82. številka. Trst, v soboto dn® 11. aprila 1903. Tečaj XXVIII ,.EDINOST" izhaja enkrat na dan. r&zun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine »e upravniStvo ne ozira Po tobukarnah v Trutu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot |3 nvč.>; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka Spo. Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo- Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna ; ulica Carintia Stev, 12. Politično društvo „Edinost". Vabilo na volilni shod katerega priredi politično društvo „K <1 i 11 o s t" v Lonjerjn v Komine« Mvn" v ponedeljek dne 13. aprila t. I. DNEVNI RED : Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah. Začetek ob 4. uri popoludiie. Na obilo udeležbo vabi Odbor. starejih listin, katere je bil v svoj čas ve-likonemški generalni k-nzul iz Budimpešte pcslal Bismareku. Iz teh listin je razvidno, da je nemška diplomacija natanko opazovala madjarsko no- tranjo politiko in nn njo vplivala tudi v te«, diplomacije. Slovani že od davna ne morejo več ver jeti nemški diplomaciji, da se ona ne vtika v stvari in interese drugih držav. Saj vidijo, da je v Avstriji vse tako, kakor je, na prvem mestu ugodno za stvar pruskc-nemške Politično društvo „Edinost". zmislu, da bi se Nemci ogerske krone smatrali na vse strani jednakopravnimi in tudi jednako\ rednimi z Madjar". Madjarski interesi da so identični z nemškimi, pristavlja Bismarck. A ta pokojni zavijač in lisjak zajedno dostavlja v svojih opomnjah k listinam nemškega generalnega konzula, da Nemci ogerske krone niso nevarni Madjarom, pač pa Slovani, ki okolo in okolo Madjarov rogovilijo se svojim panslavizmom. Iz te neosnovane, velikega državnika nedostojne ovadbe izvaja Bismarck posledice, da se madjarski državniki — kljubu ustavi — ne smejo ravnati kakor kakov okrožni sodnik, kateremu vsi ljudje jednako veljajo prei zakonom, ampak ti državniki da morajo postavljati Madjare pa ogerske Nemce na jedno in isto, ta je prvo stopinjo državljanske veljave, Slovane pa na drugo stopinjo! Tem poslednjim da torej Madjari ne smejo priznavati ali co!6 dajati jednakih narodnih Bi\lcw pa daje razumeti, da bo to dalje tako, če ne se hujše, dokler bo prusko nemška moč imela na avstro ogrske stvari toliko vpliva, kaI:or doslej. Klasična ironija je v Bismarckovem zatrjevanju, da madjarski pa nemški intsresi so na O^erskem identični ! ! O Da, dj, identični so, a ne v zmislu in interesu madjarske, pač pa jedino veliko-nemske politike! Predvsem v interesu Velikonemčije se je ustvaril duvalizem z glavnim ciljem, da bi Madjar: dežele ogerske krone pripravljali za Hohenzollernske interesa — a cislitvanski Nem<-i da bi isto nalogo izvrševali v zapadni polovini cesarstva. Bismarck je bil na to stran bolj prebrisan, nego sami avstrijski Nemci. Ti so si dolgo časa upali več, nego jim je pripisoval Bismarck. Oni so se namreč dolgo obotavljali, prcdno so privolili v du-valizem, ker so računali, da s pomočjo jednot- VABILO VOLILNI SHOD katerega priredi politično društvo „Edinost" v jjazovici y gostilni „Pri lir »spola Josipa Drtoučiča v ponedeljek dne 13. aprila t. I. DNEVNI RED: Razgrovor o prihodnjih občinskih volitvah. Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi ODBOR. in v obče politiških pravic, kakor sebi —: nega in vseobsežnega nemškega centralizma Madjarom — in pa lojalnim Nemcem ! uženejo Madjare po jednem in istem tiru, in Ker je kancelar Bu!o\v navedene listine e laže slovanske narode. Bismarck pa — prečital v taki zvezi, da je razvidno, da je kakor je bil v obče tu in tam obotavljalec tudi cd takega mišljenja — in ker je grof (»cunctator«) ni hotel tostranskim Nemcem Bulc\v v obče posnemalee Bismarckov — naložiti prevelike nalcge; in kakor se kaže, moremo soditi , da iste principe, kakor jo je bolje pogodi). rtismarck, tudi on priporoča Madjarom in Madjari izborno delujejo, koncem koncev njihovim vladnim politikom. } za madjarsko, marveč za veliko-nemško Iz tega dogodka, ki je eoaebno za Slo- politiko. No, s?et ogerske krone je preogro- vanetvo zanimiv in je za avstro ogerske slo- men, da bi megli Madjari v jednem rodu iz- vanske narode posebne važnosti, morejo se vršiti dano jim germanizatorsko nalogo. Saj Slovani v olče mnogo naučiti za svoje se morajo najprej hudo opeči, potem pojde nadaljnje politikovanje. vsa stvar nagloma po tiru Hohenzollernske Bismarck, Biilow, Madjari, Slovani. Še nikdar ni Vel ikone m čija svojih namer, ki jih ima z avstro-egerskimi Slovani, bolje razkrila, nego pred par tedni, ko je kancelar grci' BfiJcw v nem^Kem parlamentu odgovarjal na že naprej naznanjeno mu interpelacijo o preganjanju Nemcev na Ogerskem. Grof Bii! \v je v parlamentu prečital nekaj Najmanje važno na tem dogodku ostaja politike, katera se zna tako izborno prikup-še to, da Bulou oporeka trditvi kakor da se ]jati Madjarom, kakor v Carigradu Tur-Nemčija vmešava v notranje stvari drugih kom !! držav. Kaj pa je ta drugegi, nego vmešava- Nas, slovanske narode, more zanimati to, nje, ako Bismarck naroča generalnemu kon- da Bismaick — prav, kakor pri nas v Ci-zulu, kako treba misliti o Madjarih in oger- Blitvaniji, Schonerer — razdeljuje narode na škili Neme h, in kako naj ob priliki izjavi Ogerskcm na dve skupini : v narode prvega Bismarckove nazore madjarski m ministrom ?! ju drugega reda. Slovanski narodi 80 le za Ali je mjrda vmešavanje le to, kar se obeša podnožje! Za nje ne Bmeta veljati ustava in po novinah na veliki zvon?! Ali ni bilo to njej podeljeni narodnostni zakon ! umešavanje, koje Viljelm I. z Bismarckom, Ne — to bi bilo »Kreisrichterei« ! To s skupnim uplivom, vrgel grofa Hohenwarta bi bilo postopanje ubogega, najivnega sodnika, in pckopal njegove, Cehom namenjene fua- ki §e veruje v potrebo jednakega izvrševanja damentalne člene ? ! Takrat tudi niso brzo osnovnih in zakonov v oLč?. Za narode — vedeli, da je bila ravno Nemčija, ki je aa po Bismarckovem — je treba drugega prvem mestu zaprečila prevažen korak Će- merila ! hov do doseženja svojega zgodovinskega dr- Priporočilo Bismarckovo, kako naj Ma- žavnega prava ! le gref Bsust je v djari postopajo nasproti ogerskim Nemcem, svoji)- »Spominih« zabeležil prusko-nemške in različno od tega nasproti ogerskim Slova-spletke. nom, to priporočilo je v obče razžaljivo za PODLISTEK. 78 Na rojstni zemlji. £piea! Ka&ver-Šandor-Gj&laki ; prevel M. C. XXVI. In tako je zgubila tisto mirnost in tisto sigurnost, s katero je dosedaj vedno občevala z Levim, je zginola brez sledi ter je bila sedaj vedno v zadregi in vedno jo je bilo sram. kadar je bila v Djegovi bližini, ali zopet je bila vsa presrečna in blažena od vsake njegove besede — od vsakega pogleda. V svojih domišljijah pak — je tudi dalje ustvarjala »like srečne skupnosti. V jutro, č m je ustala, jej je bila prva misel na njega — in v duši so jej ustajali vsi tisti trenotki zabave od nelavno temu. Neprestano se je vpraševala, da-li se njegovi pogled', njegova želja pečajo žnjo, imrjo-li tisti pomen, ki jim ga je dajala Zlatica. Včasih je bila prepričana popolnoma, da je tako, včaein je zopet odklanj-la to kakor nemogoče, in so jej sedaj s Ize veselja, sedaj zopet solze žalosti zub vale krasni očesi in neprestano jej je duša omahovala v tej ne- odločnosti, v nekem strahu, in zopet v neki radosti, v nekem blaženstvu. Iz misli njenih jo je vzdramil zvonec v očetovi sobi. — Ah — enajsta ura — tako sem torej potratila čis — a nisem še gotova niti s toaleto, niti v kuhinji ! — je vsklikn.la in poletela k očetu v sooo, da mu dade za-jutrk. XXVII. Stari je še ležal v postelji. Vera mu je z neko strastno gorečnostjo ponudila roko, tako, da je tu ii stari lenobnež začudeno pogledal nanjo — in je potem ganjen rekel sam sebi: »Kako me ljubi dobro dete moje !« In čeprav mu je bilo težko premakniti se, privzdignil se je nekoliko ter poljubil Vero ne čelo. Djli v kuhinji je čakal mož iz Lipnjaka. Done sel je pisemce od Zlatice. Naznanjala je v naglici, da je od Lovinčići došlo pismo na Blinjev;Va, s katerim je zaprosil za Zlati-čino roko. »Seveda jaz sem srečna — in ko me je stric vprašal, kaj da odgovorim, jaz sem ti od veselja — od česa druzega neki — oh — kako sem neumna — zajokala, in še le Brig ta je mogla razjasniti staremu, da privoljujem. Pridi mi čestitat, kajti ni teta Blinjevićsa ni teta Brigita mi nočeti čestitati prvi, ker praviti, da ni dobro prejemati prve čestitke od starih žensk. Pridi torej ! Jaz epikam slovesno poklonstvene deputacije — ali tebe prvo. Oh — veruj mi — krasno ti je to, včeraj še — kaj včeraj — danes do devet9 ure še navadno deklč — a gedaj zaročaica !« — V postskriptu je stalo: »Da — res, Lev je danes odšel v Topolje. Zdi se mi — na lov. Oncle Tomica ga je od-vedel Bkoraj b silo. Sicer pa je tudi Lev silen Nimrod.« Vero je ta vest o Zlatičini zaroki tako vzradoatila, da jej je vse telo drhtelo od razburjenosti, sedaj jo je sililo na jok, sedaj jej je bilo, da se je morala smejati. Nikjer ni mogla najti miru in je nemirno hodila po kuhinji iz jednega kota v drugi, govoreča neprestano : »kako je to krasno — kako krasno !