)
Stav. 354
V Trstu, v ponedeljek 29. decembra 1919
Latnlk XIVI
fchaj* vsak dan. udi ob nedeljah In praznikih, ajutraj. — ttndntftvo: «v. Fi^iČiika AslSkega «ev. 20, L nadstropje. — Pop« naj it poSUJaJo aUtvu. — Kefrsnkirana pisma M na »prejemajo, rohephi ae ne vra/jo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — LaMk konsofdj ttsta EdinoaU. — Tlak tiskarne Edinost — Naročnina mala m mesec L 3*-% pol leta L 18 - In celo leto L 36—. - telefon arednlUvt in nprive Mev. U-57. \/
Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * Širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stat; •smrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stotoglasi denarnih zavodov mm po eO stot Mali oglasi po 10 stol. beseda, najmanj pa L !•—. Oglase sprejema teseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi EdinosU. Uprava in ioseratni oddelek se nahajata v Trstu, al. sv. FraučiSka As. 2<X
skimi novčan&caani emisijske banke, in sicer 4 krone za 1 dinar. V finančnem ministrstvu se živahno dela na tena, da se zamena izvede že v mesecu mamcu. Dosedaj ®o prepevaj* v Bel-grad eno in pol milijarde (dinarjev, med tem ko je v Parizu izdelanih Se dve in pol m&jarde bankovcev. V torek je radi tega odpotoval v Pariz dr. Jovamović, načelnik iprora&imskega oddelka državnega računovodstva, da prepelje te bankovce v Betgrad.
Belgrajska borza.
BELGRAD, 27. V soboto se je pričelo notiranje ceh oslov a ške An avstrijske Skrene na bel-grajski borzi. V torek .je bil lcurz avstrijske krene 22 dinarjev, kurz jugoslovenske krone je .bedežil 26*10 dinarjev za 100 kron. To znači, da se za 100 dinarjev ne m-ore doibiti več kot 384 krc-n, med tem ko se je še pred kratkim do-'bilo 410 kroti.
Kolkovanje v Baranji.
BELGRAD, 27. V itorek se je pričelo kolkovanje kron v Baranji.
Ameriško posodo.
BELGRAD, 27. Ministrski svet je na tor-
Iz Jugoslaviie.
Veliki uspeh osebnega posredovanja prestolonaslednika Aleksandra v Parizu.
ZAGREB. 27. »Riječ SHS« }e prinesla v nedeljo iz Belgrada izvirno brzojavko o velikem uspehu osebnega pes redovan ja našega prest olon a slednika -v Parizu tji sicer po poročilu nekega neimenova-?iega gospoda, ki te prestolonaslednika spremljal. Ze samo dejstvo, da je prišel .prestolonaslednik osebno v Pariz, ve obrnilo pažnjo zaveznikov na stvar, katero so doslej popolnoma preziraj namreč na težke prilike, v katerih je danes Srbija. Prepr+oal je francoske prve državnike, da se Srbiji mera priti na pomoč ki da se mora vprašanje vojne odškodnine, katero iona Srbijo ckbiti, i očiti od tributa za osvobojeni-e, ki ge< morajo plačati naši novi kraji. Prestolonaslednik je vzbudil Šele -pravo zanimanje najvažnejših zavezniških §a>ktariev zia vprašanje Dalmacije, Reke h Baranje m povsod je imel občutek, da ga razumevajo. Zavezniki so kazaii na temelju informacij našega prestolonaslednike. neobičajno nvnego zaupanja v našo [državo kot v faktorja reda m notranje -stabilnosti. V Parizu danes raizaimejo naš položaj ter nas sprejeme* v kombinacij v to svrho da se vzdrži sta-	$ skle_aJ 0 -ni&o&L mkiisfcstva za pragi*. M je postalo s koncem vojskeiv'Evropi ! Bukiega	delovanja držaje pri zirarro. Zavezniki so prestolonasledniku rz av*. da & ^ ^ ^ cen m žiriL Vprašaje nam hočejo stati ob strani, fcnuo zaupanje v mto ^ ^^ ^ sc ^ 0 ^^ 5e „^avlgaio, notranje stanje in se nadejajo, da se z nam, tahko,^ ^ v y Bdj d ^ ^^ Na tej seji rs-itma kot (Zanesljivim faktorjem v evro^kjh. skl . da se ^ ^^ 25 ^ kombinacij. Presto on ask d m k je bđ u edno j ^ ^ je ponuja Amerika, simpatično sprejet. Njegov demokratska nastop,
Driava — dobaviteljica.
BELGRAD, 27. Minister za prehrano je odredil, da se v Beogradu otvori trgovina oblek, bi alg a, kakor tudi drugih potrelbščm, ki ibi se mogfe prebivalstvu od države dobavljati direktno.
Davek oa uvozna predmete v Snrnfevem.
SARAJEVO, 27. Na -torkovi seji začasnega občinskega odbora je ifcal sprejet (predlog finančnega odseka o davku na uvozne predmete.
Ravnateljstva za javna dala.
BELGRAD, 27. V svrho pospeševanja in razširjenja javnih del po vseg državi ije odločeno, da se osnujejo za posamezne pdkrajrne ravnateljstva, ki ibodo ipod-re-jena naravnost ministrstvu za javna dela. Ta ravnateljstva za javna dela se bodo osnovala v Zagrebu, Ljubljani, Dubrovniku, Novem Sadu, Sarajevem, Bel-gradu, Kruševcu in Skopju.
Izvoz živil na Francosko.
BELGRAD, 25. V Parizu se ^e dosegel sporazum, po katerem se flbo med to zimo uvozilo v Francijo 4000 vagonov življenskih potrebščin. Francoska vlada ge izrazila željo, naj p Jugoslavija odstopi iprcseZck žetve, «a	tpo sedanjih tržnih cenah.
Odškodnina TOfuim oškodovancem.
BELGRAD, 27. V torek je sprejel minister pravde dejegaerajo trgo.vske zsboravice, ki mu je stavila predloge glede iapremensb pri končna redakciji zakona o odškodnini vojnim oškodovancem, kakor tudi zakone o likvidaciji moratorija v Stfb:fli.
BELGRAD, 27. SI. januarjem se osnuje v ministrstvu pravde oddelek za vojne oškodovance in upravljanje neprijateljske imovine.
Zvišanje naročnine belgijskih listov.
BELGRAD, 27. Vsled vedno večjih stroškov pri izdajanju časnikov bodo beigra^ski lastniki povišali s 1. januarjem naročnino.
Konferenca ginunljskik ravnateljev.
BELGRAD, 27. Načelnik oddelka za srednje šoAski pouk v ministrstvu za proeveto je pozval ravnatelje gimnazij na konferenco radi razgovora o preureditvi srednjih šol.
Kan Pavel Karagjorg'ević.
BELGRAD, 27. Knez Pavel Karagjorgjević •bo na vseuči&šdu nadaljeval svoje juridične Štud^e, ki jih je ca časa vojne prekinil.
Zbor muslimanov v Skoplju.
BELGRAD, 27. Zbor muslimanov v Skoplju je sprejel rescluc'^o, v kateri izjavlja, da pristopijo muslimani k oni ipoHti-čni stranki, ki bo sprejela pogoje, stavbene <v muslimanskem programu.
Izprememba ▼ čehoslovaškem zastopništvu.
BELGRAD, 27. Presfciro poroča uradno: Dosedanji vojaški zastopnik česhoslovaške republike, tpclkovjiik Josip Hvala, ki je dosedaj ura do val v Bei gradu, odide iz naše prest olice in pride na nje^bvo mesto kot vojaški zastopnik polkovnik Franc Meiibar.
