NOVEMBER
1	p v»i »»•*•
2	S Ver, dule "jVTHTpob.
4	P Karel >
5	T Caharlja
6	S Lenart
7	C Janez
8	P Bogomir 0 S Teodor
10	H 22. pob. ®
11	P Martin
12	T Avrelij
13	S Stanislav
14	C Jozafat
15	P Leopold
16 S Otmar
17	N 23. pob.
18	P Odon <£ 10 T Elizabeta
20	S Feliks V.
21	C Dar. Mar.
22	P Cecilija
23	S Klemen
24	N 24. pob.
25	P Katarina
26	T Silv. •
27	S Virgilij
28	C Gregor
29	P Saturnin
30	S Andrej
V 30 dneh 30 številk za
12 Din
„GEAS NARODA"
LJUBLJANA — NEBOTIČNIK
m ii
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614:. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Anglija, Francija in DN Sprememba uredbe o znižanju prejemkov drž. nameščencev
živahno politično gibanje v Beogradu
Razburljive vesti o železnici št. Janž—Sevnica Poglavje o denarni krizi
Št. 177 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V petek, dne 25. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Angina, Franciia in DN
Italijansko-abesinski spor je postavil na trdo preizkušnjo ne samo celotno mednarodno organizacijo, ki so ji povojni dogovori dali svoj pravni in politični organ v ženevski instituciji, ampak tudi vse države-člance DN. Danes še ni mogoče izreči končne sodbe, kolik in kakšen vpliv bodo imeli ženevski razgovori o abesinski aferi na bodoči razvoj mednarodnega življenja, kakor tudi še ni mogoče vrednotiti nekaterih naj-novejših ženevskih sklepov glede na bodoči razvoj te mednarodne organizacije. Vsa ugibanja v tem pogledu bi bila za zdaj še preuranjena.
Videli smo, da so nekatere države, vsaj na zunaj, ohranile kontakt z ženevsko ustanovo in ostale, vsaj teoretično ali navidezno, zveste načelom ženevskega pakta. Videli pa smo obenem, da je bilo stališče nekaterih držav z vidika mednarodne kooperacije in načel, na katerih sloni DN, naravnost nemogoče. Sedaj, ko je vihra sankcijske debate v Ženevi že precej za nami, lahko nekoliko od bliže analiziramo stališča posameznih držav do ženevske ustanove in s tem tudi do mednarodne organizacije kot nasprotjem mednarodne anarhije, če smo v tej zvezi psihološko mogli še nekako razumeti odklonilna stališča nekaterih držav, ki so svoj nastop proti ženevski instituciji opravičevale s prijateljsko navezanostjo na eno izmed spornih strank, dasi so se prav te države s tem svojim nastopom kvalificirale za podpornice tiste mednarodne anarhije, ki se na njih samih utegne še kdaj maščevati (Avstrija!), nismo pa nikakor mogli razumeti stališča naše zapadne zaveznice Francije, ki je tik do izbruha itali-jansko-abesinskega spora v mednarodni javnosti še vedno vzdržala vsaj videz iskrene pobornice ženevskih načel.
če se oziramo samo na zunanji zvok nekaterih Lavalovih, Edenovih in Hoarovih izjav o sporu, bi utegnili sicer soditi, da se smotri francoske in angleške zunanje politike v tem vprašanju ne razlikujejo. Tako Laval, kakor Eden in Hoare so ponovno poudarjali, da je in mora biti glavni namen vseh njihovih prizadevanj mirna ureditev spora. Tudi ni dvoma, da so prizadevanja vseh teh državnikov bila zares obrnjena v to smer. Toda pot obeh zapadnih velesil v tem vprašanju je bila povsem različna. In tu je nekaj, kar Franciji zares lahko zamerimo. Dočim se je angleška diplomacija dosledno zavzemala za reševanje abesinske afere samo v okviru DN, se je Laval ženevskih debat kolikor le mogoče otepal. Zagrešil je pravo izdajstvo nad načeli ženevskega pakta, ko je angleškega ministra Edena silil na ločene razgovore v Parizu, katerih osnova, kakor znano, je bila znana pogodba iz leta 1906. o razdelitvi interesnih sfer med Anglijo, Francijo in Italijo. Da se je za osnovo teh pariških razgovorov vzelo prav to pogodbo, ki je po določbah čl. 20 pakta DN brez vsake mednarodne veljave, je pomenilo drugo izdajstvo Francije nad ženevskim paktom.