« — Najraje bi bila poletela naravnost v Lipnjak in bi pritisnila prijateljico na prsi. Sočutje v žalo3ti občutijo hitro tudi ljudje manje pristopnega srca, ali sočutje v radosti občutijo le najbolje duše. In če je kaj kazalo dobro srce Verino, je je kazala skupno Slovanstvo. Bismarck je pokazal na pruskih Poljakih, dokazal z brutalnimi dejstvi, da njegovo merilo velja za vse Slovane v skupnosti. Slovanstvo je po Bismarckovem nazoru pasma niže vrste. Torej veljava mongolskega plemena prekaša sposobnost in veljavo Slovanov ! Tako zahteva nemška politika ! Pred to presebično in brezobzirno politiko naj se uklanjajo celo sposobniša plemena ! Turško pa madjardko pleme stojiti više nego slovansko ! Ali, kolikor se to poslednje daje potopljati v nemških plemenih, je vredno milosti tudi pred Bismarckovo politiko. No, taki brutalni, etnografijo pobijajoči nazori bi bili še nedolžni, dokler bi ostajali samo v teoriji. Škodljive za slovanske narode pa se kažejo radi tega, ker po teh nazorih postopa Nemčija doma nasproti Poljakom, in ker v Avatro-Ogerski Nemci pa Madjari dobivajo vspodbujanje, da teptajo slovanska narodna prava tudi radi tega, ker se slovanski narodi smatrajo za narode »iže vrste. Madjari so pravi poslušniki Bismarko-ovih in po Biilovu potrjenih brutalnih naukov ; Madjari 80 od začetka duvalizma do danes teptali vsa narodna prava slovanskih narodov. Nemce so sicer tipali rahljeje in le zadnji čas jim je bila začela nekoliko presedati tudi na Ogrsko prodirajoča pangermanaka propaganda. Nemci imajo orožje v novinah in v parlamentih. Zunaj Ogrske, v zapadni polovici cesarstva, in v pruski Nemčiji so ee potegnili za ogrske Nemce, in Bulow je dovolj javno in razločno namignil, da naj Madjari odnehajo od preganjanja Nemcev. Zato pa naj po Bismarkovem predpisu toliko bo'j nadalje udrihajo po ogrskih Slovanih ! Naj te — je hotel reči — naj te z nemškim diplomatič-nim duhom Blikane panslaviate nadalje zatirajo, izganjajo in — zapirajo po ječah, kakor se to godi urednikom slovanskih uovin od začetka do danes ! Iz Biemarkovih in Bulow.h izjav morajo tudi cislitvanski Slovani še bolj poštevati, nego dc8lej, da Nemčija ne želi, da bi avstrijske vlade smatrale tostranske Slovane za narode jednega in istega narodnega prava7 za narode jednake etopinje in vrste z Nemci ! Tako postopajo tudi v naši polovici. Drugače bi bili morali že davno izvršiti osnovni člen o narodnosti in jeziku. No, najhujšo lekcijo dobivajo po Bismar-kovih in Biilo\vih nazor.h historični narodi, izvzemši seveda Madjare. Ako nemška diplomacija o vaja ogrske Slovane in jdi slika za nevarne, je gotovo, da dela to i3to tudi v Cislitvaniji. Ako so nemški diplomaciji za njene velike politične cilje slovanski narodi nejednaki z drugimi, temveč narodi druge, nižje vrate, kako morejo petem Čehi misliti, gotovo ta radost, ki jej je sedaj napolnjevala vso dušo. Prva jej je bila misel na kakov dar, pak je poletela v sobico. Tu se je domislila, da jej sam., izreči že popoludne stvarieo, katero je sama izbrala v duhu, a sedaj je napisala na listič svojo čestitko in je iz ono malo cvetja, kar ga je še imela v tej dobi v lon-čičih po s bi, eestavila v šopek. No — koje bilo vge gotovo, jej je bilo žal, da bi po slugi in ne Bama takoj Čestitala. Izračunala je, da je do obeda še do3ti ča^a in je odločila, da pojde sedaj takoj v Lipnjak. »Videla bom tudi Levac — šeprila je poluglasno, ali v ta hip se je spomnila, da je Zlatica nekaj omenila o njem v po3tskriptu, česar si Vera ni zapomnila v svoji veliki radosti. Ko je zopet prečitala listič, bilo jej težko, da je Lev v Topolju, a prva misel jej je bila — lepa Vanda. Po telesu jo je epreletelo kakor nekaj mrzlega in sice jej je bilo nepravilno. Strah, skrb, žalost so jej nastajali v duši, kakor da je — ljubosumna ! Povsem nemogoče se jej je zdelo, da bi se Lev ne zaljubil v Vando, ki je tako nenavadno kraBna. (Pride še.) da dosežejo Bvoje historično državno pravo ?! Kako moiejo oni le za trenotek soditi, da bi Nemčija smatrala Čehe za sposobne, da bi oni imeli prvenstvo v deželah svoje češke krone ?! To se pravi, da, kakor je Nemčija za-grebla Hohet»\vartove fundamentalke, jednako itpodkoplje ona vea stremljenja za doseženje češkega zgodovinskega prava. Čehi naj se ne motijo! Dokler Be bo Hohenzollernski vpliv nadalje vmešaval v avstro ogrsko notranjo polliko, dotlej sa ne smejo Čehi nadejati, da zmagajo v svojem zgodovinskem pravu! Zato se aatezajo avstrijski radikalni Nemci za ol.ranjenje zveze Nemčije z Avstro-Ogrsko. Ta zveza je avstrijskim Nemcem porok, da ee bo narodno pravo se na dalje merilo, ne po jednakopravno&t', ampak po deljenju narodov v narode prve in dru^e vrste. Lekcijo kanctlarja Bulowa naj si slovanski narodi obeh polovin našega cesarstva dobro zapomn.jo in globoko vtisnejo v srca. Zaačilao je, da so se nemške novine bale izvajati prave posledic3 iz Bisraarckovih in Bulovih i/:; a v ; le mimogrede je teniški pisani madjarski list omenil, češ, kako »fino« ee je Bule u priporočil Madjarom, da postavijo Nemce zopet v prvo vrsto z Madjari, a Slovane potisnejo daleko v ozadje. Da, tje, kjer pričenja poatoparje, jednako s postopanjem z — rajo ! Vredno je, da bi slovanske novine dobro pretresale govor grofa Bfilo\va, ko je priporočal Madjarom složao in jednako politiko z Ntmei. Kolikor bolj nemške novine molče o Bfdovrih izjavah, toliko glasneje naj govore — slovanski politiki ! Mi vsaj ne moremo dovolj naglašati, da tu mišljene izjave nemškega sedanjega kaneelarja imajo dalekosežno važnost prvega reda. Fran Podpornik Politični pregled. T Trstu, ll. aprila 1903. Dogodki na Ogrskem. V skrajni sili sta ministra Szell in FejervaT\- prihitela na Dunaj, kjer sta se oba predstavila cesarju in Konterirala z raznimi ministri. Zadnje ve«ti govore, da sta prihitela, da bi zopet izposlovaia nekaj koncesij, s katerimi bi mogla potolažiti ogrsko sidito opo-z'cijo. In govori se, da sta dosegla svoj namen. O tem pa, kakove so te koncesije in kolik jim je obseg — ni nič znano. Po dejstvu pa, da jčj minister za hon-vede (dez. brambo) ostal na Dunaju še potem, ko je rcinisterski predsednik Szell že odpotova . caje slutiti, da je vojna predloga bila v prvi vrsti predmetom posvetovanj. Nekateri hočejo vedeti, da je vojna uprava privolila v take spremembe vojne predloge, da bo mogel Szell stopiti pred opozicijo, naj privoli v rešenje spremenjene predloge. Tudi to je j rodrio v javnost, da se je minister Fejervaiv — v poto!aženje ogrske opozicije — potegnil za uvedenje dveletne službe v vojski. Ali bodi kakor hoče : vse kaže zopet, da hoče ogrska vlada zmagati opozicijo s tem, da se — umika pred njo! To treba priznati Madjarom: izborno imajo razdeljeno delo med vlado in opozicijo. Opozicija kriči in razgraja, vlada pa — dela zanjo. Kar priznajmo: mi bi morali iti v šolo k Madjarom ! Dogodki na Balkanu. Iz Carigrada brzoj a v lj a j o, da je ruski konzul v Mitrovici, Ščerbina, pred-sinoči umrl. O tem dogodku piše tudi oficijozni list avstro-ogerskega ministra za vnanje stvari, grofa Guluehc\\ikega, dunajski »Fremden-blatt«, in omenja uvodoma, da ves civilizirani svet z obžalovanjem vsprejme vest o smrti moža, ki je že v začetku svoje karijere pokazal nenavadne zmožnost ; dalje pov-darja, da kaseo, katera se je prisodila napadalcu Ibrahimu, ni v nikakem razmerju z zločinom. Značilno za avstrijsko politiko pa je dejstvo, da »Fremdenblatt« meče vso krivdo radi gibanja Albancev na macedonske Bolgare, dočiin ravno v istem članku priznava, da je vse gioanje Albancev naperjeno prozi uvedeniu reform in sicer radi tega, ker bi Albanci vsled reform izgubili svoje privilegije. Kako se torej to slaga ? Bolgari vendar ne bodo ščuvali Albancev proti sebi ! Tudi v tem slučaju se vidi, kako se avstrijska politika slaga s politiko Turčije. Toliko v Avstriji kolikor v Turčiji je kriv na koctl ktih vedno tisti, ki je zatiran in ki se hoče rešeti zatiranja, zatiralec pa je ne-J dolžen, kakor novorojeno dete. Dolžnost za-j tiranega je, da mirno prenaša vsa nasilstva i in da na ta način ne moti ljubega miru. Zatirani narodi se ne smejo niti pritoževati | radi muk, katere morajo prenašati, ker go-' spodujočim narodom, kat°ri »mirno« sede okoli bogato obloženih miz, je sitno poslušati tožbe driizih. Po logiki » F remde n blatta « so torej vsega zla na Balkanu krivi le Bolgari, kateri pa so res že do grla sita grozodejstev Turkov in Albancev. Bolgari naj bi se puščali dalja klati, naj bi puščali, da jim š® naprej one-čaščajo žene in hčere, da jim pred njihovimi cČmi more in nabadajo otroke na kole in vse to samo zato, da bi se tej preljubeznjivi evropski diplomaciji ne bilo treba beliti glave z dogodki na Balkanu. Ali kdo more od onega, kateri umira, zahtevat', da bi se brigat za glavobol svojega bližnjega in po-eebno še, ako se ta nikoli ni brigal za njega muke ? Bdo bi preabsurdno zahtevati kaj takega! — Kr«j more obupane macedonske mučenike brigati, ako gre ves svet na kose, ko je ta svet prepustil njih žalostnemu poginu ! In vendar zahteva Turčja, in vendar zahteva Avstrija in vsa Evropa, naj Bolgari ne etavijo v nevarnost evropejskega miru ! Evropa naj poskrbi za to, da bedo mogli macedonski Slovani mirno in srečno živeti, pa se jej ne bo treba več ubijati radi balkanskega vprašanja. Še nekaj je zelo značilnega v »Frem-denblattu«. Ta list se veseli, da si Turčija živo prizadeva, da bi zatrla gibanje divjih Arnav-tov. A kaj mislite, zakaj ? » Fremdenblatt c Tomaž Bilek. Minoiega marca zaprl je za vedno svoje oči prezaslužen učenjak, neumoran delaven in ponižen mt ž : znani čtšii zgodovinar in učitelj Tomaž Bi ek ; v 84. letu svoje dobe je dospel lo onega cilja, kamor vodijo vsa človeška pota. Sporočilo o njegovi smrti razširilo se je v javnosti ravno ob čssu, ko se je ves narod pripravljal na velikansko pogrebno* slavnoet dra. F. L. Riegr?. V mogočen kor žalujočih zvonov, ki so peli svrjo bronen j žalostinko o smrti voditelja naroda, umeševal se je zvonček, ki je naznanjal ločitev pen žnega učitelja. — Vse življenje svoje je učenjak dajsl le malo posla javnost1. On ni spadal mej one, katerim na korist se vedno tolče boben, katerih ime in zasluge se vsaki dan glasno kličejo masam v spomin. Izvzecoši njegove osebne prijatelje in njegove mnogoštevilne učence, ki spadajo po večini siarejš generaciji, ga ni poznal nobeden mlajih. Mnogofcateri mlajših je tedaj iznenađeno poslušal poročilo o njegovi smrti, iznenađeno in zač.iden ker je tn;s'ilt da je stari gnspod že davno umri. Odkar je bil stopil v pokoj, ni stal več v nikaki dotiki z javnim življenjem češkim. Omejil se je na svojo mirno sobico, v kateri je živel .svojim študijam, in njene štiri stene bile so meje njegovega sveta. Pa tudi preje ni bil nagnjen kakorsnemu si bodi nastopa- nju v javnosti, ni ljubil blestenja se svojo navzočnostjo o vseh mogičih prilikah. Ampak po veliki krivici, ki so mu jo bili provzročil:, ker so njemu, prezaslužnemu, v najboljših moških močeh stoječemu možn, poslali modro polo. odtegnil se je še bolj boječe vsakoršnji-koli dotiki se zunanjim svetom. Bolečina radi prizadete mu krivice, ne da bi mu bilo mogoče se braniti, utegnila je skrivno razjedati njegovo srce. Razven v zavesti svoje nekrivde, našel je tolažbo v osamljenost: in v svojem marljivem prezaslu žnem delu. On si ni želel pohvale, ampak zavest, da je po svojih mečeh deloval v pro-Bpeh svojega naroda, bila mu je edino, najlepše plačilo. Dvakrat izgovarjali so vsi njegovo ime, in obojekrat bilo je pošteno delo : ne earno kak lep poklon, kaka domača beseda, ki je obračalo pozornost javnosti na ponižnega učenjaka. Kakor direktor akademičnega gimnazija, bil je leta ISTO. toliko pogumen, da se je moško postavil za svoje prepričanje. Zastonj se je takrat trudila vlada, da bi ga pripravila. da voli v deželni zbor njene kandidate, katerih izvolitev je bila nemško-liberalna vlada toplo »priporočala« vsem uradnikom. Tu so bili napravili liberalni hinavci svoj račun brez krčmarja. Direktor Bilek je bil tedaj pokazal, da je neupogljiv, a ta dokaz bdo mu je drago plačati. Ako bi ga bili radi odgovarja sam na to vprašanje in meni, da bo potem laglje zatreti tudi ustajo Mace-doncev. Torej ne tega, da bo krivec Ar-navt kaznovan, marveč tega, da bo mogoče mučenika še dalje mučiti, se veseli dunajski oficijozni list. Res, jako blagodušno ! Iz Carigrada poročajo, da je Porta naznanila kazen napadalca Ibrahima ruskemu poslaništvu v Carigradu. Poslaništvo pa je akt vrnilo Porti z opazko, da bi bil Ibrahim moral biti obsojen na siort, ako je kriv, ali pa oproščen, ako ni kriv. Irsko vprašanje. Ne more ga biti boljega dokaza, kako je Anglija — vzlic vsej »sijajni zmagi« — izkrvavela na južnosfri-čanskem bojišču, kako je po južno afričanski vojni trpel ne le nje moralni in vojniški ugled, ampak tudi nje moč nasproti lastnim notranjim vprašanjem, nasproti katerim se je kazala dosedaj neizprosno trdovratno — ne more ga biti, pravimo, boljega dokaza, da je Anglija grozno kaznovana radi tje roparske vojne proti južno - afričanakima republikama, nego je ia, da misli odjenjati nasproti toli preganjanim toliko sovražljenim Ircem. Po vesteh, ki se dosiedno vzdržujejo po novinah, skoro ni možno ni dvomiti da An-gležka zaresno misli podati Ircem neko vrst homerule — samouprave. In kakor da je ma-šcevalka Nemesia zalotila angležke konservativce, ki so sedaj aa krmilu, ne morejo iti drugače v prihodnjo volilno borbo, nego s parolo : pomirjenje Irske ! Oni, katerim je bila kardinalna točka v programu ; nič odjenjati, nič dovoliti — oni, ki so v imenu »jedinstva« in »avtoritete« države gazili Čut najprimitivneje pravičnosti, ki so proganjali kakor same zločince narod Ircev, ker je zahteval, naj mu dajo dihati, naj mu d*jo nekoliko svobode, da se bo mcgel dvigniti iz grozne ekonomske bede : ravno isti konservativci razmišljajo sedaj o tem, da dovole Ircem v njihovem Dublinu zakonodajen za-stop, ki bo samjstalno odločeval o razuih irsko-lokalnih vprašanjih, in govori Be, da se ima temu zastopu podrediti tudi irska policija. To poslednje bi bilo za Irce velikanske važnosti — pravo odrešenje, ker bi porne-njalo zaključek groznih persekucij. Glede sodnikov — pravijo — ni še cdločeno — da-li imajo pasti pod kontrolo irske zbornice. Vprašanje je pa, da-li se Irci zadovolje s koncesijami, ki ee jim mislijo ponuditi. — Bržkone — da ! Saj si s tem ne zapro poti za nadaljnje boje in — vspehe. — Narobe : ko je krcglja iz topa prodrla sovražno obzidje, je le narastla nada napadalcem da zmagajo končno. Vsi mali narodi — to smo rekii že nedavno temu — imajo razl< ga, da najpazneje slede zavoju irskega vprašanja v sedanjem stadiju. Tu imajo izgled, ki jih sili, da ne obupujejo na svoji bodočnosti. To je — kakor v naravi. Drobno je zrnce, ki je je človeška roka vrgla v zemljo. In naj so klimatične razmere še tako neugodne, vendar to zrno požene kali, ako je bilo — zdravo ! Tidco je tudi v življenju narodov. Tudi idejam, poiitiškim, socijalnim, prihaja psiholo- njegovega »upora« takoj strahovali, provzro-č.lo bi bilo to nepotrebno mnogo viharja. Bilo je treba torej počakati začasno. Ali »modra pola« za neupogljivega direktorja, ki ei je upal tudi visokej vladi izraziti svoje prepričanje, bila je pripravljena. Tri leta pozneje so prezaslužaega pedagoga poklali domov. Za njegovo umirovljenje ni bilo ni-kakega razloga. Tomaž Bilek je bil uzoreu direktor, ki je svoje najboljše moči posvečal zavodu, katerega je vodil ; bil je čaščen in ljubljen toliko od udov svojega profesorskega kolegija, kolikor od učencev zavoda. Tedaj se je nahajal v najlepši moški dobi in njegova minolost, kakor pedagoga, bila je brez madeža. Vzlic temu so ga poslali vsejedno v pokoj, vlasi v spremstvu laskavega priznanja za njegovo dolgoletno in izvrstno službovanje. Vse simpatije naroda so bile takrat zanj. Ločil se je od urada kakor mučenik svojega prepričanja, in v onem Času znalo se je še eeniti stalnost v prepričanju in moški ponos. Od takrat se ni več čulo o kakem konfliktu mej kakim češkim direktorjem srednjih šol in mej višjo oblastjo. Razmere so se od onega časa najbrž precej — izboljšale. Ampak takrat, v eri zasledovanj in žaljenj vsega, kar ie bilo češko, čutilo se je instinktivno, da je javnost obvezana, v kolikor j« v njenih močeh, da da zadoščenje možu, kateremu se je zgodila tolika krivica. Mesto Praga je ta- giški moment, ko zmagujejo, ako je bilo va-trajnosti, tiBte moralne sile, ki ima svoj vir — v dobri stvari sami. Štrajk v Rimu. Slabo se je začel, slabo se vodil in najslabje je končal štrajk rimskih tiskarjev. Kakor smo poročali že včeraj, uprizoriti so hoteli socijalisti v Rimu generalni štrajk, da bi tako pomagali štrajku tiskarjev. Ali do pravega generalnega štrajka niti ni dešlo radi pomanjkanja discipline in bržkone tudi radi pomanjkanja materijalnih sredstev, katero napako moramo opažati na vseh štrajkih v zadnjih časih. 1'prizarjati štraj^e brez potrebnih materijalnih sredstev pa je največji nezmisel, ker je že v naprej gotovo, da končajo s porazom štrajkovcev. Ker so voditelji videli, da ne morejo uprizoriti popolnega generalnega štrajka, so seveda priporočili vsem štrajkovcem, razun tiskarjev, naj se podajo na delo. Na ta način je ponesrečil toraj generalni štrajk. Včeraj pa je še bolj ža!o=tno končal štrajk tiskarjev samih. Imeli so namreč shod, na katerem eo govorniki povda jal', da če tudi generalni štrajk ni dosegel pričakovanih vspehov, je pa dokazal solidarnost rimskega delavstva, a bridka ironija je hotela, »Ia seje ravno na tem shodit dokazalo pomanjkanje so. idarnosti ne samo med vsemi rimskimi delavci, marveč tudi med tiskarji samimi in med socialističnimi voditelji. Shod se j© namreč končal s popolno anarhijo in se ni storilo nikakega sklepa. A tiskarji pojdejo kljubu temu na delo. Tržaške vesth Občinske volitve v mestu in Slovenci. V člankih, v katerih je te dni »Piccolo« proslavljal delavnost in vspehe veČine m?stneg» zbora tržaškega v dobi zadnjih treh let, je povdarjal, da je te vspehe in to intenzivno delovanje pripisovati izlasti dejstvu, da je bil ta zastop jedinstven, homogenen in brez vsako opozicije. S tem je skušal voiilce prepričavati, da je le v interesu občine, ako to razmerje ostane tudi nadalje, ako se ta večina vsa povrne v mestni svet. S temi izvajanji se je »Piccolo« postavil v nasprotje z nazori vsega ostalega sveta o pogojih za vspešno parlamentarno delovanje in se je postavil v nasprotje tudi z dejstvi samimi. Priznavamo, da je bilo zadnje ča-3 delovanje mestnega sveta stvarneje in intenzivneje, nego v prejšnj h časih. A od kodi je prihajal impulz za to ? Mari neravno iz straha pred opozicijo? Mari bi Be bila večina tako požurila z raznimi projekt , s katerimi sili sedaj, ako bi jej ne bil za petami Dompieri, ki je bil izvoljen proti njej volji — katera izvolitev jej je bil re^en opomin o nastajajoči opoziciji — in ako je ne bi v to naganjal strah pred grozečo opozicijo ? ! Kavno zato velja po vsem svetu pravilo, da jo opozicija, oziroma kontrola, neizogibno potreben sestaven del parlamentarnega življenja. i (Dalje v prloiri.) ;----- krat na vzvišen način zadostilo častni dolžnosti s tem, da je strahovanega učitelja zaprosilo, naj bi prevzel izpraznjeno mesto klasičnega jezikoslovja na mestuem realnem gimnaziju. Tri leta (1873. do 1*7<5.) še deloval je Bilek kakor pedagog. Na to se je odpovedal mestu in stopil 6talno v pokoj, da se je mogel tem marijiveje posvetiti svojim zgodovinskim študijam. Posvetil sa je proučevanji zgodovine, slede neki notranji sili, ker on je bd po poklicu jezikoslovec in naravoslovec. Ali že kakor gimnazjski direktor ukvarjal se je nad ss zgodovinskimi preučevanji. Najbolj ga je privlačevala zgodovina v društvu Jezusa. Na njeno delovanje v dež al a h češke krone vsredo-točil je svoje marlj;vo proučevanje. V programu akademične gimnazije, v zadnjem, katerega izdajo je on vodil, izišel je leta 1873. prvi del na široki podlagi osnovane zgodovine o delovanji družbe Jezuaa v češkin deželah (Tovarvšstvo Jež šovo a pusobeni jeho v zcm:ch kra'ovstvi Ceškeho vubec a v kol-legiu Pražskem u sv. Klimenta zvlastč. Doba 1. od roku 155*> do roku 1618.) Sedaj, ko je imel toliko svobodnega časa, hotel je početo delo nadaljevati in dovršiti. Ali raziskovanja, katera je bil začel v to svrho eo imela zaključiti z drugim vspehom, j nego z on:ra, kateri sije bil prvotno postavil. (Zvrsetek pride.) Priloira ..K d i n o s t i" k številki S2. Ce je torej tu v Trstu že strah pred o|>ozicijo obrodil dober sad, potem nam je jasno, kako krivo je to, kar je trdil »Pic colo« ! To spoznanje je jelo prodirati tudi v Trstu in posledica temu je, da po dolgem času vidimo zopet enkrat, kako si resno stojiti nasproti dve italijanski stranki — na eni tstrau dosedanja večina p~d zastavo društva »Patria«, na drugi pa novo društvo »Domen ej Kossetr«, na čelu mu bivši župan Dompieri. Z nacijonalnega stališča gledamo mi lahko povsem ind ft-rent no na to borbo, kajti niti od ene niti od druge stranke ne pričakujemo, da bi ugod.li našim narodnim težnjam. A tudi, kar se tiče administrativnega programa ne vidimo nobene razlike, ki bi nas silila, da se ogrevamo za eno ali drugo stranko. A vendar ima ta borba tudi za nas, kakor za vse občane sploh, velik interei. In sicer iz vzroka, ki smo ga navedli že gori. Zato voščimo vsemu našemu narodu srečne in vesele velikonočne praznike I V našem trpenju in boju nam prinesejo tudi letošnji velikonočni prazniki nove moči. — Hristos voskrese ! Gospod je vstal ! Kandidati Dompierijeve stranke za III. volilni razred. Danes je polit, društvo »Domenico Kossetti« po lepakih proglasilo kandidate za III. mestni volilni razred, ki so sledeči : C o g 1 i e v i n a Domenico obrtni nad zornik, D e p a n g h e r dr. Miohele zdravnik, Dompieri dr. Gino inženjer, E n e n -k e 1 dr. Edoardo odvetnik, M a r i n a z Francesco šolski vodja v p., M i k s Riceardo gimnaz jski profesor, P a t t a y dr. A. Gracco zdravnik ; P e d e r z o 1 1 i Enrico sodni svetnik, P o z z e 11 o F. Raoul lekarnar, R o c c o Francesco tu F.co trgovec, R u z z i e r dr. Anton i o zdravnik, T u b o u r e t Giuseppe inženjer. Proglas povdarja, da se bo stranka trudila, da spravi v red mestno gospodarstvo ter da je med svoje kandidate nalašč posta- Naj se že zasuče sreča za eno ali drugo vila tudi nekaj uradnikov, ker sedanja vla- etranko : naša občina more le p ro - , dajoča stranka ostentativno izključa uradnike fitirati, ako dobimo v zbor - od mestne uprave, dasiravno se more mestna niči nekoliko zdrave stvarne uprava miiDgo okoristiti od praktične spo opozicije! sobnosti uradnikov. Čeprav se ne n.oremo — radi njiju na »Piecolova« nesramnost. Kakor mi, cijonalnega programa — aktivno pridružiti tako je tudi list »Trieste« takoj istega dne nobeni oVh strank, vendsr bomo velik m p0 proglašenju kamorističn'h kandidatov za zanimanjem sled li tej vol lni borbi, iz ka- IV. jQ ][[. volilni razred pripomnil, da se tere se b m-g a izcimti zlrava opozicija. gospodom kamoristom tresejo hlačice :n da so Hristos ro>krese ! Allelluja! Gospod 8e glavarji kamore zatekli v IV. razred, kjer je vstal ! Izkrvavel je na Vel ki petek na jjm je zmaga najbolj gotova. Vsled te pri- križu, izdan od svojega naroda, kr zan od pomnje v »Triste« nastala je mgd tem listom Rimljacov. zatiialcev in krvnikov vseh sinov iD med glasilom kamore, »Piccoiom«, oj&tra Izraelovih. Prišli so Njegovi prijatelji in Ga polemik?. Popolnoma postransko je v tem pokoj aii v nov grob, v katerem ni še nikdo obzisu vprašanje, dali so glavarji kamore iežal. To je bil konec Početnika živenja —- katerikrat poprej že kandidirali v IV. raz Nj*ga, m:lega in usmiljenega Nositelja novih redu ? ! Fakt je ta, da so se o zadnjdi vo nauio", naukov cdpu£?enja, ljubezni in prć- litvah, k<» so bili gotovi zmage v vseh štirih vičcont: ! Na križu je umrl — v grob je bil razred h, drugače porazdelili in da so se let)S p kopan — v grob smrti, gniilobe, sramote zopet st;snili v IV. razred! Po tem je vsa- — nikdo ni imel več spominjati Njegovega kako sklepati, da jim temperatura v druzih imena' razredih, posebno v III. in I., ni ravno po Tak konec naj bi bil namenjen vsem godu. onim, ki bi hoteli slediti Njegov vzgled in Mi bi se ne bili sicer več brigali za to hodit po poti pravičnosti, ljubezni in odpu- polemiko med obema laškima listoma, da se šeanja — v smrti, v gnjilobi, v sramoti naj ni včeajšnl »Piccolo« na uprav židovsko izgine spomin vsakemu, ki b: hotel prinesti smrdljiv način obregnil ob slovenske okoli- zatiranim pomoč, bednim rešenje, trpečim čane, keterim v notici »Molto lusinghiero !« novo živenje. Na krž ž njim, kdor bi hotel pravi, da so analfabeti in tepei (bietoloni) ruš.ti gospodstvo potomcev krivičnih Rimlja- in ob slovenske prvake, katerim pravi, da so nov in hinavskih Farizejev ! o državnozborskih volitvah leta 18H7. trdili A Krista ni premagala smrt. V smrt je o pok. Nabergoju, da sedi na dvoru poleg šel — ali iz njenega krutega objema, iz cesarja na ravno tako visokem »caregonu«, njenega temnega kraljestva, je otel vse one, kakor je prestol. ki so Njegovi — ki so Njegovi po pravič- Kar se tiče očitanja anaifabetstva, bi nosti, ljubezni in odpuščanju. »Piccolo« pač mnogo bolje storil, da bi šel Žrtev je bil Krist za narod svoj in žrtev šteti analfabete v Italijo, kjer jih je toliko, zahteva od vseh, ki hočejo biti Njegovi! kakor morda le v še kaki popolnoma barbar-Vstal je na tretji dan! Hristos voskrese! ski deželi in kjer ogromna večina nižjega Zatrepetali so Rimljani, joskrili so se Fari- ljudstva ob vsej laški kulturi ne pozna dru-zeji ! G spod je vstal ! Grob je prazen ! Križ zega, nego »sfciletoc in laške kletvine. Ako je znamenje zmage ! pa je v naši okolici res še kaj analfabetov, širom po slovenski domovini, povsod bije ee »Piccolo« s tem očitanjem samega sebe trpi naš narod — narod nekdaj slavnih in po zobeh oziroma ti*to gospodo, kateri služi, močn h Slovencev. Zatrli so ga, izkopali so Kdo ima v okolici skrbeti zato, mu globok grob, izginiti mora in za seboj da ne bo analfabetov?! Zid — od-zapustiti sramoten spomin. Takov torej bi moral govarjaj ! Kdo je kriv na tem, da je kljubu biti »conec našega naroda! neprestanim prošnjam in zahtevam tistih Ne ! ne ! Krist ni umrl, vstal je, grob je kmetovalcev, katerim praviš ti, da so — prazen, križ ni znamenje sramotne smrti, am tepci, več vasi po okolici še sedaj brez pak novega, trajnega živenja. šole ? Žid odgovarjaj ! Kdo je kriv, da se po Zato se vzdiguje naš narod povsod po okoličansk h slovenskih šolah nastavljajo iz-slovenski domovini. Ne boji se boja, ne boji vestni učitelji, pristaši kamore, katerim je nase trpenja, ne boji se križa! Ali ne vidite loga, da mladino pontumnjajo, mesto da bi jo povsod vrlih slovenskih sinov, ki z veliko vzgajali in poučevali ! dušo in močno roko vodijo narod od bitke do ' Žid — odgovarjaj ! bitke, od zmage do zmage ! Ni nam se treba bati torej bojev, pre- Gospoda Italijani, katerim je židovska nesnaga na lesnem trgu trobilo, delajo naj- gaojanja, trpenja. Na križu in v grobu je prej vse možno, da