Občinske in parlamentarne volitve,
LJUBLJANA, 27. Kakor javljajo najnovejše vestu pomenja odjsoditev Narodnega predstavništva obenem tudi njegov razpust V kratkem se Imajo izvršiti občinske in nove parlamentarne v oh t ve Nove volitve, p*še »Jutarnji List« v Zagrebu, ne prinesejo še konstituante nego zopet le -provizoran 'parlament, ki bo imel namen pripraviti vse za pravo konstifruanto in izvršiti nujne tehnične posle za organizacijo naše države. Nadejati se je, da bodo nove volitve fevršene resnično na temelju splošne, tajne pravice glasovanja in da bo njihov rezufeat v istini pravi in nepotvorjeni izraz narodne volje. Nar o J no .predstavništvo, >ki si >e vzelo nastov ki ulogo rparlamenta; se je pokazalo žali-'bog nesposobnim, da izvrši svojo nalogo. Zato je popolnoma pravilna, apelirati na narod, da on od-loči ter se mu da s tem prilika, da čim krepkeje in direktne je sodeluje pri dovrši t vi naše države. Vsekakor ima narod na to več pravice, nogo odbori strank, ki so imenovale po svoji mili volji svoje narodne predstavnike. Bodimo iskreni: parlamentarni ijrrincrp hi bal žaljen daleko bolj, ako bi ostalo še nadalje dosedanje jalovo narodno predstavništvo, ki bi nadaljevalo svojo breadehiost v kritičnem času za državo, nego je užaljen z njegovim razpustom in z novimi volitvami. Saj je res, da sc izvaja zopet efctroa. toda aH ni botot ok-troa tudi sestava domašmeea narodnega oredstav-
njegova simpatična pojava tn 'iimpatije, ki jih go'e zaveznik za Srbijo posebej in za Jugoslavijo v splošnem, vse to je pripomoglo prestolona-stedniku do izrednauspeha. Zainteresiral je od-4očik»e svetovne faktorje dalje l-udi za vprašanje naše ilote, na^eaa prometa itd. To so vprašanja, ki -se še rešuejo ki se.bodo nedvomno rešila <za nas ugodneje baš za to, ker se je zanje osebno angažiral prestolonaslednik.
Valutno vprašani
LJUBLJANA, 27. O valutni ankett, ki se ie vrnila v Bel gradu 15. t m., prinaša zagrebški »Ob-tzorc jako obsežno poročilo. Navzočni so Ib3i fl-tnačni minister, njegov pomočnik dr. Bajkić, od trgovinskega mčitfstnstva idr. RadosavKevič, nadalje (grof Kulnier, dr. Brezigar, dr. Juraj Vrhanič in dr. J. Kra ač. Vprašanje !e bilo, ali ve -krone zamenjati za državni ali bankovni dinar ter v kakšnem razmerju. (Ministrstvo ima v mislih v omrsfa kur za (na bel grajski borzi naramerje 1 : 4). Dr. Vrbanač in dr. Krajač sta podala jako obširna mnenja. Oba sta branilo- .krono, posebno poudarja oč njeno kupno silo. Osobita so zanimiva in temeljita izvajanja dr. Krajača. Kako stališče je pri tej »priliki zavzel poslanec Bnezigar, a z »Obzorovega« poro-Ciia ni ra-zvicno. Dne 17. t. m. se je potem vTŠila tnketa fglere emisijske banke in njene preuredbe. Dne 19. t. m. se je vršil važen ministrski svet od 16 do 21. Razpravljalo se je o rešitvi! našega valutnega vprašanja m je finančni m'nViar dr. Veij-ković razvil svoj že znani načrt 'ki obsega sledeče točke: Narodna bajika se ima reorganizirati tn razširiti svoj delokrog na teritorij vse naše države. Vsled tega bd morcJa Narodna banka prevzeti že natisnjene množine državnih idmarjev kot svoj novec In potegniti avstrijsko krono ia prometa, zamenjajo jo z dinar .jena Novi bankovci bi se glasili na em strani na krone, na drugi pa m dinarje in sicer .po relaciji 4 : 1. Na ta nač*n bi dobtt posestnik 40 kron pri izanvenjavi bankovec, glaseč se obenem na 40 K in na 10 dinarjev. Ta novi denar bd se izenačili s sedanjim srbskim di-aiarjem, tako da ne bf obstojala med obema bankovcema nikaka rasfcfca. Pokritje, ki je ima sedanja Narodna banka na razpolago, bi slu*čk> za po-feritje tudi teh novih bankovcev. Narodna banka ima sedaj 770 nriiijonov dinarjev v zlatu i»i srebru, poleg tega pa ima tirjati od irancoske banke 280 milijonov frankov v papirju, "ki bi istotako služtti v pokritje. Proti temu načrtu so se izrazili razni pomisleki in so nekateri ministri izra-zi!i mnenje, da je treba razjasniti nekatere točke in potem izvesti nekatere izpromembe v načrtu finančnega ministra. Domneva se, da se bo rešilo to vele-važno vprašanje tekom pr\ili »dni prihodnjega meseca. Po ekspozeju finančnega ministra dr. Velj-koviča na seji ministrskega srveta so izrazili nekateri ministri mnenje, da se mora valutno vprašanje čhnpreje rešiti. Osobito ministra Svetoz>ar Pribi-če\-ič in dr. Albert Kramer sta izrazila mnenje, da je treba to vprašane rešiti z ostalimi ekonomskimi vprašan.«, posebno pa, da. se tpodvzame v©e, da se pri tej vab.rtni reformi ne zvišajo cene. Izraziia sta tndi mnenje, da se ne s^ne rešiti ta načrt na ta nećin, da bi se oškodovalo preb:vatet\'o'pri pre-iiodu iz kronske na dinarsko veljavo, —
V »s vrh o rešitve vaihitnega vprašanja se bodo vr-fiie ta teden v Zagrehu hi L'ubliani seje strokovnjakov, ki bodo imeie itJcgo, da sc izrazi mnenje o nekaterih točkah valutne reiorme. Tem sejam bodo prisostvovali tudi politiki. Predmet teh sej bo preij'vsem Tešitev vprašanja o razmerju novega dinarja, oziroma krone napram zkiru. Nominalna vrednost dosedanjih bankovcev po 20 K je odgovarjala 6 gramom zlata Konference, ki se bodo vršile v Zagreb« tn Ljubljani bodo imele nalogo tzr-2«ti svoje mnenje o nameravanem znižanju te nominalne vrednosti 20 kronskih bankovce v na 3 oziroma 1*5 gramov zlata. Ako b» prišlo na teh konferencah do spora zorna, bt bile glavne točke tega vprašanja rešene.
Finančno ministrstvo Je že naročilo večjo množino kovanega drobiža po 10 in 20 par. Ker pa ta tirobii ne bo pred potekom 5 mesecev gotov, namerava finančno ministrstvo izdati drobiž po 10 hi 20 par v papirju. Te dni bodo izdelane tskice in Idišeji. Ministrstvo upa. da bo tekom 1 meseca natiskana taka- množina papirnatega drobiža, da bo eadostovalo vsaj prvi potrebi.
