnikib.
Sploh
se
bružo dobi za njo
„Brencelj" zdaj posebno podviza z rednim izhajanjem, kar je naročnikom gotovo prav po volji.
Bosne. -
slabo , posebno
Iz Broda se poroča, da je tam zdravje vročinska boiezen in krč pobirata ljudi
njeno, skih zabav.
(F êitalnici) bo jutri zvečer, kakor uze nazna- prav nagl0. Sreča, da se je grdo vřeme zeló spreme-
posebna zanimiva veselica — po zgledu če-
nilo
y
kar
bo gotovo veliko pomagalo.
Barake
za
bol-
so
Novičar
domaćih
tujih
dežel.
nike, katere je izdelal gosp. L. Tavčar iz Ljubljane, uže postavljene in prav lepo ter primerno izdelane-Ljudi s konji prihaja še vedno z vseh krajev, še cel&
z
Rusije.
Dunaj
bjavila novo ministerst
Vladna „Wien. Zeit." je v nedelj
y
enega (grofa Taaffea)
v katerem pa — razen
Petrograda.
carov manifest
y
ki
Vládni list je 15. t. m. razglasil
naznanja
y
da
je mir s
fur
nahajamo vse stare ust
v
Zmirom in zmirom se je slišalo, da so sedanj
čij o za trdno sklenjen in vsa armada poklicana domťu
Fosamesnih točk mirovne pogodbe je
med
njimi
trudni, in da kot „harmo
ministri „regierungsmude"
nisches Ganzes" odstopijo vsi; al zdaj so se odpočili zopet vsi razen kneza Auersperga io dr. Ungerja ki sta ostala mož beseda s svojo odpovedjo. Knez Àu
svetoštefanskega, ki
najvažnejše so te-le: DoloČbe miru po berolinski pogodbi niso bile spremenjene, oatanejo v
veljavi ;
razen odstopljenih dežel plača Turčija vojne
y
ersperg je imenovan za predsednika c. k. višega računarstva , dr. Unger pa odlikovan z velekrižem Leopol-dovega reda. Današnji ministri so tedaj: dr. Stremayr
ostal minister za nauk in bogočastje, poleg tega pa
odškodoine 802 milijona in 500.000 frankov, razen tega 26 milijonov in 750.000 frankov odskodnine ruskim pod-
ložnikom v Turčiji
za vse
y
kar so med vojsko pretr
peli; potroški za turške vojne vjetnike na Ruskem se
je dobil predsedstvo (Vorsitz) v ministerském svetu
grof Taaffe
y
1 ' v •
bivši
ces. name8tnik na Tirolskem
dr. Giasc
y y
prevzel ministerstvo notranjih oprav, ostal minister pravosodja , vitez Chlumecki minister
J8
je
bodo pozneje dotočili po komisiji in morajo poplaćani biti v 21 obrokih; —prebivalci Rusiji odstopljenih dežel imajo pravico odločiti sami, kake narodnosti hočejo biti ;
svoja posestva; če se pa
trgo
baron de Fret
íinančni minister. Horst
y
minister domobranstva, grof Mansfeld, minister polj delstva, Poljak dr. Zemiaikovski Galicijo. — Ministerstvo Streemayer-Taaffeovo je zdaj
pa
minister za
i
onim, kateri hočejo izseliti se v Turčijo, se dovoli ob rok, v katerem lahko prodajo
v tem obroku ne izselijo, p03tane]0 ruski podložniki ;
osebe, ki so med vojsko služile nasprotniku, se na obeb
ki so bile novejši
ravno
tako
one
vse pogodbe, ki
uže 11 od početka ustavne Avstrij
da po postavi
22. srpana 1868. leta dobi
Ce pomislimo
y
k
mi
stranéh pomilostijo, čas v Rumeliji zajete ali obsojene; so bile med vojsko ustavljene, stopijo vnovič v veijavo, Turčija mora sama gledati na to , da se vsaka ruskim
ni8ter, kedar odstopi odstopi sam po svoji
olj
dolg
ali kratko
naj
Ta
po
ali je odpuščen) po 4000 gld
mirovine (penzije), vdova njegova pa, če on umrje
1000 gold, penzije, in če soštejemo vse
, po
ministre
podložnim v Turčiji ugodna razsodba izvrši, godba ima od obeh carov v 14 dneh zadobiti svoje po trjenje.
y
katerih nakladajo ti možje
60, se razvidi silno breme, ki ga držav
Žitna cena
delovati
Zbornica posl
začela malo po malo
v
po
Budapest
Za gold.
Delegaciji ste pa sklicani na 27. dne t
pet
m.
b
so přetekli dobri Časi
Bankovce
Hektoliter v
8 fl. 43 ječmena 5 fl. 63
v Ljubljani 15. februarija 1879.
aov. denarji: pšenice domaće 6 li. 50.
banaške
4 fl. 60
sorsiee 6 fl. 80
rži 4 fl. 34.
prosa 7 fl. 5
in
gold
bode bank
poîagoma nazaj po
60 kr
ajde 4 fl. 50.
ovsa 3 fl.
Krompir 3 fl. 21 l(j0 kilogramov
tegnila in sreberni denar pride zopet na dan. Uže do
bivaj
podruž
avstro-ogerske banke vec sodčekov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba ; Jožef Blaznikovib nasiednikov y Ljubljani.