bi slovenskega okoličana zlomil Krist moč krivičnikov — v boju in v trpenju zlomi tudi nas narod one svoje kri-vičnike in zatiralce. Velikonočni prazniki zovejo vse narode na praznično slavje — Slovencem še ne no sijo miru in počitka. Volilni boji, gospodarski napadi, pobtične in cerkvene krivice,..... vse to je sedaj v najhuš meri nad našim narodom. Naš boj še ni izvojevan! Velikonočni prazniki, prazniki Kristo-vega zmagoslavja, nas navdajajo z novo močjo in z novim navdušenjem. Krist je vstal in iz smrtnega oljema je rešil tud- naš narod. V Kristovem Vstajenju je zagotovljena zmaga vsem trpinom — v Njem vstanemo tudi mi ! Torej na delo, na vstrajen boj. A sredi najhujšega viharja tolažila nas bo zavest, da nam je zmaga zagotovljena : Gospod je vstal ! potiskali v nevednost, potem pa so tako brezobrazni, da istega okoličana psujejo s tepcem in analfabete m, da si je koncem koncev v mestu samem razmeino in absolutno mnogo več analfabetov, nego v okolici ! Kar se tiče števila tepcev med Italijani, nočemo izreči ni kake trditve; dovolj pa oz-nača višino laške kulture v našem mestu že dejstvo, da more tu izhajati tako bedast list, kakor je židovski »Piccolo«, kateri mora sam imeti prokleto slabo mnenje o svoji laški publiki, ako jej dan za dnevom ponuja tako dolge kolone bžj in bedast ič, kakor se to godi ravno sedaj pred volitvami. Kar se tiče volilne agitacije po okolici, postopa naša slovenska stranka javno in odkrito po shodih in jej ni treba posluževati se lažij in sleparstev, ker ima dovolj dela že s tem, da odkriva slovenskim volilcem laži, sleparstva in nepoštene nakane laške stranke ! Tisti, ki hočejo z lažmi pridobivati okohčanske volilce, so ravno laški agitatorji, ki po noči in skrivaj plazijo po okolici z hžmi v ustah in Judeževimi groši v žepu! Kljubu vsemu lemu pa jim gre delo jako slabo iz pod rok, ker slovenski okoličani nismo več taki — tepet, kakordne bi nas radi imeli »Piccolovi« Židje in njih laški gospodarji. Sramota za tržaške Italijane je že to, da pošiljajo v boj preti Slovencem tako nesramno židovsko evojat, kakoišaa se zbira okeli »Pic-cola«. Ok-1 čani in mestni Slovenci pa naj si dobro zapomnijo te — »tepce« in »analfabete« in naj nanje primerno odgovorijo o — predstojećih volitvah ! Okoličan. Sovražtvo slovanskih odpadnikov. Neka slovenska šlužkinja nam piše : Ravno me slovenski služkinje moramo često občutiti sovraštvo mestne gospode do našega jezika. Ravno na nas vrše ta gospoda često najkru-teje moralno nasilje s tem, da nam branijo govoriti svoj mili nam materini jezik. To reže v dušo, ko nam zasramujejo besedo, ki nam jo je prvo govorila ona, ki nsm je dala življenje. To boli, to peče. Vendar se še prenaša to, ako prihaja to od ljudij, ki niso našega rojstva. Ali neznosljivo, duša se vspenja v človeku od jeze, ako nam zasramujejo naš jezik ljudje, ki so po rojstvu naši, ljudje, katerim se pretaka po žiluh kri, ki je — naša kri ! Pred časom sem bila priš'.a v službo v neko dalmatinsko družino. Toda ti Hrvatje so govorili med seboj le italijanski. A kmalu sem se uverila, kako jim razjeda srca sovražtvo do našega jezika ! Kar strmela tem. (Strmeli ste ? Po krivici. S:ij to je vendar navedaa ps ho!ogična posledc, da oni, ki se je odpovedal svojemu rojBtvu, sovraži tudi to svoje rojstvo. Op. uredništva). Nastopivša to službo sem našla tamkaj v službi še eno Slovenko — sobarico. Več nego naravno je bilo, da nama je služil za medsebojno občevanje naš slovenski jezik. In človek bi menil, da ga ne more biti, ki bi mogel oporekati temu. Motili smo se. V družini teh odpadnikov so bili tako zagriženi, da kar niso mogli prenašati slovenske besede. »Cosa parle per turco?!« so zasramovali naju. A ko nisve odjenjali, so nama nekega dne naravnost prepovedali govoriti slovenski ! Niti besedice da ne smevi spregovoriti več, »in ščavo«. Govorivi naj le italijanski, ali pa, v bežjem imenu, tudi — nemški! Tako daleč seza sovraštvo naših odpadnikov do nsšega jezika! Vse bi nam dovolili: italijansko, nemško, in tudi turško — le če čujejo slovensko, jih začenja tresti mrzlica ..! Me dve pa svi sklenili da se ne udavi. Niti med seboj da bi ne sm*li govoriti svojega materinega jezika ?! Da bi nam kdo jemal to, kar nam je podalil sam Bog?! Tega pa ne ! Će jim ni prav, pa — poj devi. Tak«- naj delajo vse naše služkinje! Če je njihovo sovražvo do našega jezika veliko, pa pokažimo jim me, da je naša ljubezen do t5ga jezika — še veča! ! Na razna vprašanja, došla nt m glede na namerjani izlet Tržačanov v sv. Križ, odgovarjamo, da prihodnji ponedeljek ne bo ni-kakega oficijelnega izleta, ampak le navaden zaseben izlet, brez vsakega posebnega na-n.ena. Tržaški izletniki se ustavijo v krčmi g. Maganje Jakoba, do katerega se prihaja po poti, ki vodi od kolodvora g >ri k cerkvi na desno. Dostaviti imamo še, da pridejo v sv. Križ tudi nekaj »Daničarjev« s Kontovelja, ki se tudi vstavijo v imenovani krčmi. Naša društva in njihovi izleti. Pišejo nam : Večkrat je čuti opazke, češ, čemu treba prirejati izlete v čisto slovenske kraje, kjer ne treba vzbujati in navduševati sobra-tov na odpor proti tujcu — sovražniku! Da govorimo resn:co : tudi mi smo bili nekdaj enakega mnenjM. Ako se pa danes ne strinjamo več s tem mnenjem, do tega so nas dovele mnogoletne nase Bkušaje. Vzemimo si za primer naša pevska društva. Ta društva (kakor, sploh vsa društva, ki niso politična) ne smejo nastopati na političnih poljih. Smejo pa in morajo delovati na zabavno-kulturnem polju. Taka društva ne smejo delovati politično; posamičnim členom teh društev pa je — to se umeje — neoporečna pravica do takega delovanja. Kar se dostaje prirejanja isletov v okolico, je pevsko društvo »Kolo« posebno marljivo. Z izleti v tužno Istro je pa stvar zelo težavna. Prvo, ni primernih komunikac j. V drugo, tudi če bi bile te zveze povoljne — nunamo primernih mest, kjer bi mogli stopit' na kopno, oziroma zapuščati železnico ; v tretje, je stvar težavna zato, ker nam oblastva ne dovoljujejo prirejati izletov tja, kamor bi bilo najbolj potrebno ; in četrto si tudi ljudje, ki žive tu v neprestanem političnem boju, žele vsako toliko mirne zabave med svojimi. — Društvo »Kolo« je že obhodilo, — korporativno, ali v oddelkih — že skoraj vse bolj izpostavljene kraje — v mestu samem, v tržaški in v bližnji istrski okolici. Ob času kake narodne potrebe so členi tega društva (le z malimi izjemami) vsi na narodnem delu — zato si tu pa tam želč počitka, kakor si ga želi sleherni utrujeni delavec ! Bodimo torej pravični in ne podoenjajmo dela onih, ki — delajo in se trudijo ! Dostavimo naj še, da naša društva vrše tudi na domači zemlj', med svojci, svojo narodno in civilizatorično misijo že b tem — ako se vedejo izgledno, ter s svojimi izgledi uplivajo na mase našega naroda. Toliko v blagohotno uvaževanje onim, katerim je namenjenih teh par vrstic. Oratorij sv. Frančiška. »Glasbena Matica« v Ljubljani bo proizvajala 22. in 2o. oratotij sv. Frančiška. Ta oratorij se odlikuje se svojo lino klasično skladbo ter se je pel že po vseh stolnih me3t h z naj sijajni si in vspehom. »Glasbena Matica« nastopi v tem oratoriju s 160 pevci in pevkami ; ta dan bo slavila »Matica« višek svoje umetniške naobrazbe. Ta zavod gotovo zasluži vsega našega priznanja in simpatij, a ne samo z besedami, ampak tudi v dejanju. Kdor le more in kdor ima le srce in čut za lepo umetnost, naj pohiti prvi ali d ugi dan v belo Ljubljano. Konsumno društvo v Sv. Ivanu bo imelo na belo nedeljo po blagoslovu svoj redni občni zbor. Veselica pevskega društva »Velesila« v Skednju. Pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredi dne 19. aprila t. 1. (na belo nedeljo) veliko veselico s plesom v dvorani gospe Marije Sancin p. d. Orsš. Začetek veselice bo točno ob 4. uri popoludne. Del čistega dobička podari se diužbi sv. Cirda in Metodija. Program priobčimo pravočasno. Veselieni odsek »Trgovskega izob. društva v Trstu« naznanja vsem členom in prijateljem društva, da priredi jutri t. j. (Velikonočno nedeljo) izlet v Škocijansko jamo. Oihod iz Trsta (Sv. Andrej) ob 8. uri 45 minut zjutraj. Povrnitev iz Divače ob 7. uri 30 minut zvečer. »Odsek«. Tatovi v srbski pravoslavni cerkvi. Minolo noč so udrli tatovi v tukajšnjo srbsko pravoslavno cerkev. Okolo 3. ure po polunoči je redar, ki je stražil ob strani kanala, opazil neko črno prikazen, ki je preskočila železno ograjo cerkve na strani ob kanalu. Redarju se je posrečilo ujeti dotični ka in ga je od vel na redarstveni urad v ulici S. Nicolb. Takoj na to sta pritekla dva redarja klicat cerkovnika s tem, da sta z vs) silo zvonila s hišnim zvoncem in klicala, da so tatovi udrli v cerkev. Ko sta pritekla cerkovnika in odprli cerkev, je eden redarjev ostal zunaj, drugi pa je šel z enim cerkovnikom v cerkev, do-čim je en cerkovnik ostal z redarjem pred cerkvenimi vratmi. Redar in cerkovnik, ki sta šla v cerkev, sta šla notri skozi vrata, ki so za velikim oltarjem. Za oltarjem sta zalotila dvojico tatov. Tatova se nista nič protivila, ampak sta se pustila mirno zvezati. Tatovi so prišli v cerkev s ponarejenim ključem skozi vrata^ zvonika na desni strani glavnih cerkvenih vrat. Na vrhu stopnic so tatovi naleteli na močna vrata, ki vodijo na cerkveni kor. Ta vrata so skušali odpreti na razne načine. Konečno se jim je posrečilo, da so ulomili ključavnico in so tako prišli na cerkveni kor. Da so prišli od tu v cerkev — z višine kakih 15 metrov — so se poslužili vrvi, ki so jo odrezali od zvona v stolpu, po katerem so prišli. Na vrvi so napravili 6 vozlov in eno zanjko za noge. Tako so se spustili doli. V cerkvi so zlomili vrata tabernakelja in pobrali ven vse, kar je bilo veče vrednosti — z Najsvetejšim vred. Na ikonostasu so razbili cirka centimeter debel« kristale in to sneli oba podobi na desni in levi ter so od Krista pobrali vse dragocene kamene, od Matere Božje pa samo tri velike smaragde. Odnesli niso ničesar, škode pa eo ven dar provzroeili več tisočev kron. Kolikor smo mogli doznati, eo lopovi Tržačaoi. Jutri ali pojutršnjiro bo cerkev vnovič blagoslovljena. Pod voz je padel včeraj bivši pekovski pomočnik Josip Colja. Poškodovan je bil na desnem ušesu in okolo istega. Z Goldonije-vega trga, kjer se je dogodila nezgoda, je šel ranjeni, v spremstvu redarja na zdravniško postajo, kjer so mu podelili potrebno pomoč. Ožsala se je 7-letna Erminija Galles, stanujoča v ulici dei Fabbri štv. 7. Ko je opravljala mala dela na ognjišču, se jej je vnela obleka. Na srečo je bila navzoča njena mati Terezija, katera je z vso naglico priskočila na pomoč nesrečni hčerki. Mala je opečena po obrazu, vratu in po rokah. Mati njena pa le po rokah. Zdravnik z zdravniške posLaje jima je podelil prvo pomoč Lep dobiček je napravil delavec l>ra-gotin M., ko se je predsinočnjim v kavarni Fabris spustil v hazardno igro z nekim nepoznanim — »prijateljem«, kateri ga je v času ene kratke urice obral za 30 kronic. I Za nameček je nepoznanec porabil priliko, j ter je, ko se je Karleto oblačil, okral istega za kakih 10 kron, katere je bil že dovolj »obrani« igralec v svojo nesrečo pustil na igralni mizi ! Okradeni je prijavil ta dogodek redarstvu, katero bo skušali* najti in »nagraditi« ' vrlega igralca-uim jviča. Vrh vse prizadete j škode bo pa tudi Karlo M. odgovarjal pred sodnijo radi — hazardne igre! I^ep d< biček ima opeharjeni Karlo ! Našim ljudem pa naj bo ta dogodek opeharjenega Karleta v pouk in resno po-evarilo- Vo/ni k in voz s konjem vred zginila. Tvrdka Kahn in drugi išče Bvojega i voznika po imenu Vico kateri je zginol že v čatrtek, a ne sam, ampak z vozom in konjem vred. Konj in voz sta vredna kakih 700 K. Kahn in drugi — bi se gotovo ne brigali za sedanje bivališče voznika, ali voz in konj sta jim gotovo na mislih. i)r»ihfc pramičnir. V torek, dne 14. aprila ob 10. ari preapoludne se bodo vsled »ar«db« tuk c, kr. okrajnega sodišča sa civilna stvar vrši'« aledače dražbe prem Snin: v ulici Fabie Se vero št. 3, krčmarska oprema in vino; v ulici Luigi Ricei štev. 1, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj >>.7, ob 2. uri popoludne 15 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 750 9. — Danes plima ob 9.50 predp. in ob 9.12 pop.; oseka ob 3"->l predpoludne in ob 3*18 popoludne. Radi Velikonočnih praznikov izide prihodnja številka »Edinosti« v torek, ob navadni uri. kakor je spi omi o znano, dajajo Mauth-nerjeva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvetljice. Vesti iz ostale Primorske X Veliko Število sostov prihaja s^daj v n3*e Primorje. Na Roti so polni vsi hiteli, tako, da je težko dobiti sobo tudi za drag de :ar. V Opatiji pa je bilo minoli teden vsaki dan povprečno do .'JOOO gostov. Potem pa je gostov tudi v Lovrani, Volo-tkem, v Cerkvenici itd. Parobrodi so polni potnikov vseh narodnosti. Med Slovani je največ Ćehov. Ker pa je poletla sezona še le v začetku, je pričakovat', da se bo število tujcev višalo, dokler ne navatane huda vroči n». X Velikonočen dar družbi sv. Cirila in Hetodija za Istro. Odbor meščanov in velik' šolcev v Zagrebu je odposlal vod stvu te družbe svoto K 07 sto t. kakor čisti dohodek nedavno prirejenega velikega koncerta v »Sokolovi« dvorani. hfželno učiteljsko društvo za goriški in gradišćanski okraj in — slovenski jezik. Rodoljubna roka nam je do-poslala nastopni dokument: Landeslehrervere n von Gorz un Gradišča. £ i n 1 a d u n g zu der am 14. April 1903 um 101/, 1'hr vormittags i m Hotel »Cervo d' oro« zu Gorz stati tiodenden Ordei«tiichen Generalver.-auimlung Tagesordnung: 1) Benchterstattung a) des Prasidenten, b) des Vicepr;i*identen, ob ein Reiehsleh- rerbund gebildet \verden kointe, c) der Sekretare. 2) a) Bericht des Kassiers, b) Rechnungs-abschlus pro 1902/3 und Voranechlag pro 1903/4; 3) Wahl z\vdier Revisoren i m Sinne de3 § 10i der Vereinstatuten. 4) \Vahl der neuen Ausschusees im Sinne des Jj 10 der Vereinstatuten. 5) Eventuele Antriige und Resolutionen. Diese miissen z\vei Tage vor der Ge-neralversammlung an den Pnhidenten schrifdich eingesendet \verden. Haidenschafc, den 30. M;'irz 1903. Der Prasident Bajt, m. p. Za one, ki ne umejo nemški, bodi povedano, da gori rečeno učiteljsko društvo — društvo učiteljev dežele, ki je po večini slovenska in po manjšini italijanska — vabi svoje člene na občni zbor! Preveč vre kri v naših žilah, prehuda je naša indignacija, da bi mogli takoj pisati primeren komentar. Obračamo pa se do gg. učiteljev na Goriškem — v katerih narodno mišljenje in politično značajnost verujemo nepremično —, naj oni sami poakrbe na občnem zboru, da vodstvo njihovega društva dobi lekcijo, ka-koršno zaslužuje. Vesti iz Kranjske. * Nemškutarija tka Kranjskem V uradnih prostorih dtželne prisilne delavnica se je zadnji čas ugnezdila neka neslana no-blesa, ki diši po nemškutarskem parfumu. Te dni je prisilna delavnica poslala neki slovensk i odgonski občini nemški dopis. Ta nemški dopis caj je zadnji iz prisilne delavnice, ker kak drug tak spis pojde — »po šubu« nazaj ! * Predrznost ciganov. Odgonski vodnik iz Kranja je bil dobil nalogo, da odvede na Goriško pristojno cigansko Ama'ijo Maver do Ljubljane. Na potu od Lukovice do L;ubijane se je odgon< em pridružil neki drugi cigan, baje mož Amalije Maver. Prišel je na vez in se z družbo peljal do neke kapele blizu Tržiča, 'lam je nakrat enega izmed otrok vrgel na <*esto, vsled česar se je moral voz vstaviti. Na otrokovo kričan:e so iz bij/njega gozda prihiteli trije cgani, ki so ee polastili odgonke Amalije Maver in njenih otrok ter so z njimi izginili y bližnjem gozdu. Tisti cigan, ki je bil na potu, pa je odgon-skemu vodniku grozd z revolverjem in ga s tem primora], da se je umaknil. Zdaj zasledujejo orožniki to predrzno c gansko družbo. * Iz Slapa pri Vipavi nam poročajo : Vže dalj časa stno gojili željo po ustanovitvi kakega gospodarskega društva po vzorcu tižaških okoličanskih društev. Pridelka, zlasti vina imamo toliko, d* ga sploh ne moremo niti prodati in marsikateri kmet bi si mnogo pomagal, ako Li le pridelek prodal. Koliko pa imamo sadja, katerega pa ne znamo prodajat', marveč ga hodijo kupovati sem po nizki ceni Nemci in si s tem polnijo svoje ž€pe. Vrhu tega pa imata v vasi prodajal-nico dva tujca in tako hodi ves dobiček vedno iz vssi. Da bi Be temu pr šlo v okom in da bi se naša vas gospodarsko zavarovala, sklenili so vaški voditelji in veljaki obeh strank ustanoviti v občini gospodarsko obrtno društvo, katerega glavni namen bo ustanoviti svojo društveno gostilno in prodajalnico, izvažati vino v diuge kraje in sploh povspe-ševati kmetijstvo ter preskrbljati z vsem gospodinjstvo. Vaški voditelji in veljaki trdno upajo, da se tega društva oklene veak va-ščan br«z razlike stranke in da bo društvo prospevalo v čast in na blagor občine. šimi nadami zreti v bodočnost, kajti nekdanji Kovačič mora poznati kulturne in gospodarske potrebe Slovencev . . . ! No, mi smo zabeležili to vest, ker — ako resnična — je le v nov dokaz, da je vse spodnještajereko Nemštvo prazen nič, ako mu ne dajejo vsebine slovenski odpadniki — da bi bila vsa tista nemškutarija že davno trda, neplodna sterilna puščava, ako bi je ne oplojal — ne zameri nam, nežna čitateljica — slovenski . . . gnoj ! Vesti iz Štajerske. — Ljutomer svojemu Sokolu** Na napade in grožnje po nemških časnikih zoper »Murskega Sjkola« je dal Ljutomer sijajen odgovor : ljutomerski narodnjaki so nabrali za svoje najmlajše in že sedaj jako priljubljeno društvo 561 K "ni stot. Nabiranje nadaljuje. Tudi zavedni fattje in narodna dekleta nabirajo. Živela narodna zavest in požrtvovalnost! Ž veli »Sokolu« naklonjeni ro doljubi ! Živel »Murski Sokol« ! — Prihodnji celjski župan bo baje Slovenec. Seveda: le Slovenec po rodu in krvi in ne po mišljenju in čutstvovanju — mož, ki je bil nekdaj člen slovenskega aka dtmičnega društva »Triglav«, a se sedaj piše za — Kowat5ckitscha ! Če je vse to res — piše »Domovina« ironično — morejo celjski Slovenci z najbolj- Po desetih letih... Spem'nska Črtica. Spisal I. K e v c. Vrsto let že ni imel moj spominski dnevnik te časti, da bi na svoje liste vsprejel kako beležko. — Zakaj tudi ? Saj se mi že dolgo let ni ničesar tacega pripetilo in dogodilo, da bi bilo vredno posebne Časti — poznejšega spomina. — A danes leži ta spominski dnevnik ves zaprašen pred menoj na mizici. Se mt je-li slednjič vendar dogoddo kaj tako imenitnega, da sem nekako primoran zabeležiti za poznejšo dobo ? Ne, ne, prav nič. — Stran odprtega dnevnika nosi letnico 1893. s to-le vsebino: >Na Velikonoc leta 1893 pri gosp. P.....u zbrana trojica iskrenih pobratimov in prijateljev si zaobljublja, da ss čez deset let, to je na Velikonoc leta 1903, snide na tem mestu. Janko K. Julij T. Josip C. c * * * »Triperesno deteljo« imenovali so nas naši znanci. In to tudi po vsej pravici, ker le redki s) bili s'učaji, da so videli samo dva, ali celo samo enega, in ne vseh treh Bkupaj. — Komaj odrasli otroškim letom, sprejeti smo bili v »fantovski krog«, in od tedaj je ni bilo veselice, zabave, petja, da bi nas ne bilo poleg. — In ljubili smo se kakor pravi prijatelji, da: prav naivno smo se imeli radi. Velikonoc — ta dan vstajenja Gospodovega — bila je leta 1893 prvi krasen pomladaDji dan in v resnici pravi naravini » Aleluja«. Vse je hitelo na piano, vse se je radovalo vzbujajoče se narave. Tudi mi »tripe-resna detelja« — podali smo S9 popoludne istega dne onkraj »Soče« v prijazne V., kjer je že vse mrgolelo veselih izletnikov. Pri časi »brica« razvila se je živahna zabava, na kateri je bila sklenjena gori zapisana »resolucija«. * * * Deset let !..... Dolgo eem hrepeneče pričakoval onega dne, onega veselega tre-notka, ko se čez dolgo čaaa snidem z najdražjima mi prijateljema, kolikor sem jih kedaj imel. — Silze veselja se bodo svetile v naš:h očeh, ko pademo eden drugemu v objem. In eedaj se je približal ta čas, došla je vesela ura. Vesela ? ! O ironija ! . . . •■i- * + Zamišljen zrem v odprti album, na sliki dražili mi Jankota in Julija. — Sto in stotine krat sem ju že pog'edal. — Moje m sli bež jo nazaj v leto 1893. — Z Julijem sva stala ob postelji umirajočega Jankota. — Še en poljub, še en z Bogom in izdihnil je blago dušo v najinem naročju . . . In kadar sva obiskala njegov grob, zrla sva zam šljeno eden drugemu v obraz in se povpraševala semtertja, nehote in z nekakim strahom : »Bog ve, včakava-li oba desetletnice v zmislu velikonočne »resolucije« ?« * * Za božične praznike leta 1898 sem prišel po treh letih prvič na dopust. Prva meja pot je bila k dragemu mi Juliju. — Ali v kakšnem stanju sem ga našel! Mesto prejšnjega čvrstega mladeniča, prišla mi je nasproti bleda, smrti podobna Človeška po stava. — Julij ! — Josip ! — čuli so se vskliki in držala sva se v objencu nekoliko trenot-&ov, ne da bi bila spregovorila besedico. Srce se mi je krčilo žalosti in nisem si upal vprašati ga, kako mu je. — Nevsmiljena morilka — tuberkuloza — uničevala je zi-stematično to mlado življenje in puščala sledi na propalem obrazu, sledi -- oznanjevalke bližajoče se smrt-. In, četudi tako bolan, spremljal me je ves čas mojega dopusta — na vseh mojih potih ! Prišla je ura slovesa. — Poštni rog je zatrobil že tretjič, jaz pa se kar nisem mogel ločiti od predragega mi Julija. — Me3to jaz njega, tolažil je on mene: »Saj bo boljše, upam, da se snideva ob desetletnici.« — Še en strasten poljub in ločila sva se — za vselej . . . Dva meseca pozneje sporočila mi je brzojavka, da Julija ni več med živimi ! — Dasi sem pričakoval te vesti, zadela me je vendar britko. — Ob misli, da sem za vselej izgubil toli milega, zvestega prijatelja, izvil se mi je obupen vsklik iz prsij . . . jjt * >:: Po desetih letih.....Opetovano sem čital besede, zapisane pred desetimi leti. —-In čutim se zelo samega . . . Spomin mi greni dušo in niti misliti ne smem na nekaljeno veselje, katero bi vžival med najdražjimi med dragimi. . . Mesto tega pa stojim po desetih letih — ob grobu raznih idealov .... Nova spomlad. Lirika v prozi. Večer, »velike sobote« večer. Iz dalje prinaša zrak na prozornih p aro ti h zvonki don cerkvenih zvonov, ki opevajo majestetiČno zmago dobrega nad slabim, ki naznanjajo ve-seljnemu svetu : Kristos voskrese ! Veličastne procesije prinašajo Čast in hvalo Njemu, ki je vstal, ki je zmagal nad zlem. Pobožnih vernikov srca se dvigajo proti nebu, ki se razprostira v svitu zahajajočega solnca kakor glorijola nad Vsemirom. Mirno in tiho je razprostrta ol>3ežna planota orjaškega morja, čista modra voda kakor da s svojo kristalno čistostjo tekmuje s sinjim nebom. Kakor s komaj vidljivim smehljajem boža vodovje resno obrežje. Lahko-krila titva, veseleča se neovirane svobode in obsežnega obzorja, plapola nad svojim m irskim kraljestvom ter sem tja hvaležno nežno poljublja morsko površino. Narava in človeštvo dihata svobodneje. Odvrgla sta zmagonosno tsžke spone moreče ju zime, ki ju je krčevitim pritiskom ovirala v napredku, razvitku, v stremljenju navzgor. Studenci so pridrli izza ledene plasti, pt'čki žgolijo, žvrgolijo in pevajo, kakor da se hočejo cd-k. dovati za dolg premor, travniki in logi so si pripeli svežih, buj no- pisanih rož, griči in holmci so si nadelli novo zeleno krilo. Vse je prerojeno, mlado, novo. Nežna deklica sloni na oknu. Razkošen zefir se igračka z njenimi temno-kostanjevimi kodri, ki jo ljubko-nagajivo božajo po čelu. Njene oči so sanjavo odprte, njen pogled jej beži tja v daljavo, kjer se poljubljajo na obzorju zemlja, morje in nebo, njene prsi se hrepeneče dvigajo, njena ročica se nezavestno igra s pravkar odfgano rožico. Prerojena, mlada, nova pomlad ! Kristalno čista solza jej sili iz sanja-vega očesca ; morala so vskipeti čut?tva, ginjenje, slutaje, hrepenenje, skrbne žeije — — — prikupljive ustnice so se jej zapeljivo zlobno — zakremžile in siknile : »Ah, ta šivilja! --In moja obleka ne bo gotova zajutri!« — — — B a c e k. Brzojavna poročila. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 10. (B) Glaaom poročil generalnega inšpektorja Hilmi paše je vest c novem nabiranju Albancev pri Mitrovici in o pripravah za nov napad neosnovana. CARIGRAD 10. (B.) Za eventuelno udušenje albanskega upora v vilajetu Skoplje s s lo orožja koncentrirajo se v Verisoviču 20, v Peču s in v Mitrovici tudi 8 batali-jonov. CARIGRAD 10. (3.) Na ruskem poslaništvu je bil tihi re<[uiem za pokojnega Sčerbino. Pogrebnih elavnosti, ki se bodo vršile v nedeljo, se udeleži diplomatiški zbor. Dclavssko gibanje v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 11. (B) Med ključavničarskimi pomočniki se je začelo gibanje za pvvišanje plačil. Včeraj je zborovalo .~>0<> pomočnikov, ki so določili svoje zahteve. Boj proti kongregacijam. PARIZ 11. (B.) Izvršujd sklep, ki gaje nedavno storila zbornica, je ministerski predsednik Combes razposlal škofom okrožnico, v kateri jim nalaga, naj vse propovedn ike, ki pripndajo kengregacijam, oddaljijo brezpogojno, ker je že njihova navzočnost sama nasprotna določilom konkordata. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta ki je ravno kar dovršil vajenstvo, sprejmem takoj v svojo štacunu v okolic1. Ljubši bi mi bil deček z dežele. sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrftnejšib kombinacijah pod tako ugodcimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjMijočimi se vplačili. VBak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVIJ A" Pragi. vzajemna zavarovalna banka v Rezervni fond 25,000.000 K. izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Žkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobičku izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. XX* KKX * XttXttX £ ? Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznanG toTamfi mizarsts zairnge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Cernigoj Trst, Via di Piazza v9cchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. NajTauja toraria jolištra jriiortf e isžels. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo stopinj. — Najbolj udobno, ost-tierni sestav/ Konkurenčne cena. ter Album p o ti* te v brezplačen * X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxx« xxxxx Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 25. A- iv lastni hi>i.) ZALOGA: Piazza Rosario (solsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. X M X X X % X II X * X X m I m■ s i i i i TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. i lini S. Fra»neeseo štev. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco štev. I. Telefon 952. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jili obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/2°/o> na menjiee po 6°/0, na zastave po o1/«0^-Uradne ure : od i)—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. 01) nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. (Alojzij Uw\\) i I fl nas!. Fr. Hittv I nasl. Fr. Hitty TRST.-til, Barriera veccMa 13-TRST. Zaloga o i' snovij za moške iz tu in inozemskih, tovarn. O O o o o 3 o o M. Aite trgrovina z man i fakturnim blasrom tri. Nuova. ogel uL S. Lazzaro št. 8 S podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinilla:r! I »o nalogu Nj. ekselence gospo pl. Syog-veny-Mari«*h lavstr. poslanice v Berolinu) prosim uljudno izro«-iri m i en lonček Y»*e izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo. < »ospa grofica se je zelo pohvalno izrada o dobrem uspehu pomade. Z vsem pošt o vanj'' ni K rieda ■». in kr. konzulat v Kivri. Blag. rospu Asa 4'sillar! Trosim pošljite |h> povzetju 1 škatljico Vašr rudodelue pomn it* zarašeo lasi j. Sj>ostovanj«-ni i*r. A. /e|H»ld. kopal, zdrav. Krnsdorf Slesko. Veleč, gospa Ana CslJIavr! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Na-lov: Ftelka pl. Malh . soproga sodn. predi*, v Temesvaru. Csilla se svojimi 18.r) centimetrov dolgimi Lo-reley-lasjii dobila sem jih vsled 14-mesečnr ujK»rabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zrora izpadanja lasf povspcšuje rast istih, poživlja lasni ic povspešuje jiri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem mi glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeni do najvišje starosti. Telia lončka 1 »Id., t elri.. irid.. 5 irld.. Pošiljam p« >»i»šti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pošiljajo v?.t naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št. 14 lt IC K L J Friedrichsgassse št. 56. Blag. gospa. Ana t silljiir! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade. na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestil, soproge na Dunaju. Her-rengasse »5. III nadst.. kojo z dobrim uspehom upora I I a za negovanje lasij. Spoštovanjem Komorna dama \j. rksel. Irma Pietzl. ileto. Na dežalo se pošiljajo proti povzetju poštni zavitki od 5 kg., a večja naročila pa pa železnici ali parobrodu. Cene ugodne. Zi mnogoštevilni obisk ec toplo pri poroča Ivan Millonig. Pol literaka steklenica velja "2 K. Zunajna naročila izvršuje lekarnar Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno, ako mu se posije znesek po postnem povzetju. Tudi se prodaja v vseli lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K. 2'4Q steklenica. i^r Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu r raven cerkve sv. Petra (Piazza Kosario pod ljud. Solo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe ee izvr.se takoj. Pošiljatve ao poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo ii drobno ter se svršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po Konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe ee toplo priporoča Josip Stantlč čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-iega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in 3. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pu»em. prijoritet, komuneirih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie izdaja k vsakemu žrebanja. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — — kupone. --------------------_ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni _ izgubi ===== Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. fl^T" Borzna naročila. v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do j j! ---------------- = dne vzdiga, -------■---—_ Promet s čeki in nakaznicami. ti r 1 "3 M M M M M M M M M M M OdlikoTana 1894. OtlMana 1894. 189 X. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvili nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva toi Doljak ? Solkanu uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. = *+ Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, ve&čimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh »logov, enako 7. izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tu.ii mebiirauje vil, prenočiSć. uradov ud. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev iu vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka k(i kur«n CARL GrR EINIZ NEFFEN > Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Prinoroea svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine. držaje in ograje, >od-njake, pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne pohištvo in pred ognjem varna b'againe, nagrobne krize in ograje ter orodje za vsako obrt. i > > > > l Stanje hranilnih y1g£ : 17 milijonov kron Rezervni zaM: nad 400.000 kron Najboljše stiskalnice za grozdje in OLJKE so nase stiskalniee 55 U Automatična briz-galnica. najnoTfjšen in najboljšega sestava /. dvojno in nepretrgano pritiskalim močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse dru:re stiskalnice. Hidravlična stiskalnica. Najboljše autoniatične patentov ane trtne 1) r i z z a i ii i e e „S Y P H O N I A" Plugi. ki delujejo e-ame od eebe, ne da jili mi « W bilo treba goniti. Vj^ Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnili, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. na roko. Mlatilnice za žit,a čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejša posebnost, izboril ega, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega sestavo PH. MATFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsođi, fcjer še liisnia zastopani. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu, lientni davek od vložnik obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za račun ilu vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne rlojrc se sprejemajo tmli po pošti iu potom e. kr. postne hranilnice. Posoja se na zemljišča p • -45*0,, na leto. Z obre tmi vred pa plača vsak dol/.aik toliko na znašajo obresti iu to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves 'lolg kapital, da poplača v in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 3.'$ letih, tedaj mora plačevati na leto tj"'„ izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4% do 5%. V trgovini z manifakturnim blagom tvrdke Giuseppe Bolle ulica jfuova, nasproti palači Salem se prodaja: kotonina navadna 75/100 meter po 15 nove. .. 18 novč. „ „ za rjnbe 156/100 meter po 36 novo. ,, bela za rjuhe 1 ">6/100 po H4 nov. „ „ „ 78/100 „ 20 novč. V velikem izberu šif jn, madapolon, navidezno platno belo iu nava ino platno, bela in barvana prtenina itd. po cenab, da se ni bato konkurence. ! Gustav Bonazza . v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev — in tapečarij. ===: - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene.__ Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu......- Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. Novo vrst ne stiskalnice za oljke iu grozdje z novim diferencijalnim pritiskom hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepijanjd. grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., f>o»iija po najutžjih ceuati IG. HELLER. Dunaj. II. Praterstrasse 49. Ceniki zastonj in franko. Dopisuje v vseh jezikih. Najstarejša slovenska tovarna in zalosra pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča pvoj'm cenjenim rojakom evoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali ten^no politirano, Lakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za \sakovrstne ledelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene bres konkurence. Za obilne narocbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in ne dežel, v imislu gesla : Svoji k svojim ! ■ ZOBOZDRAVNIK I Um M. D.r v TRSTU ulica S. Giovannl št v. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelan j a z eni a j lem, porcelanom, srebrom in zlatom, j Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi oelo zobovje. ORDINIRA ob ;>.—V2. predp., 3.-5. popol. 8 PODJETJE ZIM0L0 - TRST o O Prvo podjetje q q za pog* ebne svečanosti Q 8 ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 4 T • Zaloga: u 1. Isti t nt o 15 Q Telefon št. 141 | Telofon Št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I. H., III. IV- razreda; prevezi mrličev v tu-^^ in inozemstvo; katafalki v cerkvah za po-^^ grebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno Vi CI lakiranih; vencev iz umetnih cvetlic v por- f"l ^^ cc-lanu ali biserih. Jj Prodaja na drobno in na debelo oblek iz JjJ atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov S X 8zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-grebnih predmetov. Zahtevajte povsod voščilo (biks) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst iu Opčine, Vekoslav Flesuičar ul. štadion, Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. Vechia, Josip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig uL Ghega, v okolici: Fran Šuman, Anton riancin v Skednju; Skapin in Pirich, Anton Bak, Stanko Godina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Oergol, Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Burkovljah ; Jaka Žtoka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Selea pri sv. Križu. Ivan Fr. .Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. Epilepsija.. Kdor trpi na omotici, krču in urugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se biaz-plačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurt a. M oseba zmožna poučevati knjigovodstvo v trgovskej stroški v slovenskem in nem-krnt jeziku. Ponudbe na upravo „Edinosti*". Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. GAPSIGIGOIP. \ iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. MterjeTa letarna Dri Mm levu v Praii I. Ellzabetine ulloe S.