BELGRAD, 27. Na zadnji seji ministrskega rveta je vlada finančnemu ministru pustila svobodne roke za rešitev valutnega vprašanja. Med tem so tozadevna dela sama za čas božičnih praznikov ustavljena. Finančni minister ostaja tudi nadaijje pri svogem prvotnem stališču, da se krona mora zamenjati le z dinar-
ništva? Ce že brez oktroa ne ere, potem je daleko bolje in ustavneie, da se da narod« prilika izraziti svojo voijo, da posije v periament nove ijodi, ki bodo situaciji dorasli. Nove volitve pri-neso pozdravi-jenje naših poldtičnah razmer. V prvi vrsti v parlamente ne bomo imeM več samozvan-oev brez tegitenaci^ nego tiudt, ki se bodo mogli opirati na narod, kateremu je bilo do sedaj onemogočeno kontrolirati delo svojih poslancev ter vplivati naj njihovo postopanje. Nova konstituanta pa ise bo imela baviti predvsem z gospodarskimi in socialnimi vprašanji, od katerih je zavisno v prvi vrsti živi jen je nove države. *
»Times« o Jadranskem vprašanja,
LONDON, 27. »Times« razpravlja v uvodnem čfcnku o Italiji in jadranskem vprašanju. List komentira govor italijanskega ministrskega predsednika v zbornici in pravi, da bo morad Nit-ti, če pride do sestave nove vlade, dati Italiji močno in pravično vlado, ki So zahteva položaj. »Times« izraža zadovoljstvo zaradi Mttftevih tejav glede Ju-goslovenov in nadaljuje. »Danes Je prijateljstvo iz Jngosfoveni neobhodno potrebno, kofckor za Ita-H}, toliko za mir v Evropi. Velika napaka zaveznikov kakor tudi barona Sotmina je bife* tda so zaprli oči pred to resnico. Blaznost D'Anmmzija obstoja tudi v tem, da tudi on zapira oči pred to resnico. Mir in prijateljstvo a Jngoslovenr se dosežeta lahko, če Italijani opuste "gotove zahteve, ki se nikakor ne smejo trpeti S Trstom v roki bi imela Italija gospodarsko kontrolo nad morskimi pristanišči veHkega dela srednlje Italije kakor tudi Jugoslavije. Izključeno je, da bi Jugosloveni pristali na rešitev, ki bi praktično postavila Italijo na mesto Avstrije na Balkanu. Z druge strani bi bistveno prijateljstvo z JugosJoveni zavarovalo Jadran pred vsako bodočo nevarnostjo s strani Nemčije ta odprto italijanski trgovi« novo polj© delovanja. In sedaj postajajo tudi Rečani vsak dan boli siti D'Atuutnaija, ki Je uničil in še uničuje njihovo trgovino. Po Nittijevi izjavi, Je glasovala v Četrtek več ko polovica vpisanih voLiUcev, m 4/» glasov so bale za predloge takoimeoovanega »Consiglia Na-Monajle«. Neki rimski list pravi sedaj, da se je D'A rum razi jo uprl in izja\ii, da je glasovanje neveljavno. Z drugimi bcteedami, on si iastt vso pravico in se ne ozira na voiikki zbor, o toaiterem je sam izjavil, da je edini zakonita, organ narodne volje.
Nitti tznavija, da se prevladujoča strugo na Reki strinja z delovanjem italijanske vlade. Rekol je baje tudi1, da predstavljajo italijanski predlogi zaveznikom »najmanjšo mero« italijanskih aahtev, Ln da se z Italijo skoraj popolnoma strinja Francija in Anglija. Ne vemo gotovo, v čem obstojajo pravzaprav ti Italijanski predlogi; Imamo pa temeljite vzroke, da smatramo, di bi Jugosloveni zavnrii te predloge1 kot nespreles.r'jive in da bi te zahteve ouemogočUe m*r ia ^Aate^tvo fnjhnl, ki ie Italija mora doseči, če hoče zagotoviti svočo bodočnost na Jadranu*
Clemenceauleve izjava o Italtjanlh in Jttsoslovenlh.
Priobčiti smo (pred nekoliko dnevi Clemen-oeairjev govor v francoski zbornici, kakor nam ga Je poskda agenatja »Štefani«. V tem poročiJu je mankai zeAo zj?.<nimiv odstavek, ki ga danes, posnemamo po »Timesui«,
Ciemenceau Je reke* med drugim : »Nismo še razpravljali v Londonu o italijanskem vprašanju. Italijansko vprašanje Je eno najneprijetnejših.
Vi veste, tda obstoja veKka težava v tem, da se Je itajljanska vfada v Londonu obvezala, da da Reko Hrvatski — to Je italijanska vlada napisala in podpisala — te da smo videli ravno tekom reševanja tega vprašanja Katijane, ki so zahtevali, da> ne izvršimo syojih obvez, in Srbe, J-ugosIovene, HiiJi, kateri so z nami od prvega hipa, ki so se borili tako junaški, da jih občuduje celi svet (odobravanje), m kt so sedat od nas zahtevali, da držimo svojo besedo.
Toda, da bi mogli držati »svojo besedo, je bilo potrebno, da Italijani ne zahtevalo od nas, naj jo prelomimo.
Italijansko javno mnenje se Je razgreto za> Reko. Kar se Je zgodilo, se me ne 4»če, in nočem o tem govoriti. Bolje je v tem Času pustiti stvaT pri miru.
Ne govorim tega z namenom, da bi komu kaj očitah	_'
Reški zastopniki pri NUtife
RLM, 27. Danes so prispeli v 'Rim Alojzij Rizzi, bivši poveljnik pomorskih enot na Reki, dr. Bel-lasich in idr. Mini, delegata reškesa »CcnsigHa Na-zjonale<r. Zvečer ob 19*30 jih je sprejel ministrski predsednik Nitti
General CavIcHa v Trsta.
V Trstu se nahaja — kakor čitamo v »Eri Ntio-vi* — general Cavvgfia, ki je vodil pogajanja za sklenitev sporazuma med vlado in reškim povelj-nrštvom General Je baje izjavii, da se pogajanja, žal, niso posrečita vsled nepopustljivosti dela D'Annunzftevih ^ostovoljcev. Položaj na Reki je ,po negovem mnenju žeto resen, toda obnovitev pogajanj ni baje izkfjuoeoat Spor med obema strankama Je zelo resen, toda vojaške sile so si v obeh strankah skoraj enak«.
Major Reino, ki je bil doslej zaort, je sedaj pu-4čen v svobodo, toda smatra se še vedno za aretiranega
General CavigHa odide bržkone na Votosko k povelrraštvn generala Bertotinija. kjer upa. da prt-■de v stik z reškimi zastopniki.
kati ruskim produktom, vsled česar $e bilo po daljših pogajanjih sklenjeno priznati sedanje razmere v Rusiji in izvesti mir med ruskimi strankami pod pogojem, da se boljševiški režim orijentira na desno.
IZ RUSIJE.
Zima v Petrogradu.
LONDON, 20. Petrograd je brez goriva
!n
Dr. Banai • Avnkriji in RnsafL
PRAGA, 27. Na skupičini časnikarjev .je izjavil minister za zunaoic stvari dr. BeneS, da je položaj Avstrije resnično slab, Čehoslovaki pa morejo samo pomagati, ako jam bodo stali na strani zavezniki. V ta namen se mora predvsem odstraniti pomanšcanje vagonov. Vse vesti, po katerih so dospela pogajanja z dr. Rennerjem do gotovih dogovorov, ne odgovarjajo resnici. Do tega pride, ko pride dr. Resmer v Prago. Nadalje je izjavil dr. BeneS glede nove orijentacije enteote napram Rusiji: Gospodarski od-nošaH siiiio Evropo, da se ne more daKe odre-
število mrličev vsled zime raste od dne do dne. Ves les, ki se je našel po anesiu, se je že porabil; tudi pohištvo se je porabilo za ogenj. V Evropi vedo za te razmere v Petrogradu, toda ne vedo vzrokov tega .pomankanja. Boljševiki navajajo za to poroaakanje tri vzroke: bk>fcadof meščansko vojno, obstrukc ij onizem in nered pri železniškem -prometu.
R. Courtier Fosier, ki .je živel delj časa v Rusdji, izjavlja v »Thnesu«, da so vsi ta tri izgovori napačni. Blokada nima nobenega vpliva na pomankanje tgoriva v Petrogradu, ker vse petrograjske hiše imajo peči, a les in gorivo se ni nikdar uvažalo iz inozemstva. Meščanska vojna ne basni po krajih, ki so bogati z lesom in so v radnik Časih ohsknblje v ali prestolnico z lenom: iboji ae bijemo v opaljenih krajih, odkoder ni nikdar prihajal les v Petrograd. Prometne razmere so res -ofoupne, toda samo zaradi nesposobnosti boljševišk-h vodi-teljev in obštrukcijonizma delavcev, ki ne spoštujejo sedanje vlade. Toda tudi to ma pravi vzrok pomanjkanja lesa v Petrogradu, ker les se ni nikdar prevažal v Rusiji po železnicah, temveč po vodi. Pravi vzrok -tiči v neznosnih razmerah ko v odporu kmetov .in gozdarjev (ter drvarjev, ki se nočejo pokoriti osovraženi vladi. Boljševika no torej sami kriv!, da ne morejo obskrbljevati glavnega mesta s proizvodi, katerih je v Ruaip dovolj.
Ruski delavca imajo neverjetno zmožnost pasivne rezšstence, tki se ije pod Lenjinovo vladavino še povečala. Vedenje kmetov vpliva tudi na delavce, povzročajoč <ve>dno resnejšo paralizo v državi.
Boljševik! ogrožajo Odeso. LONDON, 28. (S) Listi okjavijago (brzojavko iz Ca;i4grada od 27. decembra, v kateri se na-•znainlja, 'da se pripravlja csvilno prebivalstvo v Odesi za izpraznitev mesta vsled naglega prodiranja boljševiikov.
Angleško-boljševiška pogajanja.
LONDON, 27. <S) Reuterjeva agencija naznanja, da se 0'Grady povrne prihodnji torek v Kodanj, kjer bo zopet začel podajanja z Lit-vinovim; upa se, da se doseže sporazum.
Iz Poljske.
Paderewski sc umakne iz poti Učnega življenja.
LYON, 27. Kakor doznava »Berliner Zeitung am Mittag« iz VarSavc, je PaderewSki izrazil v kro*u svojih ipriijateljev, da se -namerava umekniti iz političnega življenja in se povrniti za vedno v Zedinjene države.
Poljsko-akrajinski odnošajL
DUNAJ, 27. Iz Varšave poroča likrajinski tiskovni urad: Osrednje vodstvo poljske soci-jaiistione stradke .je sklenilo na skuipni.konferenci z ukrajinskimi srciijai'st'čmmi strankami, da se ipoi-zkusijo urediti splošni odnosa ji med Poljsko in Ukrasno. .
Is Avstrija.
^uina železnica*
DUNAJ, 2o. V ponedeljek se je vršilo tukaj zborovanje upravnega sveta južne železnice. Generalni ravnatelj Fall je poročal o novih tari fih, ki (bedo stopili v vedjavo na vseh avstrijskih progah južne železnice z novim letom. Razpravljal je tudi o skrajno neugodnih pro-jietaih razmerah, zlasti o pamankam^u premoga kot poglavitnem vzroku težkoč, dalje o naraščajoči draginji, ki jo občuti uprava zlasti pri naibavi materijala in pri plačah nasta/vljencev družbe. Pri tem je poudaril, da ibodo dohodki, izvirajoči iz noveh tarilov, nudali popolno pokritje za protrdra^njske odredbe v pritlog na-stavljeocem na avstrijskik progah, ako bi se mo£el promet v ibližnji bodočnosti 'bistveno poživiti in pospešiti. Za nastavljence madžarskih prog južne železnice ibodo veljale tudi nadalje dosedanje draginfske dcMade. Kar se tiče jugoslovenskiih prog Južne železnice, je moral upravni svet računati z dejstvom, da se je prav v zadnjem časn iznova dovelilo osebju jugoslavenskih državnih želeanic znadno povišanje draginjskih dcklad in ijfcojjšar^e plač. Južna železnica bd pa mogla dovoliti podobne ugodnosti osabju svojih jugoslavensik'h prog le tedaj in v oni izmeri, ako in v koli&or bi država stavila potrebna sredstva na ra-zpelago (?) Koraki, 'ki jih je t^prava južne železnjee v ta namen naredila v Belgradu ,Še niso privedli do povodnega rezultata. Kalkor je dejal ravnatelj Fall ob koncu svojega poročila, je splošni prometni položaj tak, da smatra upravna svet južne železnice z ozirom na naraščajoče težave vzdrževanje obrata na družbenih progah naravnost za ogroženo, ker so 'bili obratni -izdatki za mesec oktober 1919 mnogo večji kakor za oktober 1918. «n prekašajo tudi prejemke letošnjega oktobra za ogromno vsoto.
Zvišuje naročnine listom.
DUNAJ, 26. Zvena avstrijskih časnikov naznanja znatno povišanje naročnin listom in sicer « 1. januarjem. Opusti se tudi dostavljanje listov na dom.
Nova nemška stranka nn Štajerskem.
GRADEC, 27. Tukaj se je ustanovila nova nemška svobodomiselna stranka za Štajersko, pod imenom velenemške ljudske stranke. Program nove stranke je prikiopitev k Nemčiji, kantonalni sistem, (boj proti židovskemu vptivu m izenačenje razrednih nanprotatev. Pod tozadevnim oklicem stranke je med drugim podpisan tudi dr. Wu*te.
Vx
Za rešitev Bele Kuna.
DUNAJ, 27. »W-iener AllvJemeine Ze'tung« javlja, da so na parniku, tki je plul (n. Budimpešte na Dunaj, aretirali ruskega terorista, ki je pri-znail, da je hotel pomagati Beli Kunu k -begu v Rusijo.
Nova stranka na Madžarskem.
BUDIMPEŠTA, 26. Zveza poljskih delavcev in malih kmetov, ki je tvorila dosedaj socijalno-demoikratsko strcJkovno zvezo, je imela 21. t. m. kongres, kjer je sklenila, da izstopi iz so-cijalno-demokiratske stranke en osnuije samostojno deželno stranko poljskih delavcev in malih kmetov.
Madžarski vofni nameni.
TOAGA, 27. »Temps« poroča iz Bukarešte da Shajajo na Čehosiova$ko, ikak-or tuda v Romunko vznemirjajoče vesti o madžarskih vodnih naa^ib. Liga za integriteto Madžarske deluje zeio ei^rgično slasti za odjKiklic roan-un-skih čet. V Buiimtpejti .pdakatirajo tendence manifeste s pozivoi* povračilu.
Smrtna obsođL* boljčevikov.
DUNAJ, 27. »Wiener 7oUrru->l . poroča iz Budimpešte, da sta v solbeto ^zkušala brata Fellner s podkupiltvijo jetr.iškejg^ paizn'uka pripomoči k ibegu na smrt oibsojenemu -terorista Otonu Kor vinu. Preki sod, ki se je se^J v nedeljo, je obsodil oba -brata na -smrt.
Proti smrtnim obsodbam na Madžarskem.
DUNAJ, 27. Vodstvo avstrijske socijalno-demokratske stranke se obraba na socvfjailno-demoikratsilve stranke vse-'t dežel s pozivore, naj protestirajo proti izvršitvi smrtnih obso-deib na Madžarskem.
Morilec Rože Luxemburg.
ROTTERDAM, 27. Nemška ^ada zahteva od bclandske vla^e, izročitev poročnika Vo^la, ki je, kakor znano, obdoižen umora Rože Luxemiburg. Hclandska še ni odgovorila.
Uveljavljenje mirovne pogodbe.
PARIZ, 27. Preden ibo m:"-ovna po*cc'fba stopila v veljavo, fbesta mora1 a Samson m -general Lorard rešiti vrsto vprašrunj, p redkem vprašanje umika neimškilh čet z ozrr-e-tj, kijer se bo vršilo ljudsko glasova-p-je. Te raaprave so se začele -danes -ter bodo, kakor upajo, zelo Ivitro končane.
Nizozemska ne izroči Viljema.