V zadnjem času se zdi, da se je Francija nekoliko premislila in se vsaj na zunaj spet približala načelom ženevske institucije s tem da je na znano angleško vprašanje o morebitni podpori proti neizzvanemu napadalcu v Sredozemskem morju odgovorila pozitivno, to je, da hoče brez pridržkov izpolniti vse tozadevne obveznosti pakta DN. Po vsem dosedanjem francoskem kolebanju je razumljivo, da je ta odgovor vzbudil tudi v Londonu prvo nado na možnost skupnega nastopa na ženevskih tleh. Ni dvoma, da bi samo taka akcija pomagala ženevski instituciji spet na trdne noge in ji povrnila ono avtoriteto, ki jo je do zdaj — v večini primerov le zaradi sebične politike velesil — že skoraj popolnoma izgubila. Komunike o debati v zunanjepolitičnem odboru francoskega parlamenta, ki ga prinašamo na drugem mestu, je to francosko željo po sodelovanju z Anglijo v okviru Dn še bolj podčrtal.
Angleško stališče v italijansko-abesin-skem sporu je bilo, vsaj do zdaj, tako, da P°meni nedvomno močno okrepitev prestiža posredno s tem pa tudi celotne po-y°ine mednarodne organizacije. Vprašanje le le.. če bo Anglija v tej smeri tudi vztrajala, simptomatičen je v tem pogledu včerajšnji Edenov »če«, ko je pred parlamentom izjavil: »če se bo DN pokazalo sposobno, obvladati vse težave, pred katerimi se je znašlo, bo njegova bodočnost zagotovljena .., Je to smela igra, v katero pa morajo vsi poseči, če hočejo ohraniti mir in varnost, DN pa avtoriteto in moč za nadaljno mirovno akcijo.«
Res je, Angležem so njih sedanje stališče diktirali posebni interesi britanskega imperija, toda pri presoji vrednosti te an-
Konec sovražnosti v Vzhodni Afriki ?
Italija za sporazum w okviru DN?
^	mniinTiiTn—iiibw^—mi n n l■■■l■■llllllll i 11 im |l■^nllll iiiii i iiiii i lnll■lllll i imiif i iiimi iiuiniHMi«
iavalova posredovalna akciia: Italija umakne eno diviziio iz Libije, Anglija pa matično brodovie iz Sredozemlja - Začno se novi razgovori -Tudi papež ie posegel v spor
Sodelovanje z Anglijo za mirno ureditev
Pariz, 24. oktobra, r. Po sej’i zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice je bil objavljen uradni komunike, ki pravi med drugim zlasti naslednje: Laval je podal podrobno in popolno poročilo o razvoju diplomatske situacije v poslednjih mesecih. Glede italijansko-abesinskega spora je točno označil daljnosež-nost sklepov DN odnosno odboru za koordinacijo sankcij, ki jih je sprejel na osnovi 16. čl. pakta DN. Podčrtal je, da je Francija že doslej in da bo tudi v bodoče z neomajno voljo delovala na to, da se ne otrese nikake obveznosti, ki bi izhajala iz pakta DN, da pa tudi vpliva v okviru ženevske institucije na Anglijo v svrho mirne ureditve spora. V tem duhu se je pred nekaj dnevi pričela diplomatska akcija, ki je sedaj v teku.
Odbor, pravi končno komunike, se je izrazil za politiko lojalnega izvajanja pakta DN in sodelovanje Francije in Anglije v okviru ženevske ustanove ter za ohranitev vseh prijateljskih zvez, ki jih ima Francija s srednjeevropskimi in drugimi državami.
Na vprašanje novinarjev je Laval izjavil, da ga je Mussolini pooblastil, naj obvesti zainteresirane sile, da je pripravljen umakniti eno tretjino vojaških efektivov, ki so sedaj koncentrirani v Libiji ter da se nadeja, da bo ta italijanski sklep v Angliji sprejet zelo povoljno.
Snoči je ministrski predsednik in zunanji minister Laval sprejel glavnega portugalskega delegata v Ženevi Vasconcellosa, predsednika odbora za koordinacijo sankcij. Nato se je sestal z italijanskim poslanikom v Parizu.
Atmosfera je povoljnejša
London, 24. oktobra, n. Sklep italijanske vlade, da umakne divizijo vojaštva iz Libije, tolmačijo tukajšnji merodajni krogi kot prvi dokaz, da je pričela napetost, ki je vladala zadnje čase med Rimom in Londonom, popuščati. Zato je bil sklep italijanske vlade sprejet z znatnim zadovoljstvom. Razgovori za obnovo miru se razvijajo v povoljni atmosferi.
Na včerajšnji seji angleške vlade je bilo sprejeto na znanje poročilo angleškega poslanika v Rimu o njegovih razgovorih z italijanskim državnim podtajnikom pri ministrstvu za zunanje zadeve Suvichem glede odredb, ki jih morata izdati obe vladi, za raz-čiščenje situacije na Sredozemskem morju. Verjetno je, da se bo glede na omenjeni sklep italijanske vlade dosegel sporazum, čeprav vlada, kakor zatrjujejo diplomatski krogi, še ni pooblastila admiralskega sveta, da odpokliče del angleškega domovinskega brodovja iz Sredozemskega morja,
Reuter medtem poroča: Angleški poslanik obveščen, da je italijanska vlada odredila v Rimu je od državnega podtajnika Suvieha umik ene divizije iz Libije.
nosti ponovnega vstajenja odbora petih, v čigar področju bi se mogla začeti pogajanja za sklenitev miru v Vzhodni Afriki. Tako bi vsa stvar ostala v okviru DN, na čemer, kakor znano, posebno vztraja britanska vlada.
Pertinax pravi v listu »Echo de Parisc, da je Italija ravnala po francoskem nasvetu in da je omilila grožnje, h katerim se je bila zatekla v strahu pred zaprtjem Sueškega prekopa. člankar pravi, da bi bilo še prezgodaj podcenjevati težkoče pri pogajanjih za mir v Vzhodni Afriki. Po njegovem bodo ta pogajanja pripravili razgovori med Parizom in Rimom. Ne sme se pa pozabiti, zaključuje pisec, da bo poslednjo besedo imelo DN, razen le abesinski cesar prostovoljno ne odnehha in s tem ne odveže DN obveznosti, ki jih ima ženevska ustanova do Abesinije na osnovi čl. 10 pakta DN.
»Journal«, pravi, da Laval še zmerom ni izgubil upanja, da bo Mussolinija prisilil k jasnemu preciziranju njegovih zahtev. Mogoče se bo v tem primeru našla ureditev spora v okviru DN. Pozabiti ne smemo, da odbor petih še zmerom obstoji.
Tudi papež posreduje
»Oeuvre« pa pravi, da je papež poslal francoskemu poslaniku pri sv. stolici več posredovalnih predlogov, ki jih je poslanik takoj sporočil v Pariz, iz Pariza pa so brez odloga odšli v London. V zvezi s tem, pravi list, da
začenjajo zadnje dni v Londonu govoriti, da Velika Britanija nima vzroka ostati nespravljiva, ker se je prepričala, da Italija ne zahteva krajev v severozapadni Abesiniji, ki zaradi Tanskega jezera in izvira Modrega Nila posebno zanimajo Veliko Britanijo. Težkoča je le v tem, da Velika Britanija pristane na sporazum na tej podlagi le v primeru, če Abesinija sama od sebe popusti. Zato bo treba pridobiti za nove načrte predvsem abesinskega kralja.
Italija že stavi predloge
Današnji »Matin« objavlja poročilo svojega posebnega rimskega dopisnika, ki trdi, da skuša Italija resno izkoristiti olajšavo, ki je sedaj nastopila v mednarodnih stikih, da bi s svoje strani stavila Veliki Britaniji predloge glede rešitve spora. Dopisnik trdi, da je italijanska vlada s posredovanjem drugih že predvčerajšnšjim poslala angleški vladi neke predloge. Tudi se, da upoštevajo ti predlogi ohranitev suverenitete abesinskega cesarja in spoštovanje DN. Z drugimi besedami: ti predlogi so v skladu z obema osnovnima načeloma angleške vlade v sedanjem sporu. Dopisnik pa trdi, da Italija ne bo pristala na nova pogajanja o teh predlogih vse dotlej, dokler ji bodo držali pod grlom nož in govorili o resnih efektivnih sankcijah.
Te italijanske predloge so izročili Londonu s posredovanjem svete stolice in Francije.
Pri A n ■ «Ureditev spora mora biti v fc. «•* c ib " popolnem skladu s paktom DN“
London, 24. oktobra, n. Včeraj se je zunanjepolitična debata v spodnji zbornici nadaljevala. Po nekaterih močno zagatnih vprašanjih leadera liberalne stranke Lloyda Georgea in Hoarovih odgovorih je končno spregovoril minister Eden, ki je odgovarjal na razne pripombe opozicijskih govornikov, nato pa je prešel na sankcije. Kritiki, ki so zahtevali, da bi se morale gospodarske sankcije takoj izvajati, da bi prišle čimprej do efekta, bi morali ponovno proučiti pakt DN. Gospodarske sankcije se namreč lahko začno izvajati le v primeru, ko kaka država dejansko napade drugo. Očitki Lloyda Georgea, po katerih naj bi bil sedanji italijansko-abesinski spor enak kitajsko-japonskemu ,so brez osnove. Japonska ni bila nikoli proglašena za napadalca. Nobena država ni bila pripravljena nastopiti proti njej. Gospodarske sankcije pa pridejo do veljave le tedaj, ko jih izvajajo proti državi napadalki vsaj vse one države, ki mejijo na njo. Eden je izrazil nado, da bo mogoče pričeti z izvajanjem sankcij, še preden se znova sestane skupščina DN. Možno pa je tudi, da se med tem spor že uredi, in
sicer mi podlagi dveh pogojev, ki ju je v svojem govoru izrazil ministrski predsednik Bald-win. Ta pogoja sta:
1.	) Italija, Abesinija in DN morajo sprejeti predloge za ureditev spora, kakršni jim. bodo predloženi;
2.	) ureditev spora mora biti v popolnem skladu s paktom DN.
Edina izjava, ki jo je angleška vlada dala do zdaj Italiji glede izvajanja sankcij, je ta, da na svojo roko in brez sodelovanja drugih držav, včlanjenih v DN, ne bo napravila ni-kakih nadaljnjih sankcijskih korakov. Končno je naglasil, da nihče ne more očitati angleški vladi, da bi kolebala. Če se bo DN pokazalo sposobno, obvladati vse težave, pred katerimi se je znašlo, bo njegova bodočnost zagotovljena. Zgodilo pa se je prvič v njegovi zgodovini, da je pričelo izvajati sistem sankcij, ki ne sloni na sili, nego na gotovih principih enakopravnosti. To je dejansko smela igra, v katero pa morajo vsi poseči, če hočejo ohraniti sebi mir in varnost, DN pa avtoriteto in moč za nadaljno mirovno akcijo.
Zastoj operacij na fronti
Odbor petorice redivivusl
Pariz, 24. oktobra, r. Današnji pariški jutranjiki so zelo ugodno sprejeli vest, da je Italija sklenila umakniti eno divizijo iz Libije. »Petit Parisien« pravi glede na to, da je pričakovati, da bo Velika Britanija v najkrajšem roku odgovorila na to gesto s tem, da bo umaknila iz Sredozemskega morja vsaj največje enote matične mornarice. Tako bo nastalo razpoloženje, v katerem se bo dalo mirnejše delati za dejansko likvidacijo vojne v Vzhodni Afriki. List govori na to o mož-
London, 24. oktobra. Agencija Reuter poroča: Vest, da se je pričela na bregovih reke Uebi šebeli velika borba med oddelki rasa Deste in divizijami generala Gruzianija, doslej ni bila potrjena. Kakor vse kaže, gre le za neko manjšo izolirano akcijo. Ras Desta, ki je glavni poveljnik abesinske vojske na južni fronti, ima pod svojim poveljstvom zbranih 300.000 vojakov, ki pa so razdeljeni na fronto, ki meri preko 400 km.
Pač pa je po poročilih Reuterjevega poročevalca iz Addis-Abebe pričakovati na severni
fronti novo italijansko ofenzivo, ki se bo pričela pričetkom prihodnjega tedna. Zato izvajajo italijanska letala že sedaj vedno češče izvidniške polete, nad celim vzhodnim delom pokrajine Tigre in Danakilsko puščavo. V Tigri so spuščali na tisoče letakov o proklamaciji rasa Gukše za kneza dežele. Letaki pozivajo prebivalstvo, naj se prostovoljno uda Italijanom.
Dunaj: Oblačno vreme in padavine. — Hladneje.
gleške odločitve glede na sedanji težki položaj ne smemo biti tako ozkosrčni, da bi zaradi tega osporavali veljavo vseh tistih pozitivnih elementov, ki jih je s tem Anglija doprinesla v mednarodno organizacijo. Tudi ne smemo biti tako neobjektivni, da bi ne videli v angleški brezpogojni odločitvi za politiko DN vitalnih potreb britanskega imperija, ki nec' /omno niso tako trenutne, kakor bi se to na videz zdelo.
S povojnim napredkom na raznih poljih vojne industrije, predvsem pa z velikanskim napredkom aviacije, se je ravnotežje med velesilami močno izpremenilo. Ta sprememba v strateškem položaju Anglije je odločilno vplivala tudi na spremembo angleške zunanje politike. V najuglednejši angleški reviji »The Ečonomist« smo pred kratkim čitali tele značilne besede: »Če
bi se svet povrnil v predvojno anarhijo, tedaj bi britanski imperij postal plen koalicije močnih napadalcev. Kaj naj bi n. pr. Anglija storila, če bi jo napadli nemški avioni, če bi ji Italija s svojimi avioni in podmornicami zaprla Sredozemsko pot na Vzhod in osvojila Egipt, ali pa če bi Japonska napadla Hong-Kong, Malajsko otočje, Novo Zelandijo in Avstralijo?... Če bi se morali boriti za svoj obstoj šele potem, ko bi dovolili, da se zruši DN, bi gotovo podlegli, in tp ne samo zato, ker bi bila naša strateška pozicija obupna, marveč tudi za to. ker ne bi imeli ne zaveznikov, ne prijateljev, ne simpatij.«
če imamo vse to pred očmi, potem nam postane angleško stališče v italijansko-abe-sinskem sporu razumljivo tudi z vidika britanskih interesov in potem ne moremo več
dvomiti v besede, ki jih je v svojem eks-seju pred angleškim parlamentom izgo-:il Hoare: »V DN vidimo most med nami Evropo. Če bi se ta most podrl, bi vsako lelovanje med nami in evropsko celino stalo zelo težko in nevarno.« tfaj bodo nagibi, ki so dovedli Anglijo te poudarjene zvestobe ženevski institu-i kakršnikoli, z vidika naporov za med-rodno konsolidacijo v okviru močno iz-lane mednarodne organizacije predstav-. ta angleška odločitev korak naprej, leli bi samo, da bi Anglija na tej svoji ti vztrajala in da bi se k njej spet stalno vrnila tudi kolebajoča Franciia. če ne —-tu je Edenov »če« na mestu! — bo DN opadlo zaradi oklevanja tistih, ki so ga tvarili...	n>
PoBžtžžteS utrinki
Kone@ntraci|a ali široka koalicija
»Politika« prinaša komentar nedeljskih volitev predsedstva Narodne skupščine iz vrst izvenparlamentarne opozicije in po-vdarja, da je izvenparlamentarna opozicija zelo zainteresirana na poteku razvoja situacije po 20. oktobru. Opozicionalni krogi smatrajo, da je volitev v skupščini razsvetlila parlamentarne odnose in pokazala, da je delo v sedanji skupščini nemogoče. Zato bi bilo potrebno, da se situacija ponovno pretehta in poiščejo nova pota. Razpustitev Narodne skupščine in. razpis novih volitev je za te kroge neobhodna potreba. Vendar smatrajo ti krogi, da so prilike težke in problemi zamotani, pa tudi važni in je zato nemogoče pristopiti k razčišče-nju situacije samo s strankarskih interesov, bodisi z ene kakor druge strani. Ti politični krogi mislijo, da bi koncentracija ali široka koalicija bila v položaju, da z radikalnimi ukrepi in pospešenim korakom privede državo do normalnih političnih odnošajev.
O&tnovar „hrvatske Straže“
„Zaj*&n§c§“
Na članek »Zajednice«, organa JRZ za Savsko banovino, ki smo ga tudi mi na tem mestu v izvlečku priobčili, odgovarja »Hrvatska Straža: takole: »Kadarkoli se s kakršnekoli strani pojavi želja in načrt, da se hrvatski narod in njegov politični voditelj premakne s poti, po kateri hodi, napadajo klerikalizem, ki da ima posebne strankarske politične cilje. Tako pravijo dr. Mačku, da je zapustil pot linije Stjepana Radiča in da je podlegel vplivu klerikalcev. Tako je bilo v slučaju napada Nedističa na Marijo Bistrico, tako je sedaj s člankom v »Zajednici«. Vse so to preračunane poteze, ki imajo svojo svrho in svoj račun. Dr. Mačka plašijo z neko politično klerikalno fronto, a predstavniki cerkve opozarjajo na antiklerikalizem pokojnega Stjepana Radiča. »Vse to je lukavo preračunano na efekt«, pravi dalje »Hrvatska Straža«, »ne bi li izmed enih in drugih faktorjev nastopilo nezaupanje, po možnosti pa tudi borba. Med tem, pravi »Hrvatska Straža« dalje, lahko stokrat izjavimo, da so hrvatskim katoličanom točno odrejene smernice njihovega dela in nastopanja. Oni se v kolikor so predstavniki katoliške akcije, ne smejo baviti z nikakim strankarsko političnim delom, ker je katoliška akcija strogo izvenstrankarska in nadstrankarska. Nasprotno, katoliki kot državljani in sinovi svoje domovine so ne samo svobodni, pač pa tudi dolžni, da delajo za blagostanje in napredek svojega naroda. Hrvatski katoliki so izvrševali in bodo izvrševali svoje domovinske dolžnosti. —
Ras Desta prodira z ogromno vojsko
Pariz, 24. oktobra. AA. Posebno Havasovo poročilo iz Addis-Abebe pravi: Italijani ne morejo napadati v dolini reke Sebeoli, ker je napočilo v teh krajih hudo deževje. Abesinci še zmerom drže postojanke v tej dolini, in sicer na fronti 160 km severno zapadno od Halafa. Sidamski ras Desta prodira s svojo vojsko od Džine na jugovzhod. Njegove čete marširajo v pospešenem tempu. — Posebni Havasov dopisnik javlja: Sidamski ras Desta je krenil na četu 150 tisoč vojakov ^smer jugovzhodno od Ogadna proti italijanskim četam.
V Addis-Abebi je bilo včeraj z nezadovoljstvom sprejeto kratko poročilo o Hoarovem govoru. Ko je vlada zvečer brzojavno sprejela ves tekst njegovega govora, se je nezadovoljstvo še povečalo in merodajni krogi se sprašujejo, ali abesinski državniki še vedno ne uvidijo, da morajo v vojaškem pogledu računati samo na svoje lastne sile. Potrebno bi bilo, da se glede na to abesinska vojska naglo pripravi in preide v napad.
Cesar je še vedno v Addis-Abebi. Kakor zatrjujejo, bo odpotoval v Desije šele po drugem novembru, ko poteče obletnica njegovega kronanja.
Nemški strah
pred Beckovim odstopom
Berlin, 24. oktobra. Havas poroča: V nemških političnih krogih so sprejeli vest, da bo poljski zunanji minister Berk najbrž odstopil, z dokajšnjo skrbjo, ker smatrajo, da bi odhod ministra Becka pomenil izpremembo dosedanje poljske zunanje politike. Nemški politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem razpravo, ki bo v poljskem parlamentu jutri. Minister Beck je bil zagovornik nemško-poljskega zbližanja in'bi zaradi tega njegov odhod najbrž izpremenil dosedanjo poljsko zunanjo politiko.
Nova kanadska vlada
Ottawa, 24. oktobra. AA. Nova kanadska vlada, ki ji načeljuje šef liberalne stranke Mackenzie King je položila prisego. V novi vladi so prevzeli ministrstvo za zunanje zadeve Thomas Grerard, finančno ministrstvo Daning, ministrstvo za državno obrambo William Mackenzie, ministrstvo mornarice Clärens Hay.
Kapital v zimi
Lutz
švedska misija RK za Abesinijo
Stockholm, 22. oktobra. AA. Nabiralna akcija za ustanovitev posebne švedske misije Rdečega križa, ki bo odpotovala v Abesinijo, je bila doslej zelo uspešna. Zbrali so že preko 200.000 švedskih kron. Misija bo zaradi tega takoj sestavljena in odposlana v Addis-Abebo.
Sprememba uredbe o zniianiu prejemkov drž. namešieneev
Beograd, 24. oktobra, b. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je bila danes od 17. do 19. ure pod predsedstvom dr. Milana Stojadi-novica, je bila sprejeta poleg resornih zadev sprememba uredbe o rodbinskih in osebnih dokladah državnih uslužbencev. S to izpremembo so bile izvršene gotove ublažitve prejšnje uredbe.
V pogledu prehrane pasivnih krajev je bilo poleg že sprejetih ukrepov sklenjeno 1. da se ministru za socialno politiko in narodno zdravje da na razpolago kredit 8 milijonov dinarjev za nakup hrane in 2. da se kmetijskim zakladom na teritorijih Bosne in Hercegovine otvori kredit 10 milijonov v ljudski in živinski hrani. *
Beograd, 24. oktobra, b. S spremembo uredbe o rodbinskih in osebnih dokladah, ki je bila sprejeta na današnji seji ministrskega sveta, je bilo spremenjeno sledeče:
1.	Člen 4. dosedanje uredbe se menja in se glasi:
a)	poročena žena, ki je državni uslužbenec, ima pravico na osebno doklado po členu 1., če mesečni bruto dohodki moža ne znašajo 500 dinarjev.
b)	V slučaju, da moževi mest'' i bruto dohodki znašajo več kot 500 Din, se osebna doklada žene zmanjša za toliko, kolikor znaša polovica one vsote, ki ostane, če se od mesečnih bruto dohodkov moža odšteje . 500 Din.
c)	Pod brutodohodki iz točke a) in b) se morajo razumeti 1. vsi redni dohodki v, denarju, če ie v službenem odi.jsn katerekoli vrste. 2. Dohodek, ki služi po zakonu o neposrednih davkih kot davčna osnova, če ima mož imetje ali pa se bavi s samostojnim delom.
d)	Odredbe točke 2. ne veljajo, če mož in žena ne stanujeta v raznih krajih, ali pa če je žena prislonio ločena zaradi zakonskih razmpr.
2.	člen 5., točka 1., se menja in glasi:
1. Družinska doklada pripada vsakemu otro-
Vlada bo poskušala pridobiti eno cev. —
Beograd, 24. okt. b. Volitve, ki so se izvršile v nedeljo, dne 20. t. m. v Narodni skupščini, so še vedno predmet živahnih razgovorov. Ugiblje se, kako se bo politično življenje razvijalo v bližnji bodočnosti. Vlada smatra in poslanci, ki jo podpirajo, zatrjujejo, da ne bodo nedeljske volitve nič vplivale na stalnost sedanjega režima. Vendar pa bo šla vlada za tem, da se ustvari v Narodni skupščini delazmož-na večina, ki pa bo delovala roko v roki s sedanjo vlado, da bo mogla sprejeti niz zakonskih načrtov, ki jih ima vlada že pripravljene, deloma pa jih še pripravlja za Narodno skupščino. Dalje se zatrjuje v parlamentarnih krogih ,da bo vlada skušala pridobiti zase eno izmed obstoječih skupin poslancev.
Beograd, 24. oktobra, b. Davi je potoval skozi Beograd turški minister za zunanje zadeve dr. Ruždi Aras. Vrača se iz Ženeve v Ankaro, v Beogradu se je zadržal samo pol ure, kolikor je njegov vlak stal na beograjski železniški postaji. Tu se je sestal s predsednikom vlade dr. Milanom Stoja-dinovičem in ga informiral o stanju v Ženevi, zlasti pa o onih stvareh, ki se tičejo italijansko-abesinske vojne in zadevajo balkanske države, zlasti Jugoslavijo. Turški minister za zunanje zadeve je prispel v Beograd davi ob 7.30. Z njim je prispel tudi jugoslovanski stalni delegat v Ženevi g. Ivan Subotič ter direktor Narodne banke
Posebni vojaški dopisnik DNB pa poroča: Merodajne osebnosti italijanske vojske odklanjajo kakršnakoli pojasnila glede razlogov za sedanji zastoj italijanskih vojaških operacij. Zaradi tega začenja v krogih tukajšnjih številnih tujih poročevalcev prevladovati vtis, da je ta zastoj v zvezi z ugodnim potekom sedanjih diplomatskih pogajanj v Evropi. Trdi se, da so neki tuji vojni poročevalci že odpotovali iz Asmare. Mnogi so prepričani, da bodo sovražnosti v Vzhodni Afriki prenehale najdlje do decembra. Italijanski vojaški krogi izjavljajo, da je najbrž nepotrebno prelivati kri z nadaljnimi vojaškimi operacijami, ker se prebivalstvo sosednjih pokrajin z. vsakim dnem v večjem številu predaja Italijanom, kar dopušča možnost, da se bo Italiji najbrž posrečilo z mirnim prodiranjem zavladati v tistih delih Abesinije, ki jih zahteva zase. Zanimivo je poročilo iz Kutiska med Aduo in Adi-gratom, da je tamkaj oddelek italijanskih
ku, ki je rojen v zakonitem zakonu, ali ki je pozakonjen in znaša mesečno:
a)	Če ima državni uslužbenec do 3 otroke v prvem draginjskem razredu 130 Din, v drugem in tretjem draginjskem razredu pa po 110 Din.
b)	Če ima več kot 3 otroke, znaša v prvem drag. razredu 140 Din, v drugem in tretjem drag. razredu pa 120 Din.
3. Člen 7. se menja in glasi:
1.	Če sta oče in mati državna uslužbenca ali če je eden od zakoncev državni uslužbenec, drugi pa osebni upokojenec, pripada družinski dodatek za otroke očetu, in sicer na draginjski razred po 80 Din, če ima uslužbenec do 3 otroke, in po 90 Dih, če ima več otrok. V slučaju njunega ločenega življenja ali razvedenega zakona se mora izplačevati doklada zakoncu, pri katerem so otroci.
2.	Če je mati drž. uslužbenka, oče pa katere druge profesije, ima mati pravico do družinskih doklad za otroke, če pa je oče v siromašnem stanju in nesposoben za pridobivanje, ima mati pravico do družinske doklade za otroke po členu 5. V slučaju njunega ločenega življenja zaradi zakonskih razmer ali ločenega zakona ima mati pravico do družinskih doklad za otroke po členu 5, če je otrok pri njej na vzdrževanju in če zanj ne sprejema nikakih alimentacij od moža.
3.	Ako je žena državna uslužbenka in drugič poročena, ima pravico do družinskih doklad na otroke po točki 1. tega člena.
4.	Ako žena, ki ni državna uslužbenka ali osebna upokojenka, živi ločeno od moža državnega uslužbenca, ali če je zakonito ločena, se mora izplačevati družinske doklade ženi po odredbah člena 5, če je otrok pri njej v vzdrževanju.
(To so glavne spremembe uredbe o znižanju prejemkov državnih nameščencev. Jutri bomo objavili še vse ostale podrobne točke, s katerimi se spreminja ta uredba.)
izmed obstoječih skupin poslan-
Seja izvršilnega odbora JRