LETO VII. št. 77
LIUBLTANA. SEPTEMBRA 1964
GL A S1 Ir O KOLEKTIVA PODJETJA »G RA D h
PREDSEDNIK upravnega odbora podjetja o treh problemih
Stanovanja, nagrajevanje, kadri
Inženir Rudi Cerkovnik sodi, naj bi se zdaj osredotočili na graditev stanovanj za
naše delavce, sicer ne bomo imeli kadrov
Novoizvoljenim članom delavskih svetov in upravnih odborov se ob izvolitvi pojavi vprašanje: kje pričeti z delom? ^ prejšnji mandatni dobi prehojena pot ni vsakemu znana, bot gradbeniki pa vemo, da ne more vsak začeti zidati nekaj po svoje, ampak je treba na postavljenih temeljih nadaljevati z gradnjo. Pri vsem tem pa je bodrilno, da novi člani samoupravnih organov pričenjajo svoje delo s svežimi močmi, s kopico novih idej iz proizvodnje in z željo, da ne bi razočarali članov kolektiva, ki so jim z izvolitvijo izkazali svoje zaupanje.
. Med naštetimi problemi, ki čakajo na reševanje, so trije glavni:
—	potreba po stanovanjih za člane kolektiva in za kadre, ki bi jih se potrebovali;
—	izvesti nagrajevanje po delu Ln s tem dvigniti storilnost, kvaliteto ln ugled pod j etja;
—	nadaljevati z izobraževanjem novodošlih kadrov in kadrov, ki so ze v podjetju, da bo organizacija podjetja sodobna im da bo omogočeno solidno poslovanje.
Pri nas je še mnogo drugih problemov, vendar bi se danes v pretežni meri poglobili v te, ki jih navajam. Ce rešimo osnovne probleme bodo drugi lažje rešljivi ali pa nekaterih celo ne bo več.
Potrebujemo eno milijardo za stanovanja
Delavski svet podjetja Gradis je v prejšni mandatni dobi opravil veliko nalogo. Pri delitvi skladov Je namenil 500 milijonov za nabavo mehanizacije, 500 milijonov pa smo si izposodili. In tako je nastala ena m Hi jarda samo v ta namen. Stroji Prihajajo na gradbišča in na marsikaterem objektu potekajo dela sedaj lažje in hitreje.
, Novi delavski svet hi moral nadaljevati s to odločnostjo in namembi na podoben način eno milijar-a<) za stanovanja.
rj .tem se moramo zamisliti v položaj gradbenika — človeka. Leta u leta gradi drugje in gleda, kako ® vs?-VuJej0 v stanovanja, ki jih je gradrl, delovni ljudje — srečne .nižine, srečni samci. Kaj pa on?
, 1' J® zanj stimulativno, da leta in • a upravlja najtrše delo, sam pa mma perspektive, da bo lahko usta-
•	V1* „s.vo j o družino in zaživel ure-J-no življenje. Ali je za g rad b eni-
a dovolj, da ima družimo nekje v 6C’ sa,m pa prebiva v barakah 1 možnosti im perspektive, da
•	0 m,1, sam vzgajal svoje otroke m; 1>-r,( )l.val med svojimi družimski-
elani. Kupili smo nove stroje,
U™anj za ljlldi> ki naj hi
J’f,^!1 s temi stroji, pa nismo nit x I J<',,1' Zah) nam manjka strof-
SwiiPrej,šui dJelavski svet si 'e
u,rna.' d nalogo, da se morajo stro-iiti n' kac r* podvojiti. V podjetje ne moremo privabiti, ker nima-
Tisoč tekmovalcev na športnih igrah Gradisa
soZhnnje dx"> av§usta (29. in 30. 8.)
difvi ; ,'adicionalni športni prire-nastoivi *>da zares množična, saj je nretol VL: več športnih panogah imele f10-1* tekmovalcev. Letos so tiv 6 sl,ort1,e igre za naš koiek-dis„ 1,!>'>se).e" pomen, saj je »Gra-krovitoVV*eI <H'Saillzacijo iger, podil el to ^ nad njimi pa glavni iz teh n i.' t lf ‘ '"F1 ttufio Keržan. Ker šnorli,! Cndl ,azlogov o tej masovni javiti*11 Pri,re(l'tvi nismo mogli ob-fie f™ |U a'"V’ fotografij in drevju^ gradiva ze v avgustovski šte-
»GrnHi °mo to storili v naslednjem »Gradisovem vestniku.«
mo zanje stanovanj. Zato je samo sklep, da potrebujemo kadre, premalo. Poskrbeti moramo še, da bodo ti novi kadri našli pri nas boljše pogoje, kot jih. najdejo sedaj drugje.
Še in še bi lahko govorili o stanovanjskem problemu. Podjetje je veliko. Zgradili smo že precej stanovanj — na Jesenicah, v Mariboru v Ljubljani, v Celju in drugod. Zgradili smo znatno število lepo urejenih samskih domov. Vendar je to . pri številnem kolektivu 5400 ljudi premalo. Zato bi morali upravni odbori in delavski sveti poslovnih enot izdelati sistematično analizo stanovanjskih potreb. Za člane kolektiva, ki so zaprosili za stanovanje, je potrebno po kriterijih, ki so se uveljavili, narediti prioritetne liste, — za samce posebej in za poročene posebej. S tem bi dobili vpogled v najnujnejše stanovanjske potrebe. Poleg tega pa bi morali navesti še število potrebnih stanovanj za delovna mesta, ki so potrebna, toda niso zasedena, ker nismo mogli dobiti strokovnih kadrov ali pa so medtem odšli.
Po statutu podjetja je delavski svet imenoval komisijo za skupno potrošnjo, ki naj obravnava med drugim kot poglavitno gradnjo stanovanj. Iz prejšnjega izvajanja je razvidno, kako važno je področje dela te komisije in je prav, da ji nudimo vso podporo pri njenem delu.
Analiza stanovanjskih potreb nam bo povedala, kakšna stanovanja moramo graditi im v katerih poslovnih enotah. Verjetno je, da bi bila milijarda za stanovanja le prva stopinja stanovanjske izgradnje za naše zaposlene.
Nagrajevanje po delu
Pri Gradisu smo imeli več načinov nagrajevanja strokovnih kadrov in vseh pomožnih služb. Vendar so vsi ti načini temeljili na individualni oceni posameznikov in so zato marsikomu, ki je bil manj simpatičen toda marljiv član kolektiva, vsakega prvega v mesecu odvzeli del zaslužka. Zaradi tega je bil ta način prej destimulativen, kot pa da bi spodbujal k večji storilnosti in prizadevanju.
Novoizvoljeni delavski svet je na svoji prvi seji sprejel pravilnik o nagrajevanju strokovnih kadrov po delu. V drugi etapi je upravni odbor sprejel navodilo o načinu ocenjevanja po kriterijih, kjer ni več individualnih ocen, marveč so izbrana merila, ki jih bodo uporabile posamezne strokovne službe za ocenjevanje posameznih enot gradbene oiperative in strokovnih kadrov, ki opravljajo določeno delo.
V tretji etapi je delavski svet na svoji drugi seji sprejel tabelo faktorjev za ocenjevanje strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu. Zaradi možnosti dopolnjevanja je tabela sprejeta z veljavnostjo do konca letošnjega leta. Strokovne službe so pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra ter organizatorjev proizvodnje, navodilo za ocenjevanje po kriterijih in tabelo faktorjev pripravile z veliko vestnostjo in odgovornostjo ter poznavanjem gradbene proizvodnje. Vendar življenje je pestro in razmere, ki nastopajo, so večkrat zelo raznolike. Zaradi tega je nujno, da sprejmemo navodilo in kriterije kot osnovo, ki jo je treba dopolnjevati in dograjevati; Tako bomo prišli do sistema, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje po delu tudi strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje na isti način, kakor imamo norme in akorde za posamezna gradbena dela. Po računu, ki je bil izveden pred delavskim svetom, je bilo razvidno, da bo npr. vodja sektorja lahko zaslužil do 70 % več, kot je njegova osnovna postavka, če hio pri svojem delu prizadeven in sposoben.
Nadaljevanje na 2. strani
Mrm
Čudoviti so sprehodi v serci Pohorskih gozdov — pridite in poglejte, naš dom na Pohorju vas vabi
PRED SEJO SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA
Je delitev dohodka pri nas res spodbudna?
Pred kratkim je zasedal sindikalni odbor našega podjetja in razpravljal o nekaterih tekočih problemih, med drugim tudi o izplačilu dodatka za povečane življenjske stroške pri nas. Predvsem pa je bilo veliko govora o bližnji razširjeni seji sindikalnega odbora, na kateri bo načeto eno samo iri zelo pomembno vprašanje, namreč delitev dohodka v našem kolektivu. Na tej razširjeni seji sindikalnega odbora, ki bo že proti koncu prihodnjega meseca, bodo navzoči tudi vodilni člani Zveze
Poreč, avgusta 1084

komunistov, predsedniki deluoskih svetov, šefi poslovnih enot. mladinski aktivisti in drugi. Da bo gradivo za to pomembno zasedanje čim bolje pripravljeno, je bila izvoljena šestčlanska komisija, ki bo čim temeljiteje in čim konkretneje obdelala problematiko delitve dohodka, tako čistega dohodka kot osebnih dohodkov, odnosov glede delitve dohodka med posameznimi poslovnimi enotami in celotnim podjetjem itd. skratka, celotno problematiko delitve dohodka.
Vsekakor je prav, da je naš sindikat postavil to pomembno in perečo problematiko na prvo mesto Po eni strani gre za delitev med skladi in sredstvi za osebne dohodke, pran tako pa za samo delitev osebnih dohodkov na posameznike. Pred kratkim smo pri nas sprejeli pravilnik ki je že obrodil prve sadove in kaže, da bo nedvomno spodbuden pri nagrajevanju strokovnih kadrov Razen tega imamo v našem podjetju precej delavcev, ki so stimulirani za boljše delo po akordih in mesečnih obračunih. Kljub temu pa je pri nas še precej ljudi, ki so n bistvu nagrajevani na uro oziroma sploh niso nagrajevani po učinku Takšne v bistvu mezdne odnose lahko najdemo tako med delavci kot pri uslužbencih. Takšni ostanki mezdnih odnosov oziroma mezdne miselnosti, ki jih ni tako malo, prav gotovo niso spodbudni in ne morejo dati dobrih rezultatov. Naš cilj mora biti n tein, da bo čimprej sleherni član kolektiva za dobro delo tudi dobro nagi a-jen, da ga bodo spodbudni sistemi, nagrajevanja navajali k vedno uspešnejšemu delu, tako glede količine kol kvalitete. Samo tak sistem, ki bo za boljše delo in več dela dodelil tudi večjo nagrado, bo celoten kolektiv pripeljal do vsestransko večjih

Stanovanja, nagrajevanja, kadri
Nadaljevanje s 1. strani
Celoten sistem ocenjevanja, ki sem ga pravkar opisal, pa bio moral mj svoji poti spodbuditi nekatere službe: Priprava dela bo morala narediti operativne plane za gradnjo objekta, pred prevzemom del bomo morali poskrbeti, da bo na razpolago za gradnjo vsa tehnična dokumentacija, nabavna služila bo morala nabavljati material po določenih količinah in rokih, stroji bodo moraili prihajati na gradbišče tako, kakor je to predvideno po planu razporeditve mehanizacije itd. Vse to pa bo od slehernega člana kolektiva zahtevale še večjo odgovornost in prizadevnost pri opravljanju dela na delovnem mestu. To pa je tudi edina poit k še večjim proizvodnim in poslovnim uspehom.
Nagrajevanje strokovnega kadra moramo rešiti tako, da bodo dobri kadri silili v podjetje — ne pa da nam odhajajo tudi najbolj podjetni in vitalni. Pri kadrih moramo dobiti možnost izbire. Končno moramo priti: v fazo, ko bomo lahko znanstveno in po izkušnjah najboljših kadrov zasnovali organizacijo podjetja — ne pa da imamo organizacijo podjetja okrnjeno in narejeno po strokovnih kadrih, ki so v podjetju.
Izobraževanje kadrov
Mi vsi vemo, da se je treba v življenju vedno učiti in prilagajati svoje znanje razmeram in nalogam, ki jih terja sodobna proizvodnja. Tehnika stalno napreduje in če hočemo uspešno delati, moramo stalno dopolnjevati svoje znanje. Delitev dela je to širino znanja delila v stroke, stroke se zopet delijo zaradi obširnosti.
Naše podjetje ima znatno število gradbenih strojev; tovornjakov in strojnih pripomočkov. Nabavljamo za eno milijardo nove mehanizacije. Kaj se dogaja:1 Novi stroji, ki so stali težke milijone, dobijo v roke slabo usposobljeni strojniki in stroji so-stalno v popravilu. Okvara pomeni zastoj pri delu in s tem zmanj-
= m m ■
....	|j
Sanje proizvodnje. Okvare strojev m in izpadi proizvodnje nas stanejo §§=; mnogo več, kakor bi stalo šolanje §m strojnikov.
Remontne delavnice točno vidijo f§|| pri popravilu, kje je bil vzrok §H okvare. Pogosto moramo slišati i-z- |gp jave, da je bil vzrok neznanje == strojnika ali pa njegova malomar- == noist. Nekateri naši starejši stroj- §§= niki, šoferji imajo isti stroj leta in §Hf leta. Popravljat je treba samo stva- m ri, ki so podvržene obrabi in hu- gg dim obremenitvam. Po krajšem re-montu z iistim strojem zopet delajo dalje. V človeku se vzbudi spoštovanje, ko srečamo strojnika na delu z istim strojem, na katerem si ga §= videl pred leti.
Zato bomo morali resno pristopiti gg k šolanju naših novih strojnikov in =t== kg ne štirinajstdnevno v kratkih gg tečajih, temveč eno ali dveletno, §m teoretično in praktično. Le tako bo- m mo naše nove stroje in tovornjake lahko zaupali v prave roke. Poslov- gg ne enote bi morale pri izbiri ljudi iz naših vrst pokazati večje razumevanje. Škoda se jim zdi dati marljivega, vestnega in zanesljivega = delavca v tečaj za strojnike. Pri gg
tem pa pozabljajo, da bodo čez leto pridobili s tem delavcem na stroju storilnost s 60 ali 100 parov delov-
nih rok, s katerimi bo možno računati.
Tu večkrat prevladujejo lokalni 7 in trenutni interesi, vendar s to gg prakso ne smemo nadaljevati, ker pomeni zaostajanje v proizvodnji, 7 7: storilnosti in dohodku.
Poleg tečajev za strojnike ima- : -7 mo tečaje za ostale poklice. Naš center za izobraževanje v podjetju, gg ki že nekaj let uspešno deluje, ima 77 za letožnjo zimsko sezono zelo ob-širen program.
Danes sem omenil najvažnejše gg med problemi, ki jih moramo reši- g|7 ti, ker nas ovirajo pri vsakem na- -šem stremljenju za izboljšanje ggf gradbene proizvodnje. Brez rešitve gg stanovanjskega problema, nagraje- §=|f vanja po delu in usposobl jenosti gg ljudi za delovna mesta nikakor ne moremo naprej.
S'
Ing. Rudi Cerkovnik =H:
Mijo Horvat in Franc Wolf 50-letnika
Te dni sta se srečala z Abrahamom naša stara sodelavca Mijo Horvat, tesar iz Maribora, in Franc Volf, betoner iz Raven na Koroškem.
Mijo Horvat je bil rojen v Križevi jan-cestica. Oče mu je umrl, ko je bil star pol leta. Zato-je že v rani mladosti občutij vse gorje takratnih razmer.
Danes je poročen. Z lastnimi rokami si je prislužil mali dom na Dravskem polju, kjer živi z ženo in' tremi otroki. Najstarejši sin je že izučen za strojnega ključavničarja.
Kot dober delavec je bil že večkrat udarnik. Pri podjetju je že 10 let. Delal je na gradbiščih v Štorah, Medvodah, skratka tam, kjer je bila potreba po tesarjih. Danes dela na gradbišču »Impol« v Slovenski Bistrici.
Tudi drugi slavljenec tov. Franc Volf je star gradisovec, saj je pri podjetju že od leta 1947.
f ranc Volf, kvalificirani betoner, je bil rojen v Višnjici pri Varaždinu. Oče je bil viničar. V stari Jugoslaviji je največ delal kot sezon-
=
ski delavec v Zagrebu. Danes stanuje v Gradisovem naselju na Ravnah. Ima pet otrok. Najstarejši sin gg je že končal akademijo za igralsko umetnost in je že v službi pri ce- -7 Ijskem gledališču.
V podjetju je zadovoljen. N j ego-7= va na jvečja želja je, da bi bil zdrav ter tako še dolgo let delal v podjetju, v katerem je že prcž.ive] pol- =7 nih 17 let.
Obema jubilantoma tudi mi iskreno čestitamo in kličemo še na mno- E ga leta.
Opomba: žal se je film pokvaril ==s in tako njihovih slik nismo mogli 7777 objaviti.)
nn
ZAHVALA
Podpisani Jože Sršen, šofer iz Strojno prometnega obrata v Ljub-liani, se iskreno zahvaljujem sindi- 7777 kalni podružnici KO in SPO, svo-jim sodelavcem — šoferjem in po- 7777 slovni enoti Gradis Kranj za vence gg in sočustvovanje ob prerani smrti ==1: moje drage mame.
Jože Sršen gg|
_______________________________S


Sindikalni odbor podjetja »Gradis« razpisuje prosto delovno == mesto tehničnega tajnika.
Pogoji za sprejem so:
L da je končal višjo ali srednjo šolo,
2. delovno mesto tehničnega tajnika se lahko poveri tudi članu kolektiva z nižjo šolsko izobrazbo, če je s svojim delom v sindikatu ali drugih političnih organizacijah pokazal primerno sposobnost.
Osebni dohodek se bo obračunaval po posebnih kriterijih, ki jih potrdi sindikalni odbor podjetja. Po teh kriterijih bo znašala višina prejemkov od 50 do 75.000 din neto, mesečno.
Prošnje vlagajte na sekretariat sindikalnega odbora pri podjetju »Gradis«, centrala Ljubljana najkasneje do 20. septembra 1964.
Sekretariat sindikalnega odbora Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK«
1
REBALANS PLANA ZA LET01964
Delavski svet podjetja je na svoji redni seji, dne 15. avgusta 1964 sprejel predlog strokovnih služb in komisije za perspektivni program in razvoj ter letni gospodarski načrt rebalansa plana za leto 1964.
Skupne realizacije se predvideva po novem re-balansiranem planu 17 milijard 928 milijonov din ali za 19% več, kot je bilo predvideno po prvotnem planu, oziroma na zaposlenega za 7% več.
Predvideva se povečanje neto produkta za 25% oz. na zaposlenega za 12%, dohodka za 24% oz. no zaposlenega za 11%, čistega dohodka bo več za 37% oz. na zaposlenega za 23%; od tega pa je predvideno za izplačilo osebnih dohodkov 28% več im za sklade 97 % več kot po prvotnem planu. Na zaposlenega je predvideno osebnih dohodkov za 15% več, na sklade pa bo za 76% več na zaposlenega, kot je predvideval prvotni plan.
Rebalans plana je narekoval sledeče:
— S sklepom delavskega sveta podjetja v februarju letos so se popravile startne osnove za izplačilo osebnih dohodkov po veljavnem pravilniku, talko da se je zagotovilo najnižje prejemke za redni delovni čas najmanj 25.000 din mesečno. S tem pa je bilo treba povečati tudi višino sredstev, predvidenih za osebne dohodke.
— V zvezi s tem so sprejeli organi upravljanja
podjetja pri izvajanju poslovne politike določene ukrepe, da bi zagotovili potrebna sredstva.
— Konjunktura tržišča v začetku leta je povzročila, da so skoraj vse enote znatno povečale število zaposlenih od predvidenega po prvotnem planu. Zato je bil ta plan v prvi polovici leta znatno prekoračen.
— Prevzeta so bila nekatera dela. ki jih plan ni predvideval in so po svojem obsegu bistveno spremenila postavke plana in še sama po sebi zahtevajo rebalans za prizadeto enoto.
— Prvotni plan za leto 1964 je predvideval tudi odvajanje prispevka od izrednega dohodka, kar pa za leto 1964 ne velja več in bodo ta sredstva preusmerila v investicijski sklad za dopolnjevanje nujno potrebne mehanizacije, o čemer pa bo delavski svet podjetja posebej sklepal.
— Važno je poudariti dejstvo, da v rebalansi-ramem planu niso predvidena sredstva za izplačilo dodatkov na osebne dohodke zaradi podražitve cen po priporočilu ZIS. Zato bo potrebno pri razporeditvi sredstev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade to upoštevati in je smatrati del. namenjen za sklade kot minimalno zadolžitev posameznih enot, tako da bo mogoče podati potrebna sredstva za izplačilo dodatkov, na drugi strani pa se pričakuje tudi dosedanje večje produktivnosti, kot jo predvideva plan.
Ivan Sočič v centralni separaciji že dolgo let skrbi" za nemoteno poslovanje separacije
Včasih 20, danes pa samo 6 ljudi
Iz centralne separacije Obrata gradbenih polizdelkov
Včasih smo do nekaterih naših obratov krivični. Morda je to podzavestno, nehote. Vidimo samo velike tovarne, stolpnice, večetažne stanovanjske bloke im druge objekte, ki jih gradi ta ali oni kolektiv. Pri tem pa pozabljamo, da tudi brez »malih«, na videz nepomembnih obratov, ne bi šlo. Eden takšnih obratov, ki živi morda nekoliko »v senci« drugih, je centralna separacija obrata gradbenih izdelkov, ki ji po domače pravimo kar — gramoznica. Te dni smo jo obiskali, da bi izvedli v kolektivu kaj novic. Vodje tega obrata ni bilo, ker je na dopustu v Ankaranu, zato pa nam je postregel z novicami njegov namestnik, tovariš Andrej Logar.
»Zdaj gre delo kar dobro,« je pripovedoval. »Vsak dan pripravimo okrog 500 m3 gramoza v raznih granulacijah. Iz separacije pride 6 različnih granulacij. Lani smo pripravili skoraj 20.000 kubičnih metrov materiala.«
Potem je pripovedoval, da je zdaj v separaciji precej manj okvar kot pred leti. Ljudje so se izurili, postali so boljši delavci, razen tega pa je obrat tudi že bolj izpopolnjen. Posebna oblika separacije pa je v tem, da je zdaj v njej zaposlenih komaj 6 ljudi, včasih pa jih je bilo 20 in še več. Kljub temu. da je danes precej manj delavcev, pa proizvodnja ni prav nič nazadovala.
»Naš gramoz uporabljajo na naših gradbiščih, pošiljamo pa ga tudi drugim podjetjem. Seveda, če bi hoteli zadostiti vsem željam, bi morali pripraviti še enkrat toliko gramoza,« je razlagal tov. Logar.
Potem smo se pogovarjali še o tem in onem. Izvedeli smo, da vozijo gramoz iz naše separacije tudi v druge kraje, v Kranj, Celje, na Jesenice, v Koper, Tako bo šlo vso sezono, pozimi pa bo delo zastalo, kajti zimski meseci so primerni čas za remont strojev.
»Včasih je nekoliko težav s stroji, z bagri in demperji, ki kopljejo surovi material in se še marsikdaj pokvarijo,« je še povedal tov. Logar. »Seveda pa skušamo tudi takšne ovire čim prej odstraniti.«
Najboljša je zavestna disciplina
O delu disciplinske komisije V Mariboru
Danes se mnogo govori in piše o delovni disciplini. O tem se obravnava skoraj na vseh sindikalnih sestankih. Imamo tudi svoj disciplinski pravilnik. Po vseh poslovnih enotah so izvoljene disciplinske komisije, ki z vso resnostjo izpolnjujejo svoje naloge. Razumljivo je, da je najboljša ta, kjer vlada zavestna disciplina. Če ta popusti pa mora pričeti z delom disciplinska komisija. Tam, kjer je delovna dsciplina slaba in se od vseh članov kolektiva ne zahteva, da v celoti izpolnjujejo naloge, pada tudi storilnost dela.
V naši poslovni enoti v Mariboru so glede delovne discipline zelo strogi. Čeprav upoštevajo vse človeške slabosti in navade ter težave posameznikov, ima disciplinska komisija vedno dovolj dela. Tako je disciplinska komisija v letošnjem letu že obravnavala 82 primerov kršenja delovne discipline. Skupno je bilo kaznovanih 96 oseb. Izrečene kazni pa so bile naslednje:
Z odpustom iz službe je bito kaznovanih 6 oseb.
62 oseb je bilo kaznovanih z denarno kaznico.
20 oseb s strogim javnim ukorom itd. 4. člani kolektiva so bili predani sodniku za prekrške, eden pa javnemu tožilcu.
Predsednik disciplinske koalicije tov. Edvard Vovk je dejal, da izrečene kazni vzgojno vplivajo na ostale. Čeprav neradi, morajo včasih izreči najhujšo kazen, to je odpust iz službe, če opomin ne zadostuje. Sreča, da je teh primerov malo.
Disciplinski tožilec Franjo Mihelič je navedel vrsto kršitev delovne discipline: od neupravičenih izostankov, manjših pretepov in tatvin je bilo 12 primerov, ko so si delavci sami popravljali datume na izdanih bolniških listih. F. M. je celo ponaredil podpise zdravnikov, zato so ga predali javnemu tožilstvu.
Boljše bi bilo. da bi imela disciplinska komisija manj dela, je zaključil tov. Mihelič, toda red in disciplina morata vladati na vsakem delovišču.
Ee hi dobili boljše prostore
Centralna železokrivnica
v Ljubljani na neprimerni lokaciji
Centralna železokrivnica v Ljubljani leži — včasih bi rekli — bogu za hrbtom. Stisnjena je med slepe ulice, dvorišča in železniške proge. Skratka, lokacija prav nič primerna za tak obrat.
»Delovni pogoji so pri nas zelo težki,« je pripovedoval vodja tega obrata, tovariš Stanko Štub-ler. »Poleti še nekako gre, fiozi-mipa je delo izredno težavno. Lahko si mislite, da ni šala kriviti železo v odprti lopi pri minus 10 stopinj ...«
V pogovoru je tovariš Stubler omenil še cel kup drugih težav. Ovira je že pri nabavi materiala. Betonskega železa nasploh primanjkuje, zlasti debelejših profitov. Železarne delajo nekaj mesecev samo tanjše profile, potem pa spet debelejše. Prostori so tudi nasploh premajhni, ni prostora niti za uskladiščen je železa, niti že ukrivljenih armatur, ki bi jih sicer lahko delali na zalogo. Tudi s transportom je križ, kajti imajo eno samo prikolico in še ta ni popolnoma zanesljiva, kajti vrtilna plošča se večkrat pokvari.
»Velikokrat je že bilo govora, da bi železokrivnica morala dobiti boljšo lokacijo, blizu obrata gradbenih polizdelkov, kjer je tudi industrijski tir.« je pripovedoval tovariš Stubler. »Potem bi odpadel ves transport, železo bi samo zložili z vagonov, ga v delavnicah ukrivili in že odposlali na gradbišče. To bi bil velik prihranek na času in delovni sili.«
Zaradi težkili delovnih pogojev seveda v tem obratu produktivnost ni vedno na višku To je ra zumljivo, saj v hudem mrazu delavec ne more tako delati, kol če dela v zaprtih, ogrevanih pro storili. Pozimi, je povedal šel obrata, delajo s komaj 40% kapacitet. Marsikdo se pozimi tudi brani delati, zlasti tisti delavci ki niso navezani na podjetje kol so starejši ljudje.
»Če bi prišli v nove, boljše prostore, v pokrite delavnice, bi lahko s sedanjim številom ljudi (52) skoraj podvojili našo proizvodnjo,« je ob koncu razgovora pribil vodja železek rivnice.
Delo železokrivcev ni lahko, zlasti pozimi, ko pritisne mraz, da je težko držati mrzlo železo
Ne vezimo več po megli!
Direktor gospodarsko računskega sektorja podjetja Iko Ravnikar o rezultatih letne bilance in o spremljanju gibanja dohodka sploh
Delavski svet podjetja je na zasedanju, ki je bil 16. avgusta obravnaval poročilo o periodičnem obračunu za prvo letošnje polletje. Ob zaključku redakcije smo zaprosili tov. Ravnikarja, naj našim bralcem pojasni nekatere rezultate polletne bilance.
Iz razprave delavskega sveta ugotavljamo, da smo z rezultati Polletne bilance lahko zadovoljuj Kako smo uspeli rezultate sproti zasledovati?
Ugotavljamo, je dejal tov. Ravnikar, da so za nami časi, ko smo z negotovostjo čakali, kakšen rezultat poslovanja bo pokazala polletna bilanca, čakali na tričetrtletni in letni zaključni račun. Vsa obdobja vmes pa »vozilu v megli.
V lanskem letu sm-o led prebili, ^a celotno podjetje in poslovne enote smo uvedli mesečni obračun in s tem ugotavljanje uspeha sproti.
Jasno, da ima pri tem delež dobra organizacija dela in »mehanizacija« v finančnem sektorju. Fronta obračuna se je zožila na en mesec, prej pa smo na šest in na tri mesece ugotavljali uspeh.
Pri obravnavah lanskoletnih mesečnih obračunov smo ugotavljali tudi, da ponekod obračuna niso kvalitetno sestavili. Vsaka nova stvar naleti na odpor. Najdemo vsemogočo izgovore in težave. Objektivne težave so razumljive. Subjektivnih nikakor ne moremo upoštevati. Slišati je bilo že mnenja in glasove proti mesečnim obračunom.
Kako je v letošnjem letu?
Ugotavljamo, da se je kvaliteta izboljšala. V nekaterih poslovnih enotah mesečne obračune dosledno analizirajo. Vedno več upravljavcev sodeluje pri tem. Interes, kako so gospodarili, je vedno širši. To Je prava pot in edina, če hočemo biti gospodarji položaja v čim krajšem časovnem razdobju.
Ko nam bo uspelo kvaliteto in analiziranje uspehov mesečnega poslovanja dosledno izvesti prav v vseh poslovnih enotah, s tem odpraviti stihijo in improvizacijo, bomo rekli: »Žebelj srno zadeli na glavo!«
Periodični obračun in letna bilanca bodo samo potrdili to, kar smo v mesečnih obračunih ugotavljali sproti.
y letošnjem letu je metodologija izračuna dohodka bistveno drugačna kot v lanskem letu — kakšne so torej te spremembe?
. Letošnje leto se bistveno razlikuje od lanskega. Razlika je v tem, da se celotni dohodek in dohodek gospodarskih organizacij, ki imajo poslovne enote in obrate s samostojnim ali internim obračunom in ki opravljajo več dejavnosti, za ka-tore je predpisano različno plačevanja prispevka iz dohodka, ugo-tovlja celoten dohodek in dohodek smo po plačani eksterni realizaciji gospodarske organizacije kot celo-
Knko je z izračunom dohodka v našem podjetju?
Naše podjetje spada med go-spo-arske organizacije, za katere je predpis3,0° ugotavljanje celotnega o n od k a po različnih skupinah dejavnosti. fe so naslednje:
1.	Gradbene dejavnosti in storitve rojno-prometnega obrata spadajo , jPmo, kjer je prispevek iz do-'5no/'Ca- odstopljen podjetju v višini ,. .. ® namensko določen za inve-leijska vlaganja (npr. nabava & ad/bene mehanizacije in opreme).
. Kovinski obrati v Ljubljani, :f 1dski .obrati v Mariboru in pro-J .ivtivm biro spadajo v skupino, ki Plačajo prispevek iz dohodka v ce-
;j3j Ifsnoindustrijski obrat v Škof-Ori-not' ,S|>adi! v skupino, kjer se „ ’■ ek iz dohodka ne plača (ža-ci . razen hlodovine in izdelki
stavbenega pohištva). Za storitve te-
n ■ ”a- obrata, steklarske dclav-,ztlelkc mizarske delavnice graclbenega stavbenega mizar-«va (okna, vrata) plačamo prispe-Ve'k 1Z dohodka v celoti.
poleg ne vnovčenega dohodka za leto 1963, ki znaša din 820,952.23O_, prenesli v leto 1964 še reducirani dohodek, ki je izviral iz medobrat-nih odnosov v višini din 1.809,181.653 in ga prišteli k celotnemu dohodku, ugotovljenem za prvo polletje 1964.
S tem, da upoštevamo pri obratih samo eksterno plačano realizacijo, vso medobratno pa odštejemo, se odpira vprašanje delitve ostanka dohodka znotraj podjetja.
Kakšni so konkretni rezultati polletne bilance?
Navedel bom samo nekaj številk. Tako sta znašala celotni vnovčeni dohodek ter čisti dohodek in nje-
(L Odirat gradbenih polizdelkov riatof!TyaJaJec gradbenega mate-šbevi V ,et<isnjem letu ne plača pridevka iz dohodka. V letu 1963 je
bil obrat v skupini, ki je plačevala prispevek iz dohodka v celoti.
V letošnjem pravilniku je novo tudi to, da smo morali periodični obračun za prvo polletje predložiti službi družbenega knjigovodstva za počitniške domove že 20. julija (v lanskem letu samo ob zaključku leta).
Metodologija ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka je pri našem podjetju, ki ima, kot smo navedli. poslovne enote in obrate, ki različno plačujejo prispevek iz dohodka, in smo dolžni ugotavljati celotni dohodek po eksterno-plačaini realizaciji za podjetje kot celoto in temu ustrezno tudi dohodek podjetja, kajpak precej zapletena.
Pri zaključnem računu za leto 1963 smo od celotne realizacije najprej odšteli interno realizacijo.
Naše bralce ho gotovo zanimalo, kaj je interna realizacija in kaj je medobratna realizacija?
To je realizacija, ki nastopa znotraj določene dejavnosti.
Celotna realizacija storitev stroj-no-prometnega obrata, ki vrši usluge za gradbeno dejavnost, torej v okviru iste dejavnosti je interna realizacija. Interna realizacija so obremenitve med gradbišči in gradbenimi vodstvi,
Dalje predstavljajo interno realizacijo dohodki pomožnih obratov gradbenih enot npr. gramoznice, betonarne, servisne delavnice.
Te vrste realizacijo smo pri ugotavljanju dohodka za leto 1963 v celoti odšteli, prav tako pri periodičnem obračunu za prvo polletje 1963, od skupne realizacije.
Zaključni račun za leto 1963 _ je vseboval ugotovljen celotni dohodek po plačani realizaciji poslovne enote ali obrata (vključno torej medobratno realizacijo) in na podlagi tega je bil oblikovan ustrezni dohodek.
Tako ugotovljeni dohodek je vseboval tudi dohodek iz medobratne realizacije, ki srno ga motati po navodilih, ki so veljala za leto 1963, reducirati na dohodek, ki ni vseboval dohodka iz medobratno realizacije.
Medobratna realizacija je tista realizacija, ki nastopa med različnimi dejavnostim! (npr. obremenitve lesno-lndustrijskega obrata za izvršena mizarska dela gradbeni dejavnosti).
Tak način ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka posameznih poslovnih enot in obratov je bil kompliciran in je pri sestavi obrazcev za zaključni račun leta 1963 povzročal določene težave, da smo mogli ugotoviti dohodek za celotno podjetje. Iž tega razloga nam je na koncu leta poleg neplačanega dohodka ostal še reducirani (nerazdeljeni) dohodek, ki je izviral iz medobratne realizacije.
Pri sestavi periodičnega obračuna za letošnje polletje smo že pri celotnem dohodku posamezne poslovne enote in obrata ter izvenobrat-nega poslovanja ugotoviti dohodek, ki ustreza dohodku po plačani eksterni realizaciji.
Da ponovimo; eksterno plačan celotni dohodek je tisti, katerega plačilo teče preko našega tekočega računa pri Narodni banki.
Upoštevana ni niti interna niti medobratna realizacija.
Obračun za leto 1963 nam je pustil reducirani del med obratnega dohodka. Da lahko preidemo na likvidacijo tega dela dohodka, smo
gova delitev v primerjavi s I. letjem 1963 takole:		pol-
	000	
1. Celotni dohodek	8.275.293	100
2. poslovni in diru-gi stroški .	.	.	5,156.392	62,3
3. dohodek (t—2) .	3,118.991	37,7
4. prispevek iz dohodka ....	434.008	13,9
5. čisti dohodek .	2,684.983	86,1
6. izplačani osebni dohodki ....	2,147.986	80
7. ostanek čistega dohodka . . .	536.997	20
»SIS«
Zanimajo nas podrobnosti rezultatov polletnega poslovanja. Za koliko so narasli poslovni stroški v primerjavi z lanskim letom in za koliko je višji letošnji dohodek ?
V primerjavi z lanskim prvim polletjem je letošnji dohodek za 38.6 °/o večji. Poslovni in drugi stroški so narasli za 29.9 %>. Na račun osebnih dohodkov smo v letošnjem letu izplačali 80%, v lanskem prvem polletju 82.6%. Od ostanka čistega dohodka je namenjeno zg sklade 2:6%. Tendenca je torej usmerjena v prid delovnih priprav in investicij, saj je naša m c h a noo< p r c m! jcuos t kaj nizka: lani 45%. Ta problem je delavski svet podjetja pravilno ocenil im smo v letošnjem investicijskem programu predvideli nove nabave mehanizacije za več kot milijardo dinarjev.
Naše delovne priprave, ne le da so fizično iztrošene, temveč tudi ekonomska investicijska popravila niso več rentabilna. Pravo sliko dobimo, če primerjamo stopnjo sposobnosti naših delovnih naprav ^ slovenskim poprečjem, ki znaša 52.5%, jugoslovansko poprečje celo 56.7 %.
Ta dejstva jasno kažejo, da odpisi rastejo hitreje kot nova vlaganja v investicijske nabave. Zanimiv bo rezultat ugotavljanja spo-
Element
1.	Poprečno število zaposlenih . •
2.	Celotni dohodek..............
3.	Dohodek .....................
4.	Cisti dohodek................
5.	Izplačani osebni dohodek .	.
6.	Ostanek čistega dohodka . .
TRENING
0ieW dohodek
!/
SVETLE PERSPEKTIVE
so-bnosti delovnih priprav, ko bo v celoti realiziran milijardni program.
Mislim, da ne bo odveč, če še navedem nekaj rezultatov primerjave vnovčenega dohodka za prvo polletje 1963 s prvim polletjem 1964 na enega zaposlenega:
Režija poslovnih enot
1963	1964	Indeks
4374	5038	112,6
1335	1643	123,1
448	619	138,2
359	533	148,5
296	426	143,9
63	107	169,8
Poslovna enota	V odnosu do prod. cene z obrt. brez obrt.	
1. G V Celje . . .	štor. 11,0	štor. 13,7
2. GV Ljubljana .	14,6	20,0
3. GV Maribor . .	11,6	15,6
4. GV Ravne . . .	10,7	13,0
5. GV Jesenice . .	12,4	13,5
6. GV Skopje . .	7,0	8,3
7. Gradbišče Koper	9,1	13,0
8. Gradbišče Kranj	21,8	31,3
9. Gradbišče Lj. — okolica . . . .	10,3	14,8
Poprečje . . . .	11,9	15.4
a) Poprečno število zaposlenih je naraslo ža 564 ali za 12.6 %. Analiza tega pokazovalca bi povedala da je število zaposlenih naraslo zaradi strukture del. Ati je vmes »linija manjšega odpora« ekstenziteta?
h) Celotni dohodek je za 23.1 % večji.
c)	Dohodek je višji za 38.2%.
č) Cisti dohodek je relativno višji za 48.5 %.
d)	Osebni dohodki, vključno s predvideno delitvijo za 1. polletje so višji za 43.7%.
e)	Ostanek čistega dohodka znaša za 69.8 % več kot v I. polletju 1963.
Celotni dohodek na zaposlenega je ugotovljen na 1.643/m din. Letni dohodek na zaposlenega v podjetju je znašal 1. 1963 2.533/m in kaže, da bo v letošnjem letu znatno, presežen.
Ocenitev uspeha za podjetje kol celoto v prvem polletju je torej ugodna. Podatki, kateri so bili obravnavani na zadnjem zasedanju delavskega sveta, dajejo zelo pestre pokazatelje za posamezne
poslovne enote in obrate. Kako pobliže izglodajo ti rezultati?
Navedel bi samo dva glavna elementa, in sicer osebni dohodek za izdelavo — po obračunu proizvodnje in režijo poslovnih enot.
Poslovna enota	z obr. deli	brez obrt. del
1. C,V Celje . . .	("/o 15,7	(‘/o) 19,4
2. GV Ljubljana .	17,5	24,1
3. GV Maribor . .	19,0	25,6
4. GV Ravne . . .	17,0	23,5
5. GV Jesenice . .	17,0	18,5
6. GV Skopje . .	5,5	6,3
7. Gradbišče Koper	14,4	20,6
8. Gradbišče Kranj	25,5	36,6
9. Gradbišče L j. — okolica ....	19,4	27,5
Poprečje , . . .	17,11	22,0
Ugotovitve o osebnih dohodkih za izdelavo v odnosu do prodajne cene v primerjavi s prvim polletjem 1963 kažejo, da smo v poprečju podjetja dosegli 22.83 %, letos 22 % (brez obrtniških del).
Posamezne poslovne enote več ali manj odstopajo od poprečja lanskega leta. Maksimalno odstopanje znaša celo 13.8%.
Tudi pri režiji poslovnih enot je poprečje ugodno za podjetje kot celoto. Maksimalni poseg znaša pri nekaterih poslovnih enotah celo čez
10%.
Vse to so signali za analiziranje nastalih povišanj, kajti takih odstopanj nikakor ne moremo dopuščati.
Delavski svet je tudi mnogo govoril o povišanju zalog materiala. Ali to drži?
Zaloge materiala so porasle v primerjavi za isto razdobje lanskega leta za celili 42%, vtem ko na drugi strani ugotavljamo, da je dohodek naraste! za 38.6%. Kaže, da je naša vezava obratnih sredstev (zaloge materiala, gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje) dosegla vrh. Zato je treba pozdraviti sklep delavskega sveta podjetja, naj komercialna služba ugotovi vzroke in podvzame ustrezne ukrepe.
Če nam je vezava v nedovršeni proizvodnji razumljiva zaradi gradnje stanovanj za prodajo, nikakor ni utemeljeno zvišanje zalog materiala za preko 600/m dinarjev.
Vzroki za to?
Menda bo vzrok treba iskati na samih sektorjih naših gradbišč, ki verjetno v bojazni, da ne bo materiala (in s tem seveda ogrožen uspeh obračunske enote) »tezavri-rajo« material na daljšo dobo, kot je potrebno.
a Radenci smo morali n
Kolektiv je v šestih letih dela pokazal polno zrelost
Dne 6. maja 1958. leta smo zasadili prve lopate na novo osnovanem gradbišču vinske kleti v Kapeli. Delovne sile je bilo več kot preveč, večjih gradenj v bližini ni bilo. Maloobmejni promet pa je bil tudi zaprt. Zelo težko je bilo za zaposlitev ljudi, katere je vezala krpica zemlje, da niso odhajali drugam na delo.
Seveda je to priložnost tudi investitor izkoristil. Vidci je, da je delovne site dovolj in je začel pritiskati na na« izvajalce, naj bi pospešili z deli tako, da bi začeli delali v izmenah. Njegova korist je bila to, da je že isto jesen uskladiščil pridelek. Mi pa smo si ustvarili dober renome, da smo tako zahteven objekt dali pod streho in pripravili za uskiadiščenje v pičlih petih mesecih. Cez zimo smo imeli objekt za ort in dovolj dela za vso zimo.
Stavba, ki jo vidimo na sliki, je ponos kapelske okolice, investitorja in tudi nas izvajalcev. Renome, ki smo ga dobili pri kapelski kleti, se nam je bogato obrestoval, ker smo si pridobili izgradnjo boroeevskega obrata, Radenci, 1 j ut orne rstk o-ormoške kleti.
Iz Kapele se je cela skupina preselila v Gornjo Radgono, kjer smo v treh mesecih zgradili polnilnico šampanjca.
Medtem smo začeli z izgradnjo polnilnega obrata v Boročevi, v za-
Vinska klet v Kapeli
Marjan Starovasnik, sektorski vodja ekonomske enote Slatina Radenci
četku septembra 1959. leta. Tu smo zgradili novo polnilnico, odležalni-co, kotlovnico in adaptirali skladišče embalaže itd. To gradnjo smo končali decembra 1960, leta. Ker še ni bilo pripravljenih načrtov za nadaljnje delo, smo se odselili na novo gradbišče tovarne močnih krmil v Ljutomeru. Tam smo preko zime z manjšo skupino ljudi pripravljali barake za skladišče. Na spomlad smo zgradili še cesto in vodovod za bodočo ljutomersko klet.
Po šestih mesecih smo se morali vrniti nazaj v Slatino Radenci, tista dela pa je prevzel delovodja 'Anton Slanic. V Radencih smo zaceli z izgradnjo olimpijskega bazena in 12-stanovanjskega bloka 15. junija 1961. leta. V zimi 1961 smo še dobili adaptacijo kavarne in kinodvorane. Že tiri objekte smo predali svojemu namenu junija 1962. leta, stanovanjski blok pa spomladi. Leta 1963 smo napravili iz ostrešja nad skladiščem 26 pisarn za upravo zdravilišča Slatina Radenci. To je bila vmesna faza. ko smo čakali dokumentacijo za novi zdraviliški dom, Ta objekt se je začel v najslabšem letnem obdobju, kjer
smo se morali krepko spoprijeti z delom v vodi. Tu smo delali izkope in betonirali temelje v vodi pri — 16° C, in to noč in dan v treh izmenah. To požrtvovalno delo, trud in razumevanje naših delavcev je treba pohvaliti. Ko smo temelje končali, smo morali delo čez zimo ustaviti. Spomladi, ko je prišla odjuga, nam je celo gradbišče voda poplavila. Spet je bil naš sovražnik voda vse do takrat, ko smo prišli z gradnjo iz zemlje.
Med gradnjo smo še imeli nešteto težav, katere smo sproti reševali. Z vsemi temi napori, skupnimi močmi smo zopet zgradili en objekt, ki je v ponos — zadovoljstvo vsej okolici predvsem pa nam izvajalcem. Ta zdraviliški dom smo slovesno predali svojemu namenu 21. julija 1964. leta.
V soboto 8. avgusta pa smo imeli zidarsko »gliho« v restavraciji nove pošte. Seveda se je zopet investitor izkazal s tradicionalnim li-kofom, kjer nam je postregel z okusnimi kranjskimi klobasami in izvrstno ljutomersko kapljico.
Na tem mestu sem se poslovil od svoje skupine, kateri sem bil šest let delovodja. Težko je bilo slovo, ker tako pridnih, poslušnih in požrtvovalnih delavcev človek ne more kar tako pozabiti. Mnogokrat smo morali tudi proti svoji volji vele noči delati, ker je pač delo to zahtevalo. Sedaj smo morali že vse te tegobe pozabiti, ko pogledamo gotove izdelke, ki smo jih zgradili našemu Pomurju.
Se enkrat iskrena hvala vsakemu posameznemu delavcu, ki je kakor koli pripomogel k uspehu naše skupine v Pomurju. Posebna hvala tudi šefu EE tov. Marjanu Staro-vaisniku, ki je bil naš kažipot do cilja.
Svoje novo delovno mesto sem dobil na gradbišču Avtoobnove med novimi 70 tovariši, a zopet med gra-disovci.
Janez Jerlic
MALI INTERVJU
IZLETI
Sindikalna podružnica Ravne na Koroškem bo v začetku prihodnjega meseca priredila izlet v Logarsko dolino ter v naš počitniški dom v Ankaranu. Za izlet se je prijavilo preko 150 članov kolektiva.
Sindikalna podružnica Gradis Celje namerava organizirati izlet v Italijo. Ogledali si bodo Trst in Benetke.
Tudi sindikalna podružnica »Gradis« Centrala je pričela z organizacijo izleta v neznano — baje si bo centrala ogledala vsa naša gradbišča.
TAKO RADA BI VELIKO POTOVALA
Letos je bilo na praksi d našem, kolektivu preko 150 praktikantov, mladih ljudi, ki še gulijo šolske klopi in si v njih nabirajo znanje, zdaj pa so prišli za mesec dni k nam, da bi se spoznali z realnim življenjem, s proizvodnjo in prakso, kakršne ne poznajo iz šolskih klopi in knjig.
Tudi Breda Kovač, absolventka srednje tehnične šole v Ljubljani jv zdaj med nami. Pravzaprav je z e kar tresnot povezana z našim kolek tivom. Te dni je namreč postala naša štipendistka.
> Kako ste prišli do štipendijeP«
TtPrebarala sem oglas v časopisu,• je povedala.
»Samo tako? Nič poznanstva? Ali pa kakšne posebne odlike?«
V pogovoru je priznala, da je dobra učenka. Točneje povedano — prav dobra. Med 2? učenci 2. razreda Srednje tehnične šole sta samo ona in še neki sošolec dovršila razred s prav dobrim uspehom. Odličen ni bil nihče.
>Brala sem oglas in prišla. Takoj je bilo urejeno. Sicer pa beseda ni konj, sem si mislila, ko sem šla v Gradis,< se je veselo nasmehnila.
Potem je povedala, da dela v pripravi dela v obratu gradbenih polizdelkov. Riše. v glavnem opaže. O, da, je rekla, delo je kar zanimivo. Pozneje je vendarle priznala, sicer nekoliko obotavljaje, da je to delo tudi nekoliko enolično.
*In kaj bi bilo manj enolično?« sem vprašal.
Odvrnila je, da bi jo skoraj bolj veselilo delo na terenu, na gradbišču.
»Zelo rada potujem,n je razlagala, >Rada bi videla čirnveč spela, ose naše kraje in tudi druge dežele. Prav zato.s je rekla, bi jo bilo mikalo delo na terenu.
»Seveda pa je tudi delo pri risalni deski, v pisarni, po svoje zanimivo. In večkrat tudi prijetno. 7.lasti če dežuje, sneži rdi pritiska mraz,e sre je spet nasmehnila
A.	Uspehi podjetja	A. Gradbišča
V mesecu juliju 1964 je izvršilo podjetje skupni plan 135°/«, gradbena dela 136 %>, obrtniška dela pa 129 %,. skupnega leinega plana je izvršeno 67,34-«/o ali za 17,42 % več, kot je planirano, gradbenega leinega plana je izvršeno 69.12”/» ali za 20,48°/» več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 72,24«/» ali za 16,07»/» več, kot je planirano zn to obdobje.
Pri realizaciji je všteta tudi vrednost 93 milijonov gradbenih del v Skopju, ki niso zajeta v letošnjem planu podjetja.
Podrobnejši podatki so razvidni pri obdelavi posameznih enot in iz posebne tabele.
B.	Uspeh gradbenih enot
Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan 139 %>, gradbeni plan 142%, obrtniška dela pa 129 »/«.
Skupni letni plan so gradbeništva izvršila 69.34»/, ali za 19,37«/» več, kol je planirano, gradbeni letni plan 68,48«/» ali za 20,33«/» več, kot je planirano in obrtniška dela 72,24«/« ali za 16,07«/» več, kot je planirano za to obdobje.
Mesečni gradbeni plan so presegla vsa gradbišča razen Kranja, ki je doseglo le 88«/» mesečnega plana.
Podrobnejši podatki preseganja plana za posamezna gradbišča so razvidni iz posebne tabele.
PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH ZA JULIJ 1964
Planski pokazatelji		Gradis skupaj	Gradbišča skupaj	Ljubljana	Maribor	t	Jesenice	Ravne	«0 3 N	Koper	Kranj
Realizaci ja v %	skupna dela	135	139	114	134	160	140	168	164	209	85
za julij 1964	gradbena dela	136	142	123	119	176	147	179	187	148	88
kumulativno	obrlniška dela	129	129	97	205	129	95	132	112	186	82
Leinj plan: a) skupna dela	plan v «/»	49,92	49,97	47,5	50	52	55	45	51	46	50
	realizacija v «/»	67.34	69,34	56,5	67	83	77	75	84	■ 74	43
	4 — v %	'+ 17,42	4 19,37	4 9	+ 17	-f 31	4 22	4 30	4 33	4- 28	- 7
b) gradbena dela	plan v %	48.64	48.15	42,5	50	52	55,3	45	51	46	43.4
	realizacija v »/»	69,12	68,48	52,3	59	91	81,3	80	95	68	38.0
	+ — v •/«	4 20,48	+ 20,33	4 9,8	+ 9	4 39	4 26	4 35	4 44	4 22	- 5,4
e) obrtniška dela	plan v «/»	56.17	56,17	72,5	50	52	54	45	51	46	64,8
	realizacija v «/»	72,24	72,24	70,5	102	67	51	90	41	85	52.8
	+ — v «/»	+ 16,07	+ 16,07	— 2	+ 52	4 15	— 3	4 45	4 10	4 39	— 12.0
Produktivnost za julij 1964	plan	1014	863	825	885	811	716	939	774	751	691
	realizacija B. Obrali	1523	1107	977	915	1175	1552	1436	1064	1192	601
C.	Uspeh obratov
Obrali so kol celota izvršili mesečni plan 125«/», letnega plana pa
so dosegli 61,74 % ali za 12,02% več, kot je planirano za to obdobje Mesečni plan so presegli vsi obrati, odstotek preseganja se giblje od 7—36.
Podrobnejši podatki ostalili planskih pokazateljev so razvidni iz ■*-bele.
Planski pokazatelji		Obrati skupaj	SPO Ljubljan	KO Ljubljani	KO Maribor	ro 0 Osi	b.5 o§	Projektiv biro
Realizacija plana	v «/« za julij 1964	125	107	133	130	130	136	m
Letni plan	plan v °/o	49,72	51	51	52	50	46	58
	realizacija v %	61,74	54	68	67	64	62	65
	4 — v «/»-	4 12,02	+ 3	4 17	4 15	4 14	4 16	4 7
Produktivnost	plan	1606	2139	1580	1580	1529	1278	1309
	realizacija	1792	2070	1805	1764	1645	1637	1789
ta-
Sklepi organov saoionpravljanja
Delavski svet podjetja
SKLEPI
II.	zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 15. avgusta 1964 v Ljubljani
1.	Sklepi zadnjega zasedanja so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovateljev zapisnika o istovetnosti se vzame na znanje.
3.	Sklepi II. seje upravnega odbora podjetja se vzamejo na znanje.
4.	Izda se odločba o izvršenem pregledu zaključnega računa za leto 1963, ki ga je opravila finančna inšpekcija službe družbenega knjigovodstva v dneh od 13. do 30. julija 1964 in ki ugotavlja, da se glede pravilnosti stanja sredstev, s katerimi upravlja gospodarska organizacija, potrdi in upošteva popravke razlik, ki so odrejene z omenjeno odločbo.
5.	Zaradi delnega plačila prispevka iz dohodka za lesnoindustrijski obrat v Škofji Loki in ostalih popravkov se zmanjšanje ostanka = čistega dohodka po odločbi SDK v višini 7,501.937 din izvrši na neobvezno formiranem rezervnem skladu, ker je delavski svet po delitvi čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1963 namenil določen znesek čistega dohodka za poslovni sklad, ves ostanek pa je bil vložen v neobvezen rezervni sklad.
6.	Delavski svet podjetja potrdi periodični obračun za I. polletje 1964 za osnovno dejavnost, delavske menze in počitniške domove.
Za osnovno dejavnost z izkazanim:
din
celotnim vnovčenim	dohodkom	8.275,292.866
dohodkom ......................3.118,956.982
čistim dohodkom............... 2.684,983.088
ostankom čistega	dohodka	.	. •	536,996.618
7.	Delavski svet podjetja potrdi predlog upravnega odbora, da se iz ostanka čistega dohodka nameni za izplačilo osebnih dohodkov naslednje bruto zneske:
din
Centrala	.	6,412.060
Biro . ... g •••••♦.• •	1,746.000
Celje . . . g	.	$	.	.	5	.	$	.	.	14,787.000
Jesenice ... s	.	14,685.000
Koper	6,281.000
Kranj	s . . .	6,273.000
Ljubljana......................••••••	26,750.000
Ljubljana-okolica	.	.	;	s	.	;	.	.	9,623.000
Maribor ...kit:.;.; 36,178.000 Ravne	12,404.000
KO Ljubljana	.	i	.	s	.	5	•	.	.	8,137 O60
KO Maribor	5,643.000
Škofja Loka . k s s ? ; s • * .	5,071.000
OOP................s	.	?	;	y	7	.	.	9,254.030:
SPO	8,684.060
Gornji zneski predstavljajo maksimum, o dejanski delitvi pa odločajo delavski sveti poslovnih enot. Poslovne enote naj sporoče do 20. 8. 1964 gospodarsko-finančni službi podjetja dejanske zneske, ki bodo izplačani kot osebni dohodki po zaključku periodičnega obračuna za I. polletje 1964.
Izplačilo lahko izvrši ona poslovna enota, ki doseže 90—% plačanih situacij, položenih do 31. 7. 1964. Za izplačilo se odpre poseben akreditiv.
8.	Služba centrale podjetja je zadolžena do prihodnjega zasedanja, da obdela poprečne osebne dohodke po kvalifikacijah.
9.	Delavski svet podjetja potrdi rebalans plana v celoti, kot mu ga je predložil upravni odbor podjetja, in sicer:
— pregled stanja prevzetih in perspektivnih ter sklenjenih pogodb kaže, da niso v drugi polovici leta povsem zasedene kapacitete gradbenega vodstva Celje in gradbišča Kranj. Centralo podjetja se zadolži, da skupaj z obema poslovnima enotama v okviru že prevzetih del ali z novo pridobljenimi naročili, problem reši;
— plan za leto 1964 je predvidel tudi oddajanje prispevka od izrednega dohodka, ki a je bil naknadno ukinjen. Razen tega so ekatere dejavnosti oproščene tudi odvajanja prispevka od rednega dohodka, zato se rebalansu plana ti prispevki izračunajo na .rej veljaven način ter v planu prikažejo s am, da bo delavski svet podjetja s temi
•	redstvi razpolagal ter jih namenil v prvi rsti investiciji za družbeni standard, v dru-
;.i vrsti pa za investicije v osnovna sredstva, ri čemer pa je treba upoštevati nujne po-rebe in realne možnosti poslovnih enot, pri aterih se je ta del čistega dohodka ustvaril, lebalans plana kaže, da bo potrebno izjemoma odstopiti od gornjega načela edino ri gradbišču Kranj, ki bo tudi ta sredstva, porabilo za kritje osebnih dohodkov.
Ker ni več potrebna rezerva za kritje “vent. primanjkljaj na osebnih dohodkih aradi povišanja startnih osnov v marcu t. L, člene delavski svet podjetja, da 86 milijo-ov dinarjev rezerve iz leta 1963 zaenkrat •stane na tekočem računu.
V rebalansiranem planu niso predvidena a postavki »osebni dohodki« povišanja, ki odo potrebna zaradi dviga cen v smislu clepa ZIS minimalno 1.500 din na osebo mesečno, ki bodo znesli za podjetje ca. »0,000.000 din. Zaradi tega je v planu pred-- ideni procent čistega dohodka, ki ga po-ovne enote namenijo v sklade, smatrati ot obvezen minimalen del, ki pa se zaradi ornjih poviškov osebnega dohodka lahko strežno zmanjša, če bi se sicer zaradi tega stvarjale med izplačanimi osebnimi dohod-i na uro med poslovnimi enotami prevelike azlike.
10.	Glede na to, da je plan z današnjim nem rebalansiran tako, da je polletni rezul-at izhodišče plana, se bodo za kriterije »do-eganja finančnega plana« in »dohodka na
■ aposlenega nad planiranim«, ki jih vsebuje r organizatorjev proizvodnje (čl 10 tč. 6,7;
1.	11 tč. 1, 2; čl .12 tč. 1, 2; čl. 13 tč. 1, 2;
l.	15 tč. l, 2) doseženi rezultti prekoračitve li nedoseganja plana povečali s količnikom ' = 1.67. Ta količnik je določen na podlagi 'ejstva, da je večletno poprečje II. polletja
•	celotni letni realizaciji 60 %.
11.	Na podlagi čl. 7 pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev iroizvodnje po delu predpisuje delavski svet »odjetja za leto 1964 tabelo koeficientov »K«. Tabela je posebna priloga).
Ne glede na to, da tabela velja do konca 'eta 1964, pa bo delavski svet podjetja na lodlagi izkušenj iz uporabe sistema in po potrebi ob koncu III. tromesečja posamezna loločila lahko spremenil.
V zvezi s prehodom na sistem, ki ga pravilnik predpisuje, in uveljavitvijo pravilnika je postopati naslednje: pravilnik velja in je obvezen za celotno podjetje za II. polletje 1964;
glede na to, da je ocenjevanje izvršeno deloma v I. tromesečju, v celoti pa v polletju, se lahko na podlagi sklepov delavskih svetov poslovnih enot po tem pravilniku, z ozirom na doseženo oceno nagradijo osebe na delovnih mestih po čl. 17. pravilnika tudi za I. polletje. To je opraviti zlasti v tistih poslovnih enotah, kjer dosedaj ni bil v veljavi nikak sistem stimulativnega nagrajevanja kadrov, ki jih pravilnik zajema;
premije, izplačane organizatorjem proizvodnje na centrali podjetja po prvotnem pravilniku o nagrajevanju strokovnega kadra iz leta 1963, se smatrajo kot akontacije na premije, ki jim bodo pripadle po obračunu konec leta na podlagi tega pravilnika;
če delavski sveti poslovnih enot predpišejo, da se pravilnik na poslovnih enotah uporabi tudi za I. polletje tega leta, veljajo že izplačane premije po doslej veljavnih pravilnikih kot akontacija na premije po tem pravilniku;
za II. polletje tega leta prenehajo veljati tozadevni pravilniki podjetja in poslovnih enot oziroma posamezna določila teh pravilnikov, ki se nanašajo na nagrajevanje oseb po čl. 17. tega pravilnika;
če na posameznih poslovnih enotah nekatera delovna mesta, ki jih zajema čl. 17 pravilnika, niso zasedena, odpade ocenitev teh delovnih mest. Upravni odbor podjetja lahko predpiše, da se za konkretne osebe, ki posle teh delovnih mest izvršujejo, a so zajete v čl. 17. pravilnika, uporabijo koeficienti nezasedenega delovnega mesta namesto vršilca dolžnosti, če je ta za dotični kriterij in osebo ugodnejši;
če so na posameznih poslovnih enotah določena delovna mesta iz čl. 17 pravilnika začasno zasedena z vršilci dolžnosti, katerih koeficient za delovno mesto ne ustreza, se te osebe nagrajujejo po tem pravilniku. Te osebe je vključiti v ustrezni pravilnik poslovne enote.
12.	Na priporočilo Zveznega izvršnega sveta in na predlog upravnega odbora podjetja potrdi delavski svet delavcem in uslužbencem dodatek zaradi dviga cen, in sicer:
NK delavci in pom. usl. 3.500 din na mes. ali 27 din na uro bruto plač,
PK delavci in niž. str. usl. 3.000 din na mes. ali 23. din na uro bruto plač,
KV delavci in sred. str. 2.500 din na mes. ali 19 din na uro bruto plač,
din
VK delavci in vis. str. 2.000 din na mes. ali 15 din na uro bruto plač.
Dodatki se izplačujejo od 15. 6. 1964 dalje (vključno od obrač. meseca julija dalje).
13.	V zvezi z gornjim priporočilom potrdi delavski svet podjetja spremembo pravilnika o štipendijah (člen 33), in sicer tako, da star iosnovi prištejemo 3.000 din. Gibljivi del, ki je odvisen od uspeha v šoli, ostane neizpremenjen.
14.	Delavski svet podjetja potrdi tudi spremembo pravilnika o vajencih (člen 31), ki se glasi:
Za vajence, ki se hranijo izven podjetja, se na osnovo, ki je določena v čl. 31 doda 3000 din, za vajence, ki se hranijo v naših domovih pa po 1000 din mesečno. Ostala merila in osebne ocenitve, kakor tudi vsi dodatki za hrano in stanovanje, delovno obleko itd., ostanejo neizpremenjeni.
15.	Z odlokom, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ. št. 28 z dne 8. 7. 1964 so gospodarske organizacije oproščene obveznosti, da bi morale vpisati posojilo za gospodarske investicije v letu 1964. Odloči se, da ta sredstva zaenkrat ostanejo na neobveznem delu rezervnega sklada.
16 Na vlogo obratnega DS LIO Škofja Loka se odobri rekonstrukcija mizarske delavnice v višini 14,271.140 din.
Od tega zneska bo LIO Škofja Loka kril sam v letošnjem letu 4,939.200 din. Za kritje razlike do predračunske vrednosti v znesku 9,330.000 din se dovoli premestitveno finansiranje s tem, da se LIO Škofja Loka zaveže, da pri razdelitvi sredstev čistega dohodka po zaključnem računu za 1. 1964 razporedi najprej za pokritje premostitvenega finansiranja manjkajoči del za pokritje celotne razlike
17.	Iz sredstev amortizacije delavskih menz se nabavi 1 hladilnik 200 1, cena 250.000 din.
18.	Po nalogu sanitarne inšpekcije se iz sredstev skupne porabe nabavijo 2 pomivalni mizi za 340.000 din.
19 Osnovna sredstva delavskih menz:
din
I tricikel v sedanji vrednosti .... 295.017 1 telefonski aparat v sedanji vrednosti 11.218 1 računski stroj v sedanji vrednosti 67.597
se prenesejo na osnovna sredstva gradbene dejavnosti, ker gradbeno vodstvo Celje nima več delavske menze,
Potrdijo se nabave izven investicijskega programa za leto 1964
1 pisalni stroj »Tops«	98.5<
1 rač. stroj »Zagreb« . . s . . • . 200-0<
1 rač. stroj »Olivetti«	890.01
21.	Na predlog komisije za odprodaj' osnovnih sredstev se potrdi naslednja prc daj a:
din
1 stolpni žerjav »Pohorc«
G 18169 (»Gradbenik« Laško . . . 11.000.06 1 diesel motor tipa A ran model 50
G 16617 (Mineral Ljub.) ....	210.<K
1 ročni vitel) G 21208 (Slov. avto) .	13.2'
1 stolpni žerjav »Pohorc«
G 18216 (»Gorenc« Radovljica) . . 11,000.(K
22.	Iz sklada skupne porabe se nabavi z stanovanja v PBM bloku v Sketovi ulici 1 plinomerov v znesku 169.680 din.
23.	Zahvala organizacijskega komiteja SlG' 64 pri podpori za organizacijo športnih ig( gradbincev, se vzame na znanje.
24 Delavski svet sprejme in potrdi pošlo' -nik in okvirni pravilnik poslovnega združenja »INGRA«, Zagreb, katerega član je na* podjetje. Namen tega pravilnika je, da 5 uskladijo pravilniki jugoslovanskih gradb<' nih podjetij, ki delajo gradbena dela v Neh čiji.
25.	Delavski svet podjetja potrdi grada1 stanovanj v obsegu I. faze na kompleks soseske »Nove Jarše«. Finansiranje je zagc tovljeno iz v ta namen določenih obratni sredstev, dokler ne dobimo potrebnih ban< nih ali drugih namenskih kreditov.
Projekt izgradnje obsega 3 stolpnice po 1 stanovanj in 28 blokov po 15 stanovan Vrednost gradbenih in obrtniških del zna*-3.400,000.000 din.
26.	V zvezi s pogodbeno prevzetimi deli Nemčiji, delavski svet odobri večkratno P{ tovanje članom služb podjetja, ki so zado ženi za vsa inozemska dela. "Delavski fv odobri ta potovanja v naprej, zaradi nujbc sti potreb potovanja.
27.	Na predlog strojno-prometnega obr^‘. da se reši vprašanje enotnih cen hrani J stanovanju, sklene delavski svet, da ntm1-vse poslovne enote hrano in stanovanje \ enotni ceni vsem delavcem podjetja, čet so ti le začasno na terenu.
Overovatelj:
Ing. Rudi Cerkovnik Predsednik DS?'
Osvin Novak	Božo Lukač
Upravni odbor podjetja
SKLEPI
r«dne seje upravnega odbora podjetja, ki Je bi,a 14. avgusta 1961 na centrali podjetja v Ljubljani
1.	Ugotavlja se, da so bili sklepi I„ redne seje upravnega odbora vsi izvršeni.
2.	Poročilo o pregledu zaključnega računa Podjetja za leto 1363 s strani finančne inšpekcije službe družbenega knjigovodstva Po razlagi dir Ravnikarja, se vzame na zna-
««nJe brez pripomb.
3- Delavskemu svetu podjetja se predlaga, a sprejme in potrdi periodični obračun prvega polletja 1964 za osnovno dejavnost, de-avske menze in počitniške domove.
Za osnovno dejavnost z izkazanim:
celotnim vnovčenim dohodkom dohodkom
Čistim dohodkom ......
08 ankom čistega dohodka , .
din
8.275,292.866 3.118,996.982 2.684,983.088 536,996.618
• Upravni odbor daje predlog delavskemu k ® d Podjetja, da se iz ostanka čistega do-i™ 3 nameni za izplačilo osebnih dohod-v naslednje bruto zneske:
Centrala Biro Celje .*
Jesenice Ko-per Kranj Ljubljana . ^iubljana-okolica Maribor Kavne
5° Ljubljana "L> Maribor . -Škofja Loka . . OGP
Spo • • • •
din
6.412.000
1.746.000
14.787.000
14.685.000
6.281.000
6.273.000
26.750.000
9.623.000
36.178.000
12.404.000
8.137.000
5.643.000
5.071.000
9.254.000
8.684.000
defansu-i	predstavljajo maksimum, o
nic delitvi odločajo delavski sveti edi-
svem fnnJ^xja J)redlaga' da obratni delavski bančni =i,,*h.d0 20 8' t_ 1 gospodarsko-fi-
zneske ki bodn Cen!rxle podjetja dejanske , k! bodo izplačani kot osebni dohod-
ki po zaključku periodičnega obračuna za
I.	polletje 1964.
Izplačilo lahko izvrši poslovna enota, ki doseže 90% plačanih situacij, položenih do 31. 7. 1964. Za izplačilo se odpre poseben akreditiv.
5.	Upravni odbor podjetja potrdi osnove za izračun nagrajevanja organizatorjev proizvodnje za preseganje piana 33,08 % in preseganje čistega dohodka na efektivno uro 89,9 % v I. polletju 1964.
6.	Rebalans plana za II. polletje 1964.
UO podjetja predlaga sklepe komisije DS za perspektivni program in razvoj za rebalans plana v potrditev delavskemu svetu:
a)	Rebalans plana kot so ga pripravile strokovne službe po naročilu DS podjetja se akceptira in predlaga v odobritev.
b)	Pregled stanja prevzetih in perspektivnih ter sklenjenih pogodb kaže, da niso v drugi polovici leta povsem zasedene kapacitete gradbenega vodstva Celje in gradbišča Kranj.
Centralo podjetja je zadolžiti, da skupaj z obema poslovnima enotama v okviru že prevzetih del, ali z novo pridobljenimi naročili problem reši.
c)	Plan za leto 1964 je predvidel tudi od-vanje prispevka od izrednega dohodka, ki pa je bil naknadno ukinjen. Razen tega so nekatere dejavnosti oproščene tudi odvajanja prispevka od rednega dohodka. Komisija sklene, da se v predlogu rebalansa plana DS ti prispevki izračunajo na prej veljaven način in v planu prikažejo s tem, da bo DS podjetja s temi sredstvi razpolagal in jih namenit v prvi vrsti investiciji v družbeni standard, v drugi vrsti pa za investicije v osnovna sredstva, pri čemer je treba v prvi vrsti upoštevati nujne potrebe in realne možnosti poslovnih enot, pri katerih se je ta del čistega dohodka ustvaril.
Rebalans plana kaže, da bo potrebno izjemoma odstopati od gornjega načela edino pri gradbišču Kranj, ki bo tudi ta sredstva uporabilo za kritje osebnih dohodkov.
č) Komisija smatra, da ni več potrebna rezerva za kritje event, primanjkljaja na osebnih dohodkih zaradi povišanja startnih osnov v marcu t. 1. UO podjetja, da 86 milijonov din rezerve iz leta 1963 zaenkrat ostane na tekočem računu.
d)	V rebalansiranem planu niso predvideni na postavka »osebni dohodki« poviški, ki bodo potrebni zaradi dviga cen v smislu sklepa ZIS min. 1.506 din na osebo na mesec, ki bodo znesli za podjetje ca. 150,000.060 din. Zaradi tega komisija smatra, da je v planu predvideni procent čistega dohodka, ki ga
poslovne enote namenijo v sklade smatrati kot obvezen minimalen del, ki pa se zaradi gornjih poviškov osebnega dohodka, kolikor jih bo DS podjetja sprejel, lahko ustrezno zmanjša, če bi se sicer zaradj, tega ustvarjale med izplačanimi osebnimi dohodki na uro med poslovnimi enotami prevelike razlike.
7.	Navodila za ocenjevanje po delu:
UO podjetja je po obširni obravnavi odobril navodilo.
8.	Dodatek na osebni dohodek:
UO podjetja predlaga delavskemu svetu v odobritev:
a)	po priporočilu ZIS za dodatek delavcem in uslužbencem:
NK delavci in pomož. uslužbenci 3.500 din na mesec,
PK delavci in niž, str. uslužb. 3.000 din na mesec,
VK delavci in sred. str. uslužb. 2.500 din na mesec,
VK delavci in viŠ str. usluž. 2.000 din na mesec.
Dodatki porazdeljeni na 208 ur mesečno znašajo na uro:
NK delavci in pom. uslužbenci 27 din na uro bruto plač,
PK delavci in niž. str. uslužb. 23 din na uro bruto plač,
KV delavci in sred. str, usluž. 15 din na uro bruto plač,
VK delavci in viš str. uslužb. 15 din na uro bruto plač.
Dodatek se izplačuje od 15. 6. 1964 dalje.
b)	Spremembo pravilnika o:	štipendijah
čl. 33:
Višina štipendije se odmeri tak#, da stari osnovi prištejemo po 3000 din. Gibljivi del, ki je odvisen od uspeha v šoli ostane neizpre-menjen;
c)	Spremembo pravilnika o vajencih: — člen 31.
Za vajence ki se hranijo izven podjetja se na osnove, ki so določene v členu 31 doda po 3000 din. Za vajence, ki pa se hranijo v naših domovih pa po 1000 din mesečno. Ostala merila in osebne ocenitve kot tudi vsi dodatki za hrano, stanovanje, delovno obleko itd. ostanejo neizpremenjeni.
7. Razno:
a)	UO podjetja na predlog UO poslovne enote Jesenice odobri tov. Božidarju Lukaču, tehn. pomoč, šefa gradbenega vodstva Jesenice uporabo lastnega osebnega vozila v službene namene in prizna povračilo po čl. 7 pravilnika o uporabi osebnega vozila v višini do 806 km mesečno;
b)	UO podjetja na predlog poslovne enote Ljubljana odobri uporabo osebnega vozila na isti osnovi tov. Dragu Mandeljcu, komercialnemu pomočniku šefa grad. vodstva Ljubljana uporabo osebnega vozila v višini do 800 km mesečno;
c)	na vlogo organizacijskega komiteja SlG-64 Gradis — Ljubljana se odobri ekipam za nogomet, odbojko, namizni tenis, balinanje in kegljanje plačan dopust v času od 26. do 29. 8. t. L;
č) vlogo organizacijskega komiteja SlG-64 z dne 8 8. 1964, naj bi imel iuslužbenci centrale za udeležbo pri športnih igrah od 10. ure dalje dne 29. 8 t 1. prosto, se zavrne, ker bi v tem slučaju morali dati prosto vsem uslužbencem in delavcem podjetja Gradis v Ljubljani, to je 1800 ljudem, kar bi škodljivo vplivalo na proizvodnjo.
Predsednik UO podjetja: Ing, Rudi Cerkovnik
Delavski svet gradbenega vodstva Ljubljana
SKLEPI
II, rednega zasedanja DS gradbenega vodstva Ljubljana z dne 4, VIII, 1964
1.	Ugotovi se, da so sklepi I zasedanja DS gradbenega vodstva izvršeni.
2.	Sprejme se na znanje poročilo računovodkinje tov. Francke Erjavec o polletnem obračunu proizvodnje.
3.	Osvoji se predlog UO gradbenega vodstva in se odobri posojilo 200.000 din tov. Janezu Erklavcu, ki ga potrebuje za dograditev stanovanjske hiše,
4.	Znesek 18 milijonov bruto skladov po obračunu za leto 1963 se razporedi na sklad skupne porabe gradbenega vodstva.
5.	Glede na velike potrebe in na veliko število prosilcev za stanovanje, izmed katerih je nekaj primerov zelo kritičnih, se sredstva iz skladov gradbenega vodstva v višini 20 milijonov dinarjev, ki jih je DŠ gradbenega vodstva na XVI. rednem zasedanju 19. maja 1954 namenil za nakup družinskih stanovanj in gradnjo samskega doma, nameni prvenstveno za nakup družinskih stanovanj. Zadevo bo ponovno obravnaval DS gradbenega vodstva na za-
sedanju v mesecu septembru t. 1., ko bo že formirana cena stanovanj v stanovanjskih blokih G-62 in se bo na osnovi te videlo, koliko stanovanj se bo lahko kupilo z razpoložljivimi sredstvi.
6.	Osvoji se predlog UO gradbenega vodstva in se odobri plačilo prevoznih stroškov za izlet, ki ga organizira mladinska organizacija.
7.	Za člana komisije za investicije podjetja se izvoli tov. ing. Saša Škulj.
8.	Za dan šoferjev se odobri pogostitev 7 članov-šoferjev v višini 1500 din na člana.
9.	Vsem članom DS gradbenega vodstva, ki so zaposleni na sektorju Avtomobilska cesta in prihajajo na zasedanja DS, je izplačati polovico dnevnice (1500 din) in prevozne stroške.
Ljubljana, 7. VIII. 1964.
Predsednik DS gr. vodstva: Franc Pehan
Upravni odbor gradbenega vodstva Ljubljana
SKLEPI
II. redne seje UO gradbenega vodstva Ljubljana z dne 4. VIII. 1964
1.	Ugotovi se, da so sklepi I. redne seje UO izvršeni.
2.	Sprejme se na znanje poročilo računovodje tov. Francke Erjavec o polletnem obračunu proizvodnje.
3.	Prošnji tov. Janeza Erklavca za nakup 1000 kg cementa se ugodi pod pogojem, da plača material do konca leta 1964.
4.	Predlaga se DS gr. vodstva, da odobri posojilo 200.000 din tov. Janezu Erklavcu, ki ga potrebuje za . dograditev stanovanjske hiše.
5.	Predlaga se DS gradbenega vodstva, da odobri plačilo prevoznih stroškov za mladinski izlet, ki ga organizira mladinska organizacija.
6.	Odobri se uporaba mopeda v službene namene tov. Jožetu Kapi ju in Francu Voj-koviču tako, da oba registrirata izvršene km in jih vsakega 15. v mesecu predložita V odobritev.
Ljubljana, 7. VIII. 1954
Predsednik UO gr. vodstva:
Maks Mlakar
Delavski svet gradbenega vodstva Maribor
Izvleček sklepov II. rednega zasedanja DS »Gradis«, gradbeno vodstvo Maribor od dne 23. 7. 1964:
1.	Potrdi se polletna bilanca gradbenega vodstva Gradis Maribor.
2.	Na podlagi 3. in 4. sklepa XVI. rednega zasedanja gradb. vodstva Gradis Maribor od dne 12. marca 1964 se potrdijo priloge k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ter se naj izdela končni tekst.
3.	Za pregledovanje zapisnikov svetov OE je zadolžen tov. Zajšek, ki naj o važnejših problemih poroča na UO.
4.	V zvezi s 3. sklepom je obvestiti vse svete obračunskih enot, da dostavljajo svoje zapisnike v dveh izvodih na upravo gradbenega vodstva.
5.	Potrdi se predlog IO SP Gradis, da se nabavi potrebno število knjige »Zakon o delovnih razmerjih« ter da se skliče posvetovanje o tem zakonu.
Za predavatelja naj poskrbi tov. Janžekovič.
6.	Za novodošle člane kolektiva se bodo v bodoče delile delovne obleke samo vsake 3 mesece.
7.	Sektorski vodje ne smejo sami prevzeti nobenih manjših del, če ni urejena potrebna tehnična in finančna dokumentacija. Tov. šef-inženir naj izda o tem še posebno okrožnico.
Predsednik DS:
Alojz Lisjak 1. r.
Upravni odbor gradbenega vodstva Maribor
Sklepi I. redne seje UO
1.	Pospešiti je postopek oziroma izposlovati posojilo, ki je bilo odobreno tov. Alojzu Štraklu že preteklo leto na DS. Za izvedbo tega sklepa je zadolžen tov Gajšt.
2.	V prihodnje naj gredo vse prošnje članov kolektiva preko svetov OE. ki naj dajo svoje pripombe in predloge na UO.
Tovariš Gaj št naj izda okrožnico.
3.	Pritožbo ing. Dušana Dovjaka je rešiti v smislu navodil pravne službe centrale.
4.	Ker je stanovanjsko vprašanje nekaterih članov našega gradbenega vodstva precej kritično, ne moremo nuditi tov. Francu Ljubecu — bivšemu članu gradbenega vodstva Celje, boljšega stanovanja, ker ga trenutno ni na razpolago. Kolikor bosta gradbeno vodstvo Celje in imenovani interesenta za stanovanje, ki ga bomo gradili za trg, smo mu pripravljeni nuditi stanovanje po lastni ceni.
5.	Poostriti je izvajanje enotnega delovnega časa, predpisanega od UO; proti članom kolektiva, ki ne opravijo vsaj 48 ur tedensko, pa podvzeti ostrejše ukrepe.
Maribor, 13, 7. 1964.
Predsednik UO: Miro Žorž
Sklepi II. redne seje upravnega odbora Gradis GV Maribor z dne 15. 7. 1964
1.	Glede na prošnjo za posojilo tov. Viktorja Cestarja se sklene, naj komisija pregleda njegovo hišo v gradnji ter o tem poroča na DS.
2.	V komisijo za investicije GIP Gradis se kot zastopnika gradbenega vodstva Maribor določi tov. Boruta Zupančiča.
3.	5 vajencem iz Makedonije, ki želijo koristiti dopust na svojih domovih, se odobri povračilo potnih stroškov.
Izkoristijo naj možnost skupne vožnje. Potni stroški se črpajo iz sklada skupne porabe.
4.	Gradbenemu šolskemu centru se za ureditev okolja pri šoli v Smetanovi ulici odobrava namesto prvotno odobrenih 5000 do 6000 kg cementa brezplačno.
Sredstva gredo iz sklada skupne porabe.
Maribor, 23. 7. 1964.
Predsednik UO Miro Žorž I. r.
UO GV Jesenice
SKLEPI
I. redne seje upravnega odbora p. e. »Gradis« — gradb. vodstva Jesenice, ki je bila dne 23. 7. 1964 ob 17. uri na upravi gradbenega vodstva Jesenice
1. Izvoli se za celo mandatno dobo zapisnikarja na sejah UO Marijo Kramar.
Za overovatelja zapisnika se imenuie orav tako za celo mandatno dobo:
1.	Staneta Simeonova,
2.	Janeza Makovca.
2.	Imenuje se verifikacijsko-volilna komisija za izvolitev predsednika upravnega odbora is.:
1.	Stane Simeonov,
2.	Ljuba Tafman,
3.	Janez Makovec.
Ker sta bila 2 predloga za predsednika UO, bo tajno glasovanje.
Izid je bil naslednji:
Viljem Zrim, 6 glasov,
Stane Kramar, 3 glasove.
3.	Za predsednika UO PE Jesenice je torej izvoljen tov. Viljem Zrim, za namestnika UO pa Stane Kramar.
4.	Člani UO vzamejo na znanje zahvalo tov. Viljema Zrima, kateri se jim zahvaljuje za zaupanje, ker je že drugič izvoljen za predsednika UO. Apelira na člane UO, da mu pri delu pomagajo in da se sej točno in redno udeležujejo.
5.	Poročilo tov. šefa o problematiki gradbenega vodstva in perspektivni gradnji se vzame na znanje. Glede bodočih del — lastnih investicij se tov. šef zaveže, da do prihodnje seje sestavi program teh gradenj. Vzame se na znanje tudi poročilo o polletnem finančnem uspehu, ki znaša 15,40 %.
6.	Glede na polletni uspeh se sprejme sklep, da se izplača za tekoči mesec 25 e/o kolektivnega presežka, vendar se kolektivni presežek ne izplača sektorjem, ki niso aktivni.
Prav tako se presežek ne izplača posameznikom, kateri se ne zalagajo pri delu. Predlog za neizplačilo posameznikom dajo proizvodni sveti.
Proizvodni — posvetovalni sveti naj se obnovijo — dopolnijo, kolikor so posamezni člani svetov odpadli. V proizvodne svete naj se izvoli strokovne člane kolektiva iz vseh strok iz vrst delavcev, delovodij, tehnikov'.
7.	Glede na še vedno velik problem strokovnega kadra je bil sprejet sklep že na eni izmed predhodnih sej, da bomo štipendirali mladi kader naših članov kolektiva, da se izšola na srednje tehnični gradbeni šoli. Prav tako bomo morali misliti na administrativni . kader. Namestiti je mlado moč
7.	a^rvnistrativno ali ekonomsko šolo. Iskati movarrio še nadalje kvalificirano delovno silo; posebno tesarje in železokrivce.
8.	Tov, Tarmanova — vodja spi. kadr. službe poroča, da je bil šele sedaj dokončno sprejet pravilnik o vajencih, zaradi tega je odpadlo povezovanje s šolami v bližnji okolici, zaradi preusmeritve mladincev v naš poklic. Pogoj za sprejem v uk v gradbeništvo je po pravilniku dokončana 8-letka. Vendar se v naši okolici vsi mladinci z osemletko rajši zaposlijo v industriji, zaradi tega se sprejme sklep, da je dopustno sprejeti vajence iz najbližje okolice tudi s končanim sedmim razredom osnovne šole.
9.	Jusufu Djedoviču se na njegovo prošnjo posojilo 50.000 din ne odobri, ker gradb. v. nima za te namene na razpolago finančnih sredstev.
10.	Upravni odbor sprejme sklep, da naj Alojž Štros k prošnji za odprodajo lOOO kg cementa predloži dokumentacijo, zakaj in kdaj cement potrebuje
11	Na predlog tov. šefa upravni odbor predlaga ČUO odobritev uporabe lastnega osebnega avtomobila in povrnitev stroškov gl, čl. 7 pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil za službene namene, in sicer 800 kilometrov mesečno tov. Božidarju Lukaču, pomočniku šefa gradbenega vodstva.
12	Kurirki gradb vodstva Jesenice pa se odobri uporaba lastnega kolesa in prizna povračilo stroškov gl. čl. 7 pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil za službene namene do največ 400 km mesečno.
13	Alojzu Mikulanu se na njegovo prošnjo posojilo ne more odobriti, ker gradbeno vodstvo za te namene nima finančnih sredstev.
14.	Blažu Plemlju se odobri odprodaja naslednjega gradbenega materiala: 1000 kosov zidne opeke - votlakov, 500 kg cementa.
Material je dvigniti v glavnem skladišču
15.	Antonu Mekišu se odobri odprodaja naslednjega materiala: 5000 kosov opeke — votle, 5000 kg cementa in 40 m2 lep plošč.
16.	Božu Čadu, Ljubi Tarman, Francu Polajnarju, Tinu Markešu, graditeljem garaž pri stanovanjskem bloku DOM/I se odobri naslednji material: 35 kg bitumena. 30 kg ibi-tola, l rolo strešne lepenke št 150, 2500 kosov votle opeke (nekurantne) — ali nove.
17 UpraVni odbor ponovno obravnava prošnjo za dodelitev štipendije na delovodski šoli tov Alojza Plemlja, ter isto za letos negativno reši s pripombo, da bo prošnja v prihodnjem letu pozitivno rešena, kolikor bodo s strani prosilca v pogledu or-
ganizacije dela, kot skupinovodja zaznamovani vidnejši uspehi.
18.	Kati Hiti, usl. Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo Jesenice se na prošnjo za odprodajo 2500 kosov zidakov n. f. sprejme sklep: prošnji ni mogoče ugoditi, ker tovrstnih zidakov nimamo na zalogi. Na razpolago imamo le votlake, kateri se ji lahko ociobrijo.
19.	Leopold Ilovar iz »Gradis« — Lesni obrat Škofja Loka prosi za odprodajo 800 kosov žlindrinih zidakov.
Prošnji se odobri s pripombo, da naj zaprošeno količino dokumentira z načrtom oziroma predračunom.
20.	Alojzu Kunčiču se na njegovo prošnjo odobri 2000 kg cementa s pripombo, da prosilec opraviči potrebo in sporoči čas, kdaj cement potrebuje.
21.	Prošnji pionirskega odreda Kor. Bela se ne ugodi, ker nimamo razpoložljive mehanizacije.
22.	Vlado Pranjič prosi ža družinsko stanovanje. Ker gradb. v. ne razpolaga z družinskimi stanovanji, se prošnja obdrži v evidenci pri stanovanjski komisiji.
23.	Prošnja za povišanje tarifne postavke Josipa Crnčiča se odstopi proizvodnemu svetu.
Na prošnjo Margarete Gostič, kantinerke za povišanje tarifne postavke naj da primeren predlog komerciala.
24.	Antonu Zidaneku se na njegovo pritožbo na odpoved delovnega razmerja odgovori naslednje:
1.	Odločba o odpovedi delovnega razmerja ostane v veljavi, obstaja pa možnost, da UO isto v teku 4-mesečnega odpovednega roka razveljavi, kolikor bodo s strani tov. Zida-neka v celoti odpravljeni nedostatki, navedeni v odločbi.
2.	Istočasno se razveljavi sklep 5. zadnje seje UO, ki se nanaša na odprodajo 2600 kosov žlindrinih zidakov in stopi ponovno v veljavo, v slušaju, da bo odločba o odpovedi delovnega razmerja preklicana.
25.	Odobrena opeka na seji UO dne 11 6. 1964 Viljemu Zrimu se odproda po polovični ceni od knjižene cene po 24 din, ker je od dolgotrajnega uskladiščenja izgubila na vrednosti
Predsednik UO p e.
»Gradis« Gr v. Jesenice:
Viljem Zrim
ljudi in to le nekaj pomeni. Ko sem želel spoznati tega Holzmanna, sem zvedel, da je mož že pred skoraj 100 leti umrl in da celo njegov zadnji potomec ne živi več.
Zelo pogosto mi se vsiljuje vprašanje, ali je tudi že naš Gradis postal tak pojem za jugoslovansko oziroma slovensko gradbeništvo. Mislim, pojem v naprednem, pri katerem se vsak gradbenik in ekonomist ustavi in preden preide na drugo misel, prikima. Prepuščam, da si vsak sam odgovori na to vprašanje. Morda je ta pojem le tu pa tam v nekih krajih malo zasenčen. S Holz-mannom smo si pač v enem zelo podobni, namreč, da razmeroma slabše plačujemo svoje delavce, kljub temu da smo na tržišču razmeroma dražji Kako čudovita enotnost na najbolj delikatnem mestu! Nekdo je izrekel celo neokusno šalo, ko je rekel, da se ne bi nič spremenilo niti če bi se vodstvi obeh podjetij pobratili, kot je sedaj v navadi pri nekaterih mestih, in bi med Gradisom in Holzmannom za nekaj časa zamenjali vse vodilne ljudi. Holzmann je danes akcijska družba in kotira na borzi.
Pa še nekaj je tu zelo v navadi, nekaj kar bi težko verjel, da je mogoče v tem iinančnem redu. Na vseh večjih objektih se pojavljajo družbe treh štirih velikih podjetjih (Arbeitsgemeinschait), čeprav je vsako za sebe sposobno izvesti vsa dela samo Take družbe naj bi se po teh pojmih pojavile pri delih na Jesenicah, na Ravnah, pri izgradnji Toplarne v Ljubljani, pri izgradnji Trga revolucije v Ljubljani itd Vsako podjetje, član take družbe, vloži določen delež mehanizacije, strokovnih kadrov ali pa se odloči, da izvrši določene vrste del, kot zemeljska dela, železokrivska dela, tesarska dela itd Tudi mi se pojavljamo na takih gradbiščih kot del enega družabnika, ki včasih ima ali pa tudi nima vodilne vloge (Federfuhrung). Ni namreč nujno, da ima Holzmann, čeprav največje podjetje, tudi vodilno vlogo pri vseh gradnjah. Tako vlogo na ima najsposobnejša osebnost od vseh partnerjev.
Ta način ima določene prednosti in bi tudi pri nas lahko koristno zaživel. Na licitacijah bi bilo lahko tudi oficialno manj medsebojnega glodanja, podjetja bi se lahko notranje boljše strokovno razvijala, sčasoma bi prenehalo tisto najslabše in najbolj nazadnjaško mnenje, da se vsakdo peča in celo čuti poklicanega, da se peča z vsem. Kako naravnost idealno zamotano je to in kako prav na takem tlu zraste in se razvije primitivizem Z e sam primer Ljubljane kot gradbeni okoliš, s kopico domačih in drugih podjetij to nazorno potrjuje. Nobeno od teh podjetij nima urejene niti gramoz-
ne bi hoteli dati prvemu organiziranemu nastopu »Gradisove enote« na tujem tržišču adekvaten pomp tukajšnje reklame, potem skromni naslov ni pravi uvod v začetek neke velike akcije. Morda bi bolj ustrezal naslov »Osvajamo tuja tržišča«, iz previdnosti bi še zaenkrat izpustili besedo »uspešno«. Ustrezal bi tudi raketni naslov: »Izstrelili smo prvo raketo tipa .Gradis' ena žena in 45 mož je po 15 urah guncanja srečno pristala nekje v srednji Evropi«, ali bolj točno v Griesheimu pri Frankfurtu na Maini. Naj bo kakorkoli, ker se bo tovariš Ce-puš le odločil, da priobči to naše pisanje nekje na spodnji polovici zadnje strani tj. za osmrtnicami in karikaturami, bo tak nerevolverski naslov verjetno najbolj primeren. Predstavljamo končno le bori l •/« Gradisove žive udarne sile in 8nno mimo ostalega tudi brez osnovnih sredstev. Toda pustimo šalo in preidimo na resno razpravo.
Nekaj o tem, kako smo se vozili in kako so nas sprejeli, smo že pisali, da-nos pa še malo o našem delu in življenju.
Uvodoma moram povedati, da se pridno učimo nemščine, tako da se bomo čas lažje pomenili.
Če kdo misli, da je julija tu v Frankfurtu kaj hladneje, potem se kar pošteno ^oti. Letos je bilo tu menda le izjemoma tako pasje vroče, da niti doma ne tako. Nič nenavadnega ni bilo, ko je bil termometer tudi na 38 in 40 stopinj C Posebno nenavadno je bilo še nam. ker smo bili navajeni delati le do 14. ure, tako da prebijemo doma tisto prav pošastno vročino nekje v senci ali v vodi. Tu pa traja ob ponedeljkih in torkih uormalni delovni dan od 7 do 16.45 in ob sredah, četrtkih in petkih pa od 7 do 15.45.
galica tu traja 20 minut in je po 9. Uri’ kosilo pa 30 minut. 1/2 in 1 uro. Ko-je le na gradbiščih in redno le blatino, kar si pač kdo prinese z doma. Uri gradbenem skladiščniku si lahko kupi želji in režijski ceni pivo, jabolčnik ali Coca Cola. Čas malice in kosila se-vetia ne štejte v redni delovni čas, no-^°st. ki se nič kaj prijetno ne sliši, čeprav je resnična. Pa smo se kljub temu hitro privadili tem spremembam °eve. če je potrebno dalj delati, se de-ovni čas tudi podaljša, vendar največ 2a 2 uri. Večja podaljšanja kaj hitro §radbena policija, posebno v me-stih in z radikalnimi denarnimi kaznimi intervenira^. Ob sobotah je redno prost uan in se le izjemoma dela, za to pa mora biti res tehten vzrok. Ob nedeljah se na splošno nikjer ne sme delati.
h t'6 .ll0^em biti prav iskren, smo se naj-3 reJe in najlaže privadili prosti soboti. t -v neverjetno se čez to ni nihče pričeval, čeprav novost preizkušamo šele esec dni. Toplo svetujemo, da to tudi oma preizkusite, treba je biti odločen, er bodo tudi analize hitro pokazale dobre rezultate. Mislim, da tu ni nihče delal nekih analiz. Pogosto vidim, kako ®e delavci vlečejo in prekladajo z noge na nogo, v gradbeništvu delajo v glav-nem le tujci, in je tem za analize kaj *?al° mar. Sprijaznili so se pač ljudje z cjstvom, da je potrebno v petih dneh zaslužiti, kolikor prej v šestih. Če bo euaka vrednost tudi narejena, je to pač . Var Pogojev dela in zavesti. Tu se po-v m zavesti istoveti z DM! Kdor nabere tednu več DM, ta se upa tudi več Potrošiti, temu se hrbtenica bolj zravna n ima večjo samozavest, najmanj pa s?k°’ da bi naslednji teden še več za-• °menil sem tudi, da tu ne puste dob	Posebno taki, ki že daljšo
D_",° delajo v gradbeništvu. Sicer je pa Ehn°bna 3Tlentaliteta kot pri nas. Mno-za "1e pr3h°d v gradbeništvo le prilika kr>,-,C-rientaC3j° 3n odskočna deska za do-koneno izbiro poklica.
že bilo objavljeno, ne nasto-0 v tujini kot samostojno podjetje Pod• kot Prevzemniki del pri velikem da i6 '^U Uhilipp Holzmann. Lahko trdim, je simbolični znak »H«, ki se pejav-
Claai »»šega kolektiva v (ujmi. Manjkajo šel poslovne enote tov. Lipovec in tov. Nika. ki je kila ta čas pri investitorji!
niče. Vsako podjetje zase improvizira in se dovija na vse mogoče načine, nad vsemi pa kraljuje primitivizem, nizka produktivnost in visoki produkcijski stroški Pa vendar je urejena dobava gramoznih frakcij elementarni pogoj za kvalitetno delo Nikogar ni, ki bi to preprečil ali drugače odločil Kako je nemški investitor to enostavno rešil, ko je napisal v ponudbenem elaboratu pogoje dela in med drugim tudi-: Cement in vsi dodatki se morajo sproti preiskovati Frakcije se morajo obvezne ločeno skladiščiti, tako da se lahke tudi praktično doseže sestava agregata med »D« in »E« linijo Preiskave doseženih krivulj se morajo tekoče predlagati gradbenemu nadzorstvi« v pregled. Uporab ljati se sme le gramih ra n, čist. rečni gra moz.
Seveda, investitor tu dosledno izvaja tako napisana dotočila in nobenemu izvajalcu ne pade na pamet, da bi delal drugače, ker bi bil sicer v trenutku zamenjan odgovorni vodja del. podjetje pa diskvalificirano Tukaj niti »telefon na tehtnici« ne bi pomagal Kako bi šele z sleda lo delo več podjetij na enem gradb:š<Hil Tukaj tudi ne gre vse gladko in br<=T trenj, večji skuša tlačiti manjšega Zgodi. se. da zaide ploh ali kaj drugega;, ki ima pečat enega podjetja k drugemu, pa se delovodji grdo pogledata. potem pa vljudno opravičita, Kako bi se le to pri nas odvijalo, Ro Imamo tako pestro izrazoslovje, posebno kar se družine in prednikov tiče. Nisem prepričan, če M se kakšna stavba končala brez obveznega pretepa in tožbe na na j višjem sodišču.
Da, še veliko dela' je pred nami, veliko ozkosti bo potrebno še odstraniti in veliko pregretih glav ohladiti, da bi teklo
boljše, da bi se ustvarili pogoji za dvig produktivnosti in če že hočete, da bi v petih dneh naredili to, kar sedaj delamo v šestih ali več dneh in kako smo se mi vključili v te razmere na posameznih gradbiščih Dejal bi, da še kar dobro, pa o tem prihodnjič.
JO-V EC
Velik uspeh mariborske zadruge »Moj dom«
Gradbena, d e S a na objektu stanovanjske udntgt »Moj dom« v Mariboru se bližajo h koncu. Po zaslugi neumornega predsednika tov. Roškarja in seveda tudi bodočih stanovalcev se bodo prve stranke že lahko vselile letos decembra. Zadrega »Moj dom« šteje M članov, od tega je 7 iz gradbenega vodstva Maribor ter 4 iz poslovne enote Kovinskih obratov v Mariboru. Podjetje je za vsakega prispevalo t.ODOOtK) din posojila, 2.666.000 din pa se> prejeli iz stanovanjskega sklada
Poleg tega je mera! vsak. temeljito seči v žep in še opraviti marsikatero prostovoljno delovno uro. Uspehi niso izostali. Manjkajo le še nekatera obrtniška dela in stanovanja bodo vseljiva. Pet strank pa si l>o celo uredilo svojo centralno kurjavo. Uspehi stanovanjske zadruge iMoj dom« im požrtvovalnost članov zadruge lahko služi za primer drugim članom kolektiva.
Nov objekt v Slatini Radenci, ki gaje zgradil mariborski kolektiv
Velik simbolični znak »H« je simbolični pojem velikega podjetja Philip Holzman. Pri lem podjetju je zaposlenih preko 25.(190 ljudi
lja na vseh velikih gradbiščih po Nem-čiji »POJE M«. Pojem za napredek sposobnosti koncentracije itd. Samo vodstvo v Frankfurtu, če naj ga tako ime-nujen, zaposluje nad 2560 delavcev in ima v tem obsegu morda petkrat več osnovnih sredstev, kot jih ima »Gradis«. Seveda pa to gradbeno vodstvo prevzema dela tudi na oddaljenosti nekaj sto kilometrov od Frankfurta. Zaradi oddaljenosti si nihče ne beli glave in ne postavlja nesprejemljivih pogojev. »H« izvaja visoke, montažne in nizke gradnje. Celotna organizacija je strogo centralistična in o tem, ali je nadrejeni pravilno odločil ali ne, se ne razpravlja. Pravijo pa. da če nekdo večkrat napačno odloči, da mu se kaj lahko zgodi, da ga odslovijo, čeprav strokovnjake zelo pogrešajo Seveda je v Frankfurtu le eno gradbeno vodstvo Koliko je vseh, niti ne vem. V vsem podjetju je ca. 25.906
Ob povišanju štipendij
Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel sklep o povišanju štipendij. Pri tem je upošteval nedavno zvišanje življenjskih stroškov in sploh materialni položaj — študentov štipendistov.
Višina štipendij se je tako povečala:
—	na fakultetah od 15.000 na 18.000 din osnove,
—	na višjih šolali od 12.000 na 15.000 din osnove,
—	na srednjih šolah od 10.000 na 13.000 din osnove,
—i n?. n,i*jih šolah od 8.000 na 11.000 din osnove.
Gibljivi del v višini od 7.000 din, ki je odvisen od učnega
uspeha, ostane neizpremeujen.
Danes študira v Jugoslaviji na raznih fakultetah in visokih šolah 150.000 mladih ljudi. Višine štipendij so zelo različne in se gibljejo od 10.060 do 50.000 din, kar je odvisno od razumevanja in zmogljivosti posameznih podjetij. V letošnjem letu se je število štipendij, predvsem v gradbeništvu občutno dvignilo. Tudi v našem podjetju štipendiramo letos skupno z delovodji 150 štipendistov. Zvišanje števila štipendistov in izboljšanje štipendij je bilo nujen in pozitiven ukrep organov samoupravljanja, soj si bomo le tako zagotovili zadostno število strokovnega kadra. Dodatek v višini 3000 din se bo izplačeval tudi vajencem.
Drugi del izobraževanja pa se bo izvajal v okviru centra za izobraževanje. Vzporedno s štipendiranjem na fakulteta]: in ostalih šolah bomo skrbeli tudi za nadaljevanje razvoja naših delavcev. Tako bo ena izmed prvih nalog Centra za izobraževanje organizirati enoletno šole za strojnike lahke in težke mehanizacije. Seveda bo to veljalo tudi za ostale poklice. Strokovno izobraževanje bomo v celoti približali proizvodnji in tako trud našega dela ne bo zaman in sredstva, ki smo jih naložili za kadre, bodo rentabilno naložena.
C.
Na kaj moramo paziti
pri prevzemanju gradbenih polizdelkov
»evkaStm času je priši'
tem , gradbišči in med iglast '?enih izdelkov c Betih 'k 8!e6e kvalitete P mentov °tiih1ihplošč pa tu< gradhcJ-u 3h Proizvaja T= Jh Polizdelkov v Lju tovai-J?13®1 m°ramo smatr riie ’ kl Proizvaja velil
mentov°$L™?Znih gradfcc™f
izdelkih KOt Pn vseh t0VSI tu RI |l!°./Udi za izdelke tolerance i ,elementov do
POgoielahk° M rekli' prev OPOTatv moral° Poznati v porabijo izdelke Obrata
»av£ Polizdelkov in zato avajamo nekatere izmed n
Kriteriji kvalitete pO ELEMENTIH:
a)	blok-votlaki,
b)	cevi,
c)	ventilacijski in dimnični elementi,
č) P. betonski pragi,
d)	hmeljevke,
e)	prednapete krovne plošče,
f)	armirano betonske krovne plošče,
g)	armirano betonske fasadne plošče.
a)	Blok-votlaki:
A.	Meritve elementov in primerjava toleranc s predpisanimi. Predpisane dimenzije so podane v načrtih blok-votlakov. Dopustno odstopanje za vse dimenzije sle
2	mm. (Glej JUS — U N9.020).
Pri vsaki dobavi izmerimo 15 blok-votlakov, in sicer se merita širina in dolžina na polovici višine bloka, višina pa se meri na dveh diagonalno nasprotnih vogalih.
B.	Pri istih 15 blok-votlakih se ugotovi tudi oblika. Blok-votlak mora imeti med seboj pravokotne ploskve in ne sme imeti več kot
3	okruške (vogalov ali stranic) manjše od 3 cm po stranici, od tega največ dva okruška ha eni vidni ploskvi. Okruški vogalov,
pri katerih je stranica poškodovana na dolžini večji od 3 cm v katerikoli smeri, ali okruški stranic, robov na dolžini večji od 5 cm, ne smejo biti in velja blok-votlak za slab, V odpremi jeni količini kupcu je lahko do 5 °/e blokov z okruški.
b)	Cevi:
A.	Meritve cevi in primerjava toleranc s predpisanimi:
Dopustna odstopanja so:
—	dolžine 4 5 mm,
—	debeline stene 4 3 mm.
Ob vsaki dobavi izmerimo 15 cevi, in sicer se meri višina zunaj cevi, širina in debelina sten zgoraj cevi.
B.	Pri istih 15 ceveh se ugotovi oblika in vgraditev betona, Cev ne sme imeti okruškov večjih od:
1.	cevi 0 do 20 — dolžina okruška je maks, 3 cm, globina maks. 1 cm,
2.	cevi 0 40 do 0 60 dolžina okruška maks. 5 cm, globina okruška robu maks. 1,5 cm..
3.	cevi 0 70 in 0 89 — dolžina okruška maks. 7 cm, globina okruška maks. 2 cm.
Kolikor je okruškov več, oziroma je skupna dolžina okruškov večja cd navedenih mer, ali je globina poškodbe na robu cevi večja, potem velja cev za slabo.
c)	Ventilacijski in dimnični elementi:
A. Dopustna odstopanja so:
—	višina 4 5 mm (meritve na dveh nasprotnih ploskvah),
—	širina _4 5 mm (meritve zgoraj),
—	debelina stene 4 3 mm (meritve zgoraj)
Ob vsaki dobavi izmerimo 20 elementov.
B Pri istih 20 elementih se ugotovi tudi oblika. Dimnišni ali ventilacijski element (betonski SHU) ne sme imeti okrušenih robov v skupni dolžini več kot 5 cm, sicer velja za slabega
č) Prednapeti betonski pragi:
A.	Dopustna odstopanja so:
—	dolžina 4 1,5 cm,
■— širina 4- 0,5 cm,
—	višina 4 0,5 cm,
—	razdalja med pritrjenima podložnima ploščama 4 2 mm
Merimo po 10 pragov od vsake dobave. Vsak prag izven zgoraj navedenih toleranc, je slab.
Prav tako vsak dan merimo elektroupornost vseh pragov, kjer se vrši montaža podložnih ploščic Vsak prag, ki ne doseže predpisane elektroupornosti, velja za slabega
B.	Pri odbranih 10 pragih (istih kot za kriterij A) se oceni oblika in površina, in sicer:
—	prag ne sme imeti okrušek večji od 3 cm po dolžini,
—	robu, oziroma 1 cm v globino.
—	prag ne sme imeti lasnih razpok,
—	površine praga (zgornje in stranske) ne smejo biti porozne v skupni površini več od 40 cm2.
d)	Hmeljevke:
A. Dopustna odstopanja:
—	dolžina 4 1,5 cm,
—	širina 4 9,3 cm,
—	izkri vljenost 4 6,5 cm.
Ob vsaki dobavi izmerimo 15 elementov
B Pri istih 15 elementih se ugotovi oblika:
—	hmeljevka ne sme imeti okruškov večjih cd 3 cm po robu (kraj hmeljevke),
—	drog ne sme imeti razpok,
—	skupna porozna površina mora biti manjša od 80 cm2.
e)	Prednapete krovne plošče:
A.	Dovoljena odstopanja mer so:
—	dolžina 4 1 cm,
—	širina 4 0,5 cm,
—	višina 4 0,3 cm.
—	nadvišanje (upogib navzgor) 4 0,3 mm od ugotovljenega srednjega dviga,
Ob vsaki dobavi Izmerimo 15 plošč.
B Pri istih 15 ploščah se ugotovi oblika:
—	plošča ne sme biti okrušena na robovih v skupni dolžini več kot 5 cm,
—	plošča ne sme imeti skupno poroznih površin več kot 300 cm4
f)	Armirano betonske krovne In druge plošče:
A Dovoljena odstopanja:
—	dolžina 4 I cm,
—	širina 4 6,5 cm,
—	višina 4 0,3 cm.
Ob vsaki dobavi izmerimo 15 plošč.
B.	Pri istih ploščah se ugotovi tudi oblika:
—	plošča ne sme biti okrušena n» robovih v skupni dolžini več kot 7 cm,
—	plošča ne sme imeti poroznih površin
g)	Armirano betonske fasadne plošče:
A Dovoljena odstopanja od mer:
—	dolžina 4_ 6 mm,
— Širina 4 4 mm,
—	višina — debeljina 4 3 mm.
Pri vsaki dobavi izmerimo 15
plošč
B. Pri istih 15 ploščah se ugotovi oblika. Plošče ne smejo imeti okrušenih robov in ne smejo biti porozne.
II Skupina:
Splošni elementi in elementi maloserijskih izdelav:
Kriterij A.:
Dopustna odstopanja so naslednja:
—	dolžina 41,6 cm,
—	širina 0,5 cm,
—	višina 4 6,5 cm.
Izmerimo 15 elementov (lahko različnih).
Kriterij B.:
Pri istih elementih se ugotovi: oblika in število elementov, ki odstopajo od dovoljenih toleranc. Vsak slab element šteje — 1
Dovoljene poškodbe:
—	maksimalna skupna dolžina okruškov od 3 do 7 cm.
—	maksimalna skupna porozna površina od 166 do 500 cm2,
Ing, Šircelj
Mežiška dolina spreminja zunanjo podoba. Pogled na objekte Ravenske železarne, ki gradi naše podjetje. - Livarna že obratuje s polno paro. Danes so ravenski železarji že
dosegli več kot 170.000 ton skupne proizvodnje (leta 1939 21.800 ton)
Predsednik delavskega sveta Nikola Novak, šef poslovne enote ing. Lo jze Štok in komercialni šef Ivan Ciringer v resnem razgovoru
OD GORIČAN IN MEDVOD DO VEVČ IN ZALOGA
Nekateri naši kolektivi so osredotočeni na enem samem velikem objektu ali pa morda na treh, štirih ali več objektih, toda v majhnem radiusu, tako da je od enega objekta do drugega le 5, 10 ali 15 minut hoda. Tako je zlasti na Ravnah in Jesenicah, delno tudi v Ljubljani in Kopru. Druge poslovne enote pa imajo spet svoja gradbišča »razmetana« na vseh koncih in krajih. Med tistimi, ki so na široko »razpo-redeni« s svojimi gradbišči, je tudi kolektiv L jubljana-okolica.
»Nič manj kot 70 kilometrov prevozim, preden obidem prav vsa gradbišča,« je razlagal šef tega kolektiva, iing. Tone Pogačnik. In res sem se pozneje, ko sva oblezla skoraj vse zgradbe, prepričal, da ta trditev drži. Sicer pa začnimo kar v Ljubljani!
Prva postaja: skladišče in raz-kladalna rampa »Jugotchnike« v Šiški ob Celovški cesti. Prvi objekt. skladišče, je tik pred do-vršitvijo. Glavni problem:	de-
lo prevzeto po starih cenah, investitor pa je trd in noče slišati o tem, da bi še kaj primaknil.
Druga postaja:	Elektronapa-
jalna v Šentvidu. Manjši objekt, ki je praktično gotov. Elektro-napaJalna postaja bo služila potrebam bodoče elektrificirane proge Ljubljana-Jesenice.
Tretja postaja: cesta pri Mednem. Se kak mesec bo dela na manjših stvareh, glavno delo — prestavitev ceste in proge — je končano.
Četrta postaja: Goričane. Ma-; 1 črnko«t,na dela, v bistvu samo »fliikamje«. Od prvotnih načrtov, da bo tu zrasla nova papirnica z velikim papirnim strojem, so ostali samo — načrti...
Petič: Velika hala »Avtoobno-
ve« ob Celovški cesti, naj večja te vrste v Sloveniji, saj meri 90 X 50 m. Gotova bo že septembra. Dela so se precej zavlekla, ker »Kovinarska« — Krško ni pravočasno poslala železne konstrukcije za streho.
In še in še se ustavljava s tovarišem Pogačnikom. Sedmič, osmič, devetič in tako dalje. Objektov kar ni ne konca ne kraja. Ustaviva se v Vevčah, kjer gradijo oporni zid v turbinskem kanalu in še marsikje, \ Zalogu ob skladišču »Koteksa« in novi kafileriji, v Mostah ob bodoči tovarni najlona, v Rožni dolini v Ljubljani (stanovanjske stavbe) in tako naprej. In še nisva v Medvodah, kjer so zvišali jez elektrarne in še marsikje tudi ne. Skratka, pravcata »raztresenost«, tako da je tistih 70 km zelo na tesno računano.
»Značilno za naš kolektiv, ki šteje o-krog 400 ljudi«, je ob koncu povedal ing. Pogačnik, »je ne samo v tem, da so gradbišča zelo razkropljena, marveč tudi v temi da smo lani prevzeli več objektov v sili, zato da smo premostili krizo. V Goričanah smo računali na večje delo, pa je padlo v vodo, v Soro. Vrh tega je bila lani nasploh kriza. Tako smo po sili razmer prevzeli lani več objektov, ki jim pravimo »premostitveni«. Nekateri od teh objektov so bili prevzeti po starih cenah in zdaj so investitorji zelo trdega srca. No, pa bomo že kako.«
Letošnji plan kolektiva — za dobro milijardo ga je — bo nedvomno izpolnjen. Vrednost trenutno prevzetih del znaša 1.047,000.000 dinarjev, tako cla bo plan ljubljanskih »okoličanov« vsekakor izpolnjen. In še več, verjetno tudi nekoliko presežen. To pa je za kolektiv, ki je tako razcepljen na vseh koncih in krajih, prav gotovo 'lep uspeh.
TO IN ONO IZ MEŽIŠKE DOLINE
Najbolj pereča so stanovanja
V dolini izpod Uršlje gore, ki nas s svojimi lesi in globačami spominja na Prežihove povesti o dihurjih in hudabivških samorastnikih, naš kolektiv že vrsto let pomoga pri preoblikovanju Mežiške doline.
Pred dobrimi 18 leti so naši delavci z Raven na Koroškem pričeli z izgradnjo Ravenske železarne in zasadili prve lopate bodočega naselja Čečovje. Le malo je še veteranov iz te dobe, toda to, kar je ostalo, tvori danes jedro kolektiva. Sedem desetin je delavcev iz bratskih republik, ki se počasi prilagajajo našim razmeram.
Dela na vseh objektih hitro napredujejo. Ni dolgo tega, ko so spustili v pogon mogočno valjarno, dolgo 300 m. Toda kdo bi našteval vse objekte, ki jih je zgradil v tem času ravenski kolektiv. Od livarne, clektrodelavnice, vzmetarne itd. do velikega naselja v Čečovju, vse to je delo naših delavcev in strokovnjakov. Trenutno zaključujejo delo na vzmetarni, grade velik objekt OTKR na prostoru preko 1000 m2 zazidalne površine. Tu bodo glavne kontrole in raziskave. Na levi strani Meže pa gradimo velik oporni zid.
V znanem naselju »Čečovje«, ki glede zelenja in cvetja prav nič ne zaostaja za naseljem »Velenje«, dokončujejo še tri stanovanjske bloke. Verjetno so to zadnje stanovanjske stavbe na Čečovju. Danes stanuje na Čečovju nekaj čez 3500 stanovalcev. Torej zazidalne površine na Čečovju ni več.
Po podatkih »Fužinarja« bodo po urbanističnem programu Ravne v prihodnjih desetih letih štele 10.000 prebivalcev. Zato je urejen zazidalni načrt za gramoznico in Suho. tu bodo stali novi stanovanjski bloki. Tudi na Javorniški planoti bodo zgradili novo naselje za 3500 prebivalcev.
Vzporedno s stanovanji bo zgrajenih tudi več kulturnih objektov ter nova osemletka. Naš kolektiv je že pričel z izkopom temeljev. Čeprav je teren zelo močvirnat, dela hitro napredujejo. Za klet je bilo potrebno izkopati 15003 zemlje, za dovozno pot pa je bilo potrebno nasipati 11.0003 materiala. Šola bo imela 12 razredov, dve delavnici, tri specialne delavnice, prostor za risanje, petje itd. Vrednost gradbenih del znaša 120.000.000 ter 40.000.000 din obrtniških del. Kok dograditve je zelo kratek, je dejal delovodja Franc Pavlič. Dela je torej še dovolj.
Ravno ta dan, ko sem si ogledal uspehe ravenskih sodelavcev, je bilo na Ravnali posvetovanje o bodočem delu in investicijski izgradnji v železarni. Poleg ostalih sta se posvetovanja udeležila tudi direktor železarne Gregor Klančnik in glavni direktor podjetja ing. Hugo Kcr-
žan. Razgovori so bili zelo pozitivni in obojestransko koristni.
Kaj pravi predsednik delavskega sveta poslovne enote »Gradis« Ravne na Koroškem — Nikola Novak?
Uvodoma bi omenil, je dejal tov. Novak, da je dejansko samoupravljanje na Ravnah že prišlo v zavest naših upravljavcev. To nam potrjuje veliko zanimanje članov delavskega sveta za vse probleme našega gradbišča, kot tudi za probleme vsega podjetja,
Z velikim zanimanjem sprejemajo v-sak dogodek, zasledujejo gospodarske uspehe in se borijo za pravilno delitev osebnih dohodkov.
Ko smo na zadnji seji razpravljali o zaključnem računu prvega polletju, je nadaljeval tov. Novak, smo ugotovili pozitivne uspehe prvega polletja. Celotni dohodek znaša 730.000.000 din. Vse naše ekonomske enote so prvo polletje uspešno zaključile, razen objektov družbenega standarda in stolpnice V HI. Zelo ugodno je tudi to, da je odpadel prispevek od izrednega dohodka. Tako bomo lahko dali več na sklade kot doslej.
Korigirali smo tudi letni plan, ki se je povišal od 1,2 na 1.33 milijarde. Plan bomo dosegli in tudi presegli, seveda če bomo imeli dovolj delovne sile. Posebno nam primanjkuje tesarjev.
Katero je po tvojem mnenju najbolj pereče vprašanje, ki ga bo moral v bližnji bodočnosti reševati delavski svet vaše poslovne enote?
Mislim, da je najbolj pereče vprašanje družinskih stanovanj. Upamo, da bomo do prihodnjega leta to točko lahko spravili z dnevnega reda, seveda če bomo imeli na razpolago dovolj sredstev. Za prva tri stanovanja na Čečovju so sredstva že zagotovljena. Mislim, da bo tudi druga polovica leta uspešna in tako bomo naše postavljene plane lahko realizirali.	C.
Največji objekt, ki ga letos gradi kolektiv L jubljana-okolica, je vsekakor nova tovarna najlona v Mostah. Že pred dobrimi tremi meseci je blizu nekdanjega ljubljanskega letališča oživelo veliko gradbišče, kjer raste iz tal nov tovarniški objekt. Temelji so že gotovi, prav tako stebri dolge hale, v kateri bo tekstilni obrat nove tovarne, kopljejo pa že tudi temelje za kemični obrat.
Nova tovarna bo prvi objekt te vrste v naši državi, torej prva tovarna, v kateri bodo izdelovali najlon. Če smo točni, moramo povedati, da bodo tu proizvajali poliamidno svilo, ki jo moramo še uvažati. Postopek pri proizvodnji poliamidne svile je precej zapleten in zahteven tako v kemičnem obratu, kjer pripravljajo in obdelujejo osnovno surovino, kakor tudi v tekstilnem delu, kjer je treba s posebnimi fizikalno-kemičnimi postopki najlon tako obdelati, da dobi prave lastnosti. Zlasti sta v tekstilnem delu delikatni temperatura in vlažnost zraka, ki mora biti, lahko bi rekli, določeni točno do milimetra. V na-vijalnici mora imeti na primer zrak točno 20 stopinj Celzija in 40 ”/» absolutne vlage. Če je zrak samo za pol stopinje hladnejši ali toplejši, je že kakovost proizvodnje v nevarnosti. Zato regulirajo temperaturo zraka in vlažnost posebne avtomatske naprave, ki jih bodo uvozili — tako kot vso strojno opremo — iz Zahodne Nemčije im ZDA.
»Gradbišče je počasi oživelo konec aprila oziroma prve dni maja,-je razlagal šef kolektiva Ljubljana-okolica ing. Tone Pogačnik. »Trenutno je tu 80 ljudi in smo v polnem delovnem elanu.«
Seveda — delovnega elana je dovolj. Povsod vidiš skupine delavcev, ki hite betonirali temelje in stebre,
v globoki jami rohni »Liebherr« in koplje s svojo jekleno roko po zemlji, da bi je čimveč zmetal na kamione. Toda, kje pa gre vse tako kot po maslu? Tudi v Mostah marsikdaj zaškriplje, zdaj tu zdaj tam.
»Jugoslovani smo že znani po tem, da gradimo brez načrtov, morda bomo zaradi tega prišli celo v zgodovino,« se je pošalil ing. Pogačnik. Tudi to gradbišče ni izjema. Popolnih, dokončnih načrtov seveda sploh ni, prihajajo, takole, po komadih. Seveda je to zelo neprijetna stvar, ne samo za projektanta, ki mora z mokrimi načrti dirjati na gradbišče, prav tako ali pa še bolj tudi za tistega, ki gradi. Nemogoče je sestaviti operativni plan, ne moreš pravočasno naročiti vsega materiala, ne moreš pravilno planirati potrebne delovne sile in strojev in tako dalje in tako dalje. Skratka, tudi pri prvi tovarni najlona v Jugoslaviji bolehamo za kronično jugoslovansko boleznijo in kdo ve, kdaj bomo od takih bolezni okrevali?
»Roki so zelo kratki,« je razlagal ing. Pogačnik. »Oprema l>o začela prihajati iz Nemčije že prve dni januarja, marca bi morali začeti že ž montažo strojev. Nimamo pa še načrtov za kemični obrat tovarne ...«
To pa še ni vse. Težave so tudi z delovno silo, s stroji, z materialom.
Primanjkuje tesarjev. Tudi materiala, na primer opeke in gramoza. Na opeko, ki smo jo naročili v Srbiji, že precej časa čakamo.
Kako bo »splavala« potemtakem prva najlonska tovarna v Jugoslaviji? Bo šlo vse po sreči? Bo možno pravočasno dobiti vse potrebne načrte (projekte izdeluje podjetje »Sloveni j aprojekt«) ? Smo že v avgustu, še september in oktober, morda tudi november in že bomo sredi deževja, morda tudi sredi nepričakovanega mraza? Bodo do takrat vsi objekti toliko dograjeni, da bo možno pričeti z montažo strojev?
No, pustimo to zadevo, saj bosta to morala reševati investitor — Kemična tovarna Moste — in dobavitelj opreme, nemška firma »Hans Zimmer« iz Frankfurta.
»Upajmo, da bo šlo bolje kot doslej«, je bil optimist ing. Pogačnik-»S kanali v tekstilni hali, v katerih bodo klimatske naprave, smo se prav krepko namučili. Hvala bogu, da je to delo zdaj za nami. Če nafO bo vreme milo, če dobimo pravi čas načrte, potem bodo stropi do decembra postavljeni. Če ...«
Izkop za kemični del tovarne j® v glavnem gotov, zdaj bo prišla 1,s vrsto spodnja plošča, ki je proti' armirana. Vanjo bo treba vgradjt* nič manj kot 130 ton armatur. LCP zalogaj, kajne?
Še pogled na tekstilni obrat, n. 65 m dolgo in 46 m široko halo, k že kaže svoje obrise, še pritisk n^ sprožilec fotoaparata in že se PfJ sla vi jam od bodoče tovarne »• u LON«. Od prve tovarne Jugoslovan iškega najlona.
Tudi varnost dela pogoj produktivnosti
REFERENT HTV NA DOPUSTU

C£cJjc^ 'trT^k f*1'
„ CjL*JoJclu^ '
Vsa leta, odkar smo sc organizirano lotili higiensko tehničnega varstva pri delu, je število poškodovanih postopoma padalo. Prav tako se je manjšalo število bolnih. Sorazmerno temu so se zmanjševali tudi izostanki z dela zaradi bolezni in poškodb. V edno manj je bilo poškodb,
ali zmanjšano delovno sposob-brez smrtne nesreče.
ki so zapuščale invalidnost nost. Zdaj teče četrto leto
Če bi šli z istim korakom naprej, bi bili doseženi še večji uspehi in izostankov zaradi bolniškega staleža bi bilo vsak dan manj.
Vendar moramo ugotoviti, da prvo polletje leta J964- ni dalo dobrih rezultatov v primerjavi s podatki za isti čas leta 1963.
Povečalo se je število nesreč pri delu, število poškodb
število ponesrečenih
pri delu............
Število ponesrečenih
na poti.............
število bolnih . . .
na poti na delo in z dela, precej več kakor lansko Teto pa je tudi obolenj.
Če primerjamo letošnje podatke z lanskimi upoštevajoč, da je bilo v letošnjem prvem polletju število zaposlenih za 753 večje kakor lansko leto, vidimo, da so vse številke v pokaizovalcih v porastu, zlasti pa se je dvignilo število bolnih:
		1964		1963	
323	ali	5.68 %	252	ali	5.15 %
35	ali	0.62 %	19	ali	0.39 %
3936	ali	69.20 %	2282	ali	46.26 %
4294	ali	75.50%	2556	ali	51.80%
Bolniški izostanki (Odstotek izostankov je izračunan
Za,radi nesreče pri
dolu...............
Zaradi bolezni . .
4195 dni 37507 dni 41702 dni
Povečanje bolniških izostankov v primerjavi s prvim polletjem leta 1963 je za 1.27%. (Nesreče pri delu za 0.06%, za bolezni 1.19 %.)
Ker je število poškodovanih *n bolnih po poslovnih enotah ze'o različno, navajam poleg skupnih podatkov za podjetje tudi podatke ločeno po enotah s primerjavo poprečja Prvega polletja leta 1963.
Nesreče pri delu v prvem
Bolni po kvalifikacij ah v % Kvalifikacija
Vajenci . .
N K delavci .
PK delavci .
KV delavci .
VK delavci . Tehnični kader
od dni prebitih na delu)
ali 0.63% 3246 dna ali 0.55% ailj 5.62% 26299 dni ali 4.43 % ali 6125 % 29545 dni ali 4.98 %
polletju leta 1964 (glej tabelo).
Pri poškodbah no delu so na prvem mestu roke 138 (7 poškodb na krožni žagi), na drugem mestu noge 92 (od teli 32 vbodov z žeblji), nato^ sledi glava 28 primerov, oči 24 primerov, hrbet 11 primerov, prsni koš, rebra 6 primerov, v 25 primerih pa je bilo poškodovanih več delov telesa hkrati. (Glej tabelo o boleznih!)
	Od skupnega	Od števila
	števila	zaposlenih
	bolnih	po kvalif.
	. .	2,45	80,62
• • • •	. .	42,41	102,13
	. .	21,43	43,54
•	* i #	, ,	24,67	75,47
	= ,	4,29	51,05
	, .	1,24	21,54
kader .	, .	3,51	39,26
Od vsakih 100 z a,posl enih je bilo poprečno bolnih 69.
Samo za gripo jih je bilo bolnih 1683; za boleznimi že-
Nbsreče na poti na delo in z dela
lodca in črevesja 229; za revmatizem 359; za kožne bolezni (gnojenje kože, podkožja ter ostaile bolezni) 154.
E
«o
Od 1. 1. do 30. 6. 1964 Od 1. 1. do 30. 6. 1963 .
$
fr
14
4
<d
A
20
15
£
x
m
35
19
4) >8
Sg6
m
P«
20,77
14,42
Znani
nesreč:
najpogostejši vzroki
lastna neprevidnost, slaba — nevzdrževama vozila, *»
. slabe — nevzdrževane ceste poti,
neosveiljenost cest, poledenele in snega neočiščene ceste,
prevelike oddaljenosti de-
lavcev od delovnih mest, prehitra vožnja, nepazljivost drugih voznikov in pešcev, alkohol.
Vsi elani kolektiva, zlasti pa vodstveni kadri: prvi delavci, sikupinovodje, pomožni delovodje, delovodje, mojstri, tehniki in inženirji naj vse navedene podatke dobro pregledajo ter pomislijo kje, kaj
in kdaj bi morali bolj poprijeti, spremeniti, izboljšati ali dirugače ukrepati, da ne bi bilo ogroženo zdravje sodelavcev, članov kolektiva.
Naše delo bo imelo pravo vrednost šele takrat, ko uspehi dela ne bodo doseženi na račun zdravja delavcev.
Ukrepi za izboljšanje zdravstvenega stanja delavcev
— Higienske pogoje povsod uskladiti z internimi predpisi podjetja;
—	skrbeti za zdravo in zadostno prehrano delavcev v tem, da bodo delavci redno in zadostno hranjeni;
—	stalna povezava — stalni stiki med podjetjem in ambulantami ter zdravniki, ki zdravijo člane kolektiva;
—	stalna kontrola zdravljenja bolnih doma;
—	upoštevanje zdravstvene sposobnosti pri razporejanju na delo oziroma na delovna mesta;
—	smotrna uporaba osebnih zaščitnih sredstev, ki ščitijo proti prehladom.
Ukrepi za zagotovitev varnosti pri delu:
—	stalno poučevanje delavcev o varnosti pri delu, zlasti na novo sprejetih;
—	podrobnejša organizacija dela — direktno vodenje del;
—	pravilna dodelitev in razmestitev vodilnih delavcev po objektih, katerim delo v od-

je dajejo navodila in ki so .stvarno podaljšana roka delovodij;
—	stalna prisotnost pri delu pomožnih delovodij in delovodij;
vsi, ki delo odrejajo ali vodijo tudi najmanjše skupine pri delu, morajo do podrobnosti poznati varnostne predpise, ki se nanašajo na njihovo delo;
—	analiziranje posameznih nezgod na objektih in to še isti dan, ko je prišlo do nezgode, pred celotnim kolektivom ;
Jarki morajo biti zaščiteni.
—	stalna kontrola nad izvajanjem varnostnih ukrepov pri delu ter dajanje navodil za pravilno in zadostno izvajanje varnostnih ukrepov;
—	smotrna uporaba osebnih zaščitnih sredstev;
—	pravočasno izvajanje ukrepov tehnične zaščite im r edino vzdrževanje zaščitnili naprav;
—	brezpogojno • izvajanje uspešnih ukrepov oziroma navodil HTV službe podjetja;
—	izvajanje strožjih disciplinskih ukrepov za opuščanje ali nezadostno izvajanje varnostnih ukrepov pri delu
Ukrepi za zmanjšanje vila nesreč na poti:
Šte-

— večja lastna previdnost voznikov in pešcev;
—	zaposlitev delavcev na objektih, kjer bi bila pot do delovnega mesta čim krajša;
—	redno vzdrževanje vozil;
—	organizacija skupnega prevoza na delo (kjer je to možno);
—	poučevanje delavcev p. pravilnem obnašanju na cesti s prikazom filmov in predavanji. Stalna vzgoja (v stanovanjskih centrih podjetja);.j
—	izogibanje neprevidnih
ljudi na cesti — voznikov iti, pešcev;	,
—	treznost na vožnji (ne,
pijmo alkohola pred vožnjo in med vožnjo);	,	,
—	medsebojno opozarjanje,
na nevarnosti;	,
—	pravočasen odhod na t|p-,
lO ;	L;	| >
—	temeljito proučevanje vzrokov nesreče.
NESREČE PRJ DELU IZ PRVEM POLLETJU 1964.
,	EDIN/CA	1		poškodovanih	POVPREČ. Z A POSL.	ŠTEVILO POŠKODOVANIH				POŠKODOVAL SEJE VSAK	BDLOVANJE ZARADI POŠKODB		
									SKUPAJ DNI	% OD DNI prebitih NA DELU	POVPREČNO ZA POŠKODBO BC LOVAL DNI
				SMRTNO	HUJŠE	LAŽJE	SKUPAJ				
1	LJUBLJANA	\	5 97 1	904	—	7	47	S4	!	16-75	1	90E	0 84	i	1676	|
Z	MAR/3 OR	5«S	1310	-	14	Sl	45	1061	880	056	|	13 55 \
3	CELJE	1 «26 1	UTE	-	S	3U	99	1 n-io |	441	0 80	ir»t
4	JESENICE	I n 60 1	492	-	-	62	62	I	753	|	602	1 '03	9 71
5	Ravne	1 71	410	-	-	7	7	5957	46	010	657
6	Ljubljana ohol	♦ 07	369	-	1	15	15	26 60	164 •	0 50	1093
7	KOPER	1 $«« 1	223	-	-	13	13	I 17 15 I	14 3	0'54	1100
8	KRANJ	-	2S1	-	-	-	-	-	32	0 12	-
9	S P O. LJUBLJANA	S26	215	-	-	7	7	ŠOTI	15	0 30	10 £7
10'	KO LJUBLJANA	544	239	-	-	13	13	16 38	149	0 50	11-66
11	K O MARIBOR	5 5«	165	-	1	7	8	10 50	Wo	0 55	|	15-50	|
12	°C P'LJUBLJANA	|	10 09	|	299	-	1	29	30	1	9 96	|	S30	r 51	1	17 67 |
13	} 0 SKOPJA LOKA	I	5 77 |	156	, -	-	9	9 *	1	17 S3 I	97	D 52	10 76
/\	PROJ Bino	-	31	—	_		-	-	-	-	-
IS	centrala	0 61	123	-	-	1	1	133 00	16	0’ 10	1 16 00 |
1 oo	1 ’■ do 30-e, isaif	$*8	5688		29	295	323	1	17 61	|	4)95	0 6 3	I 13 99 1
1*	1_1 PO 30 C 1913	J.	L _ S- IS	4935	v-	27	277	ZS5	19 43	3246	0-55	12’78
BOLEZNI V PRVEM POLLETJU 1964.
		ŠTEVILO BOL-	BOLNIŠKI	VSAK JE BIL	% 120STAN. 00	POVPREČNO J E
	EDINICA	NI M PO	IZOSTANKI	POVPREČNO	IZVRŠENIH	ISKALO ZM PCn
		ENOTAH	DNI	BOLAM DNI	DELOVNIH DNI	NA 100 ZAPOJ L
1	LJUBLJANA	1018	8, 786	8,63	8,13	113
2	MARIBOR	622	S, 209	11,50	5 ,88	60
3	CELJE	322	2, 727	S, 57	4,92	66
4	JESENICE	346	2,450	7,08	4,19	k 70
S	RAVNE	160	1,852	11, 58	5,06	39
6	L JU&L JANA OKOL.	22S	1, 989	8,44	3.b5	61
7	KOPER	136	1,826	n, 53	6,80	61 \
8	KRANJ	205	h 375	6,71	5,3, '	82 .	-«f
9	S.PO. LJUBLJANA	116	, 1, 062	9,/0	7.3E	55	'I
10	KO LJUBLJANA	109	1, 667	15,29	S, SC	46	|
u	K O. MARIBOR	110	743	6,75	3,55	67
12	O QP LJUBLJANA	2 24	2,103	9,39	$.97	" j
13	l .o Škofja loka	95'	€89	9,36	5,76	61 |
14	PROJ. S/RO	15	154	10,27	3,60	48	j
15	centrala	47	766	16,30	5.TO	38
PRVO POLLETJE 1964		3930	37,507	9,63	S, 62	69
PRVO POLLETJE 1963.		2 ES 3	26,299	11,52	5,53	l
Zadnje navodilo pred nastopom. Naše strelke na pohodu
Nekje v bratski republiki
Mariborčani na predzadnjem zasedanju delavskega sveta
Tokrat je tudi tov. Martinšku nekaj počilo
Pst., . Temeljita zaščita stroja. Ali je to dovolj?
Šjor kapetan Boško Pivčevič se vraša v pristan
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — — Izhaja mesečno
Član centralnega delavskega sveta tov. Rudi Novak iz Kopra
Ob petih na dvorišču centrale podjetja
Po preteku 6-mesečnega praktičnega dela so strojniki težke mehanizacije prejšnji teden polagali strokovne izpite. Na sliki strojnik tov. Janušič pred izpitno komisijo pod predsedstvom tov. Martinška
Predsednik sindikalne podružnice centrale pod' jetja ing. Brenčič ter .Ostrin Novak sla se ustavil ob pravem času
Na gradbišču Toplarne v Ljubljani. Dela hitro in vidno napredujejo
Trije »Jagri« Iz Maribora