LYON, 27. Z ozirom na poročilo b-ruseijskeg« lista »Le Soir«, da je nizozemska vlada natzna* nila zaveznikom, da ne bo izročila nemškeg« cesarja in da se glede tega vprašanja poz. vlij« na azilno pravo, javlja »N.'ederalndsche Tele-graaf «, da holandska -v'a-da ni nareJ.Ja nobenega koraka v tem zmislu.
Italijanski senat.
RIM, 28. T-udi r»a dana?".;! seji ital-i^an^kega senata ni -bilo sl'šati dru-'e^a neyo navdušeno! naglašanje italijanskih .pravac do Reke in Dalmacije, ogorčeno kritiziranje Glemenceauje-vega govora, posebno zamdi oJstavka, kjer nanaša junaštvo Srbov in splok Jugcslovenov v ententnUh vrstah, in tolažengaj»češ socijalistički poslanci v italijanski zbornici niso tako nevarni.
Tirolsko vprašanje.
RIM, *-Messaggero < .poroča, da se je vrnila iz Rima v Bclcan komisiji, južnotirokk©-nemške zveze, ki ije bila šla v Rim, da pojasni vprašanje o deželni avtonomiji Gorenje Ad'že. Zastopniki zveze so govorili z raznimi poslanci in časnikarji ter podrobno in točno raziožiH zahteve glede avtonomije. List pravi, da je sicer treba upoštevati, kakšne logične vzroke navajajo prizadete stranke »£lede deželne avtonomije, toda zahtev nemške zveze ni mogoče izpolnfti v celoti. »Nemci bi hoteli popolnoma ponemčiti celo Gorenjo Adižo, mi pa jo moramo poitalijančiti, toda z ono zavednostjo in polagoma, kikor so to smotrene delali rimski kolonizatorji, ki so bili ▼ tem ozira vedno mojstri.« Nemško krščansko socijalno .glasilo »Ti-roler« piše, da se pogajanja zavlači^ejo; Nemci se dnevno pogajajo z merodajniana činitelji in se' mno'Jokrat posvetujejo o političnih in gospodarskih vprašanih s kom. Salato in s pristojnimi ministri. List upa, da se pogajanja zaMju-fcijo koncem tega tedna. Pred 'kratkim se je nahajal v R'mu tudi socijalist Abra-m, ki ibo poročal o izidu j>c^aijanij na prihodnjem kongresu 'tirolske SOCvasTstične strarke, kakor Ti-roioi radi nazivajo socijalisti ono stranko v Gorenji Adiži.
»Messagge-^M*'! odkritosrčen: pove svoje mnenje tako faj!To, da bi bilo vsako pojasnjevanje in sklepanje odveč.
Ljeninova moč pada?
BEROLIN, 27. Ruski listi poročajo, da |a ibMa 20. decembra nova vo&tev izvršilnega odbora na kongresu združenih sovjetov v Morkv«, pri katen je bil izvoljen Kalinvn za •predsednika, Ljenm pa za drugega predsednika. S tem je moč Ljeninova v Rusiji dejansko oslabljena.
Rumena knjiga.
PARIZ, 27. (S) Ministrstvo za zunanje zedevn objavija rumeno	vseSujočo francoe^s-
ita-lijanske dogovore, sklenjene od Uta 1909 do leta 1902.
Japonsko-amerifld dogovor.
VLADIVOSTOK, 18. (S) Zakasnelo. Japonsko časopisje poroča, da »o sklenile Zedinjene države z Japonijo dogovor iglede akcije v St-1 biriji.
Spričo vsllkodnSlo — hlnassloo.
Republika Argentinska je ponudila nemšfeo-j avstrijski republiki kredit petih milijonov pe-zet, kar znaša v avstrijskih kronah po se-! danjem stanju valute 750 milijonov. Ponudila, je iz svoje volje. To je vsekakor redek čin va-j
«Hran It
EDINOST« štev. 3H
V Trstu, (Joe 29, decemb*«	/
liteutk^a in u«iw$en»a, ^ priti«)« Nemški An-od onkraj Oceana. Ali v tam £fc»u mmo
ne izraza le vsa v«HMu veVkorfu*«, kajti predsednik Ar^ervttorfte republike IritfOTMi |e
zaprosil poobđastiia za davofetev tega kredita i nagiaiaanjtam, da bi ponudba daru morda užalila neniSko-avstrijslco republiko. In to posojilo m navezano na nikake pogoje ali določbe, da jc more Nemška Avs-trija poljubno uporabiti.
Neue Freie Predse porablja ta povod ve-iikoduSja za nebotično hinavstvo. VrMika: »To je doka*, da tudi vojna tri iztrebila člove-ča-nstva ter <ta se je preko tfsočev (kilometrov ohranilo Čustvo skupnosti z nesrečniki in bedni ki.«
Velja. Pordravljati je >to, 'ker oživlja vero v človeštvo — vero, da ije to poslednje vendar ohranilo v globini du&e -blaga čustva. Ali, četudi je vz-ldik v dunajskem list-u sam na sebi, stvarno, upravičen, vendar nas je tudi to pot, ko smo prečila!* 4a stavek v Neue Freie Presse«, prevzelo čustvo o**ovo!jenja, neprijetnega razpoloženja, ki se je stopnjevalo, čim ! dalje smo čHaJi. TaiLo se nam dogaja vsikdar, ko čitamo v tem Ms tu — blage besede, kak" dne bi it drugih ust in drugega peresa po^drav-ijaK kot blagovestje.
Na drugem mestu želi neki dr. H*nrrk Ste-ger -državnemu kainceJarju dru. Rennerju naj-fcoljše uspehe na pogajanjih -- v Peagi! i udi to samo na sebi, nd nič polnega, iker spričo namena ki vodi državni kancedarja v pre-stcJnieo čehoslovaSk* republike, niti ne more biti drugače, nego da »vsi meščani žele mirnega gospodarski sporazuma s čeSko republiko^. Toda F»ie to ravno »Neue Freie Presset ? nstjnedolžuejši-m obrazom, kakor da je ta ^elja naravna tudi pri nji, ker v skladu t ^cno minulostjo tedaj pa se ne moremo braniti čuta, ki se nas podašča vsikdar, kadar stojimo pred nehotičnim hinavstvom in svetoblinstvom. Noben list v Avstriji ni zagre-
»toliko v oviro vsakem sporazumu med Nemci in slovanskimi plemeni, kakor ravno »Neue Freie Presse-! Če ne bi bilo na drugih straneh blage volje, usmiljenja in pripravljenosti za pozabljanje, in če bi ne brla oživela vera, da fe v ljudstvo prišel drug duh, nego ,je vedno vladal v uredništvu tega iista: danes ne bi imela Nemška Avstrija ni enega prijatelja {razun enega v BerOlinu zelo dvomljive vrednosti), ne bi se ji nudila nobena roka-pomoč-nica, in tudi državnemu kancelarju dr. Ren-nerju ne bi se odpirala pot v Prago! Naj je tudi res, da vse meščanstvo želi mirnega sporazuma s Slovani; ali »Neue Freie Presse« je zadnja, ki bi imela pravico do besede vsega meščanstva, iko gre za pomir.jer^e z drugimi narodi! Saj ni imela za te narede nikdar nič drugega, nego sovraštvo, žaljenja, omalovaževanja, strup in — palico! Če pride res do mirnega srpora-zuma — česar resnično in iskreno žele vsi Wagi ljudje — ne pride to s pripo-močjo hinavstva v duna^kem listu, ampak vld^uib njemu!
Naj (bi se ta želja — po sporazumu — uresničila skoraj, da pride ioit trdo izkuSano mesto (dunajsko) do lepših dni! Saj če to nas vseh najbolje občiateno božično voščilo!« Ta vzklik v predalih dim&jskega lista je prava oskrumba te<?a vzvišenega praznika krščanstva, vele-pesmi: Mir ljudem na zem!fi, ki so blage volje!
—	Te blage volje ni bilo v dunajskem listu nikoli, ker ni btl nikdar cznanjevalec miru, marveč vedno le sejalec sovraštva!
Še en zlofre, še en napad v tem listu na resnico, na zgodo^fbska dejstva, ki ga zagreša r,Neue Fre;e P-resse«-, moramo tu prrbrta. Pripoveduje, kako ije Avstrija pred devetimi leti ▼se pripravila, da bi bila Ar^enboi#a pošiljala zmrznjeno mego. Vse da je bilo pripravljeno; ali razbilo da se je ob odporu Ogrske, istem otLporu, tki — tako piše »Neue Freie Presse« dobesedno — pripomogel k ogorčenju Srbov« da so prestopili na stran entente!!!
Človeku jemlje sapo tciiko hinavstvo, ki bi hoielo sedaj razširjati domnevo, kakor da je bila -Neue Freie Press« < vedne dosiedna nasprotnica tiste blazne gonje proti Srbiji! Nad dvanajst let — posebno pa v času Aehren-thala — je propadla mcnariiija tirala balkansko poJitiko, ki ji je bU glavni namen, da zadavi Snbijo! A n a j hrupnejša priganjačica te politike je bila vedno — »Neue Freie Presse*! Daleč proč od nas je misel, da bi heteli braniti Madžarje. Kar fini očita dunajski Hst sedaj, je gola resrica. Njihova krivda je ugotovljena in je neizbrisna. AH, med nemškimi sokrivci Madžarjev, nasproti Srfc:ji je bHa v prvi vrsti
—	vNeue Freie Presse*! Seda,j pa naj bi bila ona nedrlžtia k?ker belo jagnje na politiki, ki fe ogorčila Srbe! Mari ni to ostudno hinavstvo?!
Kdo bi nam utegnil oporekati, da 'tratimo čas s takimi brezpomembnimi rekriminacijami.
PODLISTEK
(69)
Ne> nI tako. Rasno v hi mita »m, ki je »Neue Freie Preste«« vidimo talažlpv da	tudi med Neaaoe drug tddh, nego je
hA orni, Id ga fe vcepljat ta Hrt v duše ekozi desetletja, ndk, da se je javnost osvobodila vpliva in zlili nagonov v tem listu, priČeko-vaje veUkoduČ)a od narodov, ki so jih Nemci do nedavno sovražili, a to po posebni »zaslugi« (ki pa mu bodi v prokletstvo!) lista »Neue Freie Presse« in sličnih! Ti so prepovedovali sovraživa — in bd še danes, če bi le mogK —; prebivalstvo pa odklanja sedanje hinavstvo zločincev in pričakuje — veLakcidufijal V tem je pomembnost sedanjega hinavstva v »Neue Freie Presse* — njenega strahu spričo preobrata.
Vest! iz Ju$osiauil&
Seja narodnih poaiaacev JDS o valutnem vprašanju. Podpredsednik demokratske za-ednice poslanec Adoll Ribnik ar ije povabil vse poslane« JDS, da se udeleže važne sefje, ki se je vrnila v torek, v tajništvu JDS v Ljubljani. Na dnevnem redu je ibila razprava o stališču, ki naj ga poslanci JDS zavzamejo napram valutnemu projektu dr. Vetjkovćća. Seje se <je udeležil tudi minister dr. Albert Kraraer.
Okrafaa odbor Narodnega »veta za neodre-Šeno ozemlje. Dne 21. decerrtbra se je vršil sestanek zaupnikov beguncev iz necdrešenžh >u-goslovenskih ozemeij v restavracijskih prostorih Narodnega doma, Id je vsied naročila zborovanja beguncev dne S. oktobra izbral okrajni odbor Narodnega sveta za Ljubljano in okolico. Enaki odbori so se konstituirati desed&j v vseh večjih mestili, trgih in drugih centrih, kjer žive begunci v večjih skupinah. Zbor se je sočasno zedinil za listo kandidatov, ki jo namerava predložiti prihodnjemu begunskemu zborovanju v svrho volitve v Narodni svet.
Ruski list o Jugoslaviji. V »Ruskem Djelu«, ki izhaja v Pragi, .je nap: s a1] M. Preobraženski članek, v katerem v kratkih potezah podaja sliko današnjih razmer v Jugoslaviji. Med drugim piše: »Pri Hrvatih meiji ljubezen k lastni državni preteklosti skoraj na 'blaznost. Kdor se hoče o tem prepričati, naj črta knjigo sonetov obsegajoče okrog 100 strani, ki nosa naslov »Hrvatski kralji«. Vsakemu izmed teh, od IX. veka .naprej, ie v tej knijiigi posvečena posebna pesem. Neutešljive sanje o lastnem kraljestvu so nemara zapustile v duši hrvatskih poi'rt'kov še svoj sled. Težko ibi si ihllo sicer razlagati njihovo, često naravnost pedamtično občutljivost ... Katciišika (slovenska sn hrvatska) duhovščina se tje nadejala, kakor se zdi, da iji donese narodno uedinjenge cci&veno pckatoli-čenje Srb:<je. Ker se to ni zgodilo, je razočarana, zato se .je kolikor teliko ohladila v svojem čustvovanju napram državi. Kastot:ška organ i-zovana duhovnščina se opira na kmetske mase, kar pa se tiče ljubezni demokratske inteligence k uedšnjeni domovini ne more bili o tem nobenega dvoma. Te simpatije se širijo tudi v narod. Zanimivo je, da nenavadno ho tro pada število kateližkih dijaikov in srednješolcev, katerih število je bilo v Času vojne zelo veliko.
Iz italijanskega ujetništva so se vrniti preko Trbiža in Beljaka tile častniki: ma^or Josip Voiko, ikape-ian Fian Pintar, nadporočniflci dr. Josip Vidmar, Mileta pl. Vuković, Mirko Ste&n-fl, Hubert Hiersche, oiiojal Slavko Milečič, poročniki M<irko Venigerholz, Fran Furtfnger, Alojzij Hutter, Rafo Finzi, Miroslav Beker in ing. Alogz'j Laska, praporščaki: Aleksander Jovanovič, Stanko Urbane, Slavko Jovanovič, častniški aspirant Ennest Petsche in poštni uradnik Ivo Žesto. Vsi imenovani so bili v taborišču Vieida pri Neapclju. Tam $e ostalo Še 150 jugoslovens-kih častnikov, ka vsi želeno pri-čakujjesfo reš tve iz stal."Jonskega ujetništva. Poslani so bili iz bojnice Como preko Verone in Trbiža v Beljak. V Bedaku sprejemajo vračajoče se tgetnike zOi>tcpniJ<i raznih držav, tam se nahajajo zastopnika češkoslo vaške republike, Ukrajine, Madžarske in Avslrije, samo jugo-slovenskega zastopnika ni, dasi tamkajšnje oblasti zatnjujejo, da so se že ponovno obrnile na naše meroda^ne faktorje, naj pošljejo tjakaj svojega zastopnika, ki bi se naj brigal za naše ljudi. Kako mučno vpliva na naše vrača (ječe se ujetnike, ko vidnjo, da se v Be5«^Vu .bri^aio za druge narodnosti, samo za Jugoslovene nahče!
Francija in naš izvoz. Franccsko poslaništvo je predložilo naši vladi predlog francoske vlade, v katerem se zahteva od nas, da se izvozi v Francijo 50.000 ton žita, 100.000 ion koruze in 10.000 ton ovsa. Ta kvantum bi se moral izvoziti najkasneje do konca marca ali aprila. Francija zahteva ta izvoz brez carine in drugih pristojbin. 90% nakupne svote bi plačala Francija takoj v fcrancoskrh frankih, ostalo pa po podpisu tega dogovora. — Naša vlada ^e odgovorila, da zamore oddati 300.000 ton pšenice in 200.000 ton koruze in to v času od 1.
Za staro pravdo.
Avgust Seaoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Oj, i nali gost! Oj Ivane! Kako si mi, ali ti je dobro?« ije vpraša! Tahi, rogajoč se. /Vode!« fe žaleča! človek in izbuW oči. dej, vraga, pozabili smo je, ala tu ti p •vežega kruha; bel je, kume! Lačen n menda. In vrgel je hleb jettriku. A ta se je zdrznil, isi kakor da ga je o&inila čarobna sila, fe pograbi! hleb z obema rokama kot opica, ter začel žvečiti sveži kruh ter ga povžil do radnje mrve. Jetnik je začel težko dihati, je privzdignil glavo in zacvilil jokale: Tahi ni nič odgovoril.
^Prosim, prosim, dajte ma papirja — testament — za ženo — za deoo — oh, oh, dajte!«
»Prosim, prosim,« je privzdignil jetnik reki, raztegmvši suhe prste, •duhovnika, duL~rvmka mi dajte, za rane božje, dubovniikaU
»Daj, oče, pokliči duhovnika!« se ije odzval za Tabom glas Ga vre, Id se je bil prikradel is radovednosti.
* Proč neumni dečko,« ae je otrese! Tahi na nnu, »mari mmfci, da duhovvuike Čarovnije odpro »ebetka vrata Usmn hudičevemu psu?
Nič!«
marca dokončams|a 1920. Pri odaii teh količin bt ae pa hkmI mitsti looa^gcot za Avsrh^c za 2000 in za Madianko sa 3000 vagonov.
Madžar* In Pečak. is Bodin^peMe je dospel v Pečuh madžarski vojaški delegat z zahtevo, da se mesto izroči Madžarjem. To je že drugi slučaj, ko zahtevajo Madžarji Pečuh zase. Ker se je na mirovni konferenci določilo, da pripadejo rudniki v okolici Peč uha Jugoslaviji in ker ni došlo še nobeno poročilo, v kat areni bi se ugotovilo, da pripada Pečuh Madžarski, so naše oblasti izjavile, da še niso dobile od vlade nikakih instrukcij in so' odklonile vsaka pogajanja z madžarskim delegatom.
Vlom v Kaaaaiku. V noči od 15. na 16. decembra 1.1. so vlomili v trgovino Ivana Žargija na Glavnem trgu v Kamniku ta tje in odnesli pri glavnih vratih mnogo kosov manufakturnoga blaga, sukna, baržuna, hđačevsne, žensko modno blago, šifon^ cefinje itd. Škoda je tako ogromnđ, da se ceni tretjino cele zaloge. Dasi je bila trgovina zelo dobro zatvorjena in so te zapore varovale trgovino na'd celih 31 let istega gospodarja, kljub temu so modemi zločinci, z največjo urnostjo vlomili, tako da ni nihče zapazil in ni bilo slišati 'niti najmanjega ropota.
Silvestro večer v Borovljah. Borov eljtska narodna društva prirede v telovadnica meščanske šole v Borovljah Silvestro večer. Na sporedu je poleg pevskih in gUsbecah točk tudi tombola z jako lepimi žn vrednimi debitki.
Jetnik se je zgrozi, tresel ae je močneje in močneje, ustnice so se mu razdrle, usta zape-nila, in privzdigtotvši glavo je za^ečal:
»Vode — vosde — v notranjosti mi gori —
kruh geri — vode — vo--- in kamen je
padel na kamen. Za hdp je zavladala tišina. Peter je primaknil uho k jetnikovim prsim.
»Končal je!« je rekrf Peter.
»No,« se je zasmejal Tahi, »ta me bo pomnil tudi v peklu.« Ali, Iko je pogledal v mrtveca, čigar odreveneK očesi ste iz kota buljili vanj, ga je zazeblo v srce in odšel je.
Kaj neki je Tahi sanjal v tisti noči?
XIV.
Mračen dan je bil petindvajseti dan septembra 1. 1566. Nebo je belo zastrto s bledimi in sivimi oblaki, iz katerih se je v kapljah spuščal .jesenski dež, a po rumenem in rdečem listju šum se je vlačila potihoma megla; zaviti v oblake so bili tudi vabovi bregov, V tem mračnem vremenu se je pc mikala leno majhna četa konjenikov proti S usedu, daleč pred njo gospod Tahi, a poleg njega Gašpar Alapič. Oba ata b*U ovita ▼ temen piaič, oba sta zHa molče predse izpod mokrega fcalpafca, pri tis-njenega na čelo. Na cbca»ifa ae jima je opažal neld gluh mir, oeSso neveaelje, poaeuso pa fe bil obraz grfeavega Csifisnjs Izredno bled.
(Dslje).
DomaČe vesti.
Dodatek It izboljšanju izmenjave kron. Računski oddelek generalnega civilnega komisarifzta za Ju-Hfsko Benečfto je izdal okrožoico, ki se glasi: Predsedstvo ministrskega sveta (centralni urad za zasedena ozemlja) naznanja s pismom od 12. t. m. št 1672-05039 nasteJnje: Na podlagi kraljevega odloka od 27. novembra 1919. tgtede končno veljavne ureditve avstroogrske vahrte. se <krvol:uie v sporazaimu z zakladnim minrsfcrstvoni, da se izplača -mezdnim tn v;pokOjen»m ushržbencem dodatek dvulset Urnih stotink m vsakih 40 liraili stotink. ki so bile izplačane «po 9. aprtta 1919., v dopcJnilo •tf&Z in prejemkov za dobo pred 1. malnikom 1919., v kolikor ®o bita- ti prejemki izplačani v avs-tro-ogrsk* valuta .po pravilih doiočeb, ki so bile do takrat v vdjsvi. Izplačite se izvrše na prošnjo prizadetih uradnikov. Prošnle, ka se vložijo po 30. jur«l.a 1920., se ne bodo upoštevale.
V	nedeljo, 4. januarja, ob 10 dopoMne se bo vršilo važno posvetovanje vseh slovensMh narodnih gcdh-eniti društev iz mesta »o okolice v prostorih Narodnegia doma. Ker je ta sestanek zeto važen, se naprošajo vsa društva, da odpošljejo vsaj po dva odposlanca.
Pevski zhor v Sv. Križu Vipavskem priredi na Novejgja leba dan veselico z izbornim, sporedom.
Večerni tečaj za slovensko stenografijo (štetem Ga.bcfeberger)'- otvori z novim letom diplomiran uči'teli Prijave se sprejemajo v prostorih Glasbene matice v Naro<fcem domu od nedelje 28. t. m. do srede 31. t m. od 11 do 12.
Hišnim lastnikom. Včerjfc se je uvedlo Oblastveno postopanje proti 22 hišnim gospodarjem »zaradi pomankijive razsvetljave v vežah in na stopnicah njihovih poslopij.
Orožni Usti. S. januajrta 1920. se ne bodo več izdajala oačasna dovoljenja aa orožje. Nova dovo-Jjenja 4>odo veljavna eno 3eto in bodo slična dovoljenjem v kraljestvu z vzorcem na knjižici, ki bo Mnela veljavo samo v Jarii'ski Beneč&il. Orcžni listi se 4) odo izdajali proti plačšhi kolkov ne pristojbine 8 4dr (dva kolka po 3 lire, e»desi pa po 2 Hrt) in 45 stodnk iza knjižico. Tozadevne prošnje, koikovane z enolirnim kolkom in opremljene s sliko prosilca (vetSkost sfike 6X8 om), se imajo predlože« uradu za ia\TK) varnost v uJici 30. oktobra 2,1. nadstropje.
V	nevarnosti vsled plina. Družina Petra Fran-ceschimj3\ katera stanuje mesec -dini v vili »Jole« v Barkovijah št. 72, je 4>ila včeraj v nevarnosti, da se -zaduši s (plinom, Id |e prUtajal iz plinskih cevi. Snoči so vsi zbrani v kuhinji, kjer so kuhali; okoli 30 je šla mati Ana, stara 52 Fet, v prvo nad-•oftropje, fcier je legla na posteljo, ker Jo je bele'a glava, ne da bi vedeia zflkai. Šest oseb, kđ je še ostalo v kuhanji, m niti začutilo plin*kesa duha, toda vsi so tožili, da jfh boii ^lava. Ko so pozneje Mi itz kuhinje, sta padla Caruiien Aliien, stara 23 let. m njen svak Aogei .Viieri, 2r 28 let, v veži nezavestna na tla. Poklicali so zdravnika rešene postae, kj je kmaiu prišel z avtomobilom v vrlo In napravil obema par miekcij kofeine. Tu-i drugim je coda* potrebne pomoči.
Nevarno zdravilo. Oikhi Caippeflazrro, si-ara 23 tet, stanujoča pri Sv. AJojzini št. 515, je včeraj prostia svojo mater naj K da zdravila z omarice pri posteči. Mati je v zmoti iia^a v kozarec kakih 10 g lisola, katerega je bolna hčerka Iz-pife. Preplašena je povedaia materi, da je bila tekočina strup, ne pa zdravijo. Nato je izpila 1 jfter mleka. Poklicali so zdravnika, ki ji je izpraJ želodec. Nteno stanje ni ne\,«roc.
Neznani tatovi so minuto noč oJiprlf s pomočjo ponarejenih ključev prodajalno svinjskega mesa v uiici deiie Aoque 22 »n okradli ntznn ži\iia; lastnik Ivan Naia trpi škodo 1800 Ur.
— Cezarju Karlsn te Skednja so nkradii =snoči iz Meva žrebe, vredno 600 lir; Karls Je javil tatvino na orožmški postaji
Zofica Stolfa Ivan Trebeč
danes poročena 29. dec. 1919	Tist-Nabrežina

STENOGRAFIJA! Večerni stenografski tečaj se otvori z novim -letom. Prijave se sprejemajo vsn'k dan od1 11—12 v prostorih Glasbene matice v Narečnem donru, orlica Galatti 20, I. nadstr.
NA PRODAJ je hiša, 3 sobe, kuhinja, klet in vrt. Naslov pove in s. odd. Edinosti.	38
LEPA, novo ziden a vifta se proda v Sežani v bližini kolodvora;. Zraven je lep vrt in obširno (dvorišče. Cene zmerne. Natančni pogoji se dobe pri Josipu Grunfrarju v Šmarjah pri Štanjelu. 32
PRODA se hiša v Rojanu »Do-dici Moreri« za 4.000 Ur. Več se izve pri blagajni kavarne »Commer-
30
PRODA se črna suknja za večjo osebo. Rojan-Skaiasanta 180.	29
PRODA se ali da v na:em posestvo na Krasu pri Dutovljah. Naslov pove ins. ine. odd. Edinosti. (6
IŠČE se strojnik za parno ža-go na Notranjskem. Josip Samsa, parna žaga v 11. Bstrici. 3348
MLADI gospodični »z boljše 'družine želita v svrho ženitve resnega znanja z inteligentnima gospodoma- Pismene ponudbe na naslov: F.ma. Klara, Gorica, Corso Verdi št 11.	3348
KROJACNICA Avgust Stuiar nI. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povb, ulica Manzoui št. 17, vr. 2, pritličje.	44o7
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prei Barriera.) 3341
FOTOGRAFICNI APARAT, skoro nov, z vsemi potrebščinami, se proda za 250 lir. Na ogled pri ins. odd. Edinosti nL sv. Frančiška št 20. (B 101
ZALOGA UR IN ZLATA9IHE ~
na veliko izb ero ae vdobi pri
A. PCVH v Trstu
TRG GAR1DALDI (IJARRiEftA) 3.
M.

JOSIP STRUCKEL
Trat, voj£« Via Nuova-S. Caterina.
Vel ka izbera vsakovrstnega bla^a za moške in žens'ce. — B aga zasiiKnje, žatnet, ba hant, s i!e, otamin ter ružnih predmetov za okras oblt-k. Vse po zuižauih konkurenčnih cenah.
■H9BBHB ZOBOZDRAVNIK 11—■IH i i I
zmMm mzr
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-0 pop.
EmtiMo Mmi iaX plieaMrania i« mM n)it
H PP Stroj za šbsnj* in vezanje jra?i noški iizirci iHll S^Idel & Neumann in irmninrn ,Slnger* Gast & Casser
r,_______.__ , . . r.. Tvrdka ustanovljen I. 1873
STLM FRANCESCO BEONAR
popr.,l„n,,.	Ti-Bt.nl Cainpau.le l'J
dr. ta v Gorln
. V ".
steno- In <!cMi!ogrsfm]o
u slcu2i:ščino. Ps&Bđbs na steno. *i:le M laEOiD 8.1.
ETRI ZOBJE
* ln brez Čel ust?, zlnte krone In tudi obrobkl
1 V2JJSM TUSCHERi0J5i'®
TkST, Ul oktobra (ex Caser uajil, ti Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer
Prosfcusllno soCna drcžHa nspreml^i.
Pri okrajne®! sodišču v Ajdovščini so ipo tpro-šrqi lastnice Jenko Gizele, zdravnike^'e soproge v Ajdovščini 147, po od veta i ku dr. Ferfolji v Trstu, na prodaj tpo javni dražbi naslednje nepremičnine, za kal ore so *e ustanovile pri-stavljene izklicne cene in sicer v eni skupini:
zemij. parcela 240/1 njiva, 241/1 travnik, st. p. 190 hiša zeoilj. pare. 207/4 travnik v davčni občina Ajdovščina, za katere se je ustanovila izklicna cena v znesku 30.000 lir.
Dražba se bo vršila 14. januarja 1920 ob 9 dopoldne v Ajdovščini na okrajnem sodišču izba št. 2.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupMo Je ▼ znpslu dražb enih pogojev izročiti dražbo vodećemu sodniku v 8 dneh po dovršeni dražbi.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri okrajnem eodiščii v Ajdovščini, izba it. t.
Okrajno sodišče t Ajdovščina odd. L, dne 20. grudna 1919.
um uma ununiu
prej dr. BODO.
Zc&zSrnuniK Ur. t CLOHFERO
— in —
centist mm perhsuec
Trst, trg Golđonl štev. 11, II. nadstr.
sprejemata od 9-j2 in od 15-19.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez nef a, reguliranje
zob in zlite krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki

t?
JfiESAHSKA BAHKA
Deln. gUv. K KK>.0 Rsier/e Kd^JJ.O H) Centralu TAit
natimflllJ|]ral)S-ri3 i. Hitili S
PodruŽni:e: Dubrovnik, Dunaj, KoUr, Ljubljana, Metković, )ptfi»a Sp it. iibenU, Zadir Ekspozitura: Kranj.
Ooavlja vse v b.nćao strate spiiija!« pasi«
Sprejama vloja
na hranilne knjižice proti i/t\ letnlni omastim. v i>an:ogiro-prometu proti letni n o-brestin. odpoved navezane «nes<e spr^ leuta po najugodncjS h pobojih, Ki se imajo pogodit i od slučaja do slučaja.
Iijiv aaiii vani:ia3 ;uiili (ijJu
Blagajna posluje od 9JW—12^0 in 14.30—16
ommmmeemmm
s

^fTimrm - —' ^nr- tf<t usigMii ar'■
Umetno - ffotografSM at@||®
Slike - povečanje - slike na parceli. plošZah, umetne slike v velikih oblikah.
Trst — ulica Acquedotto štev. 27 — Trst
Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor!
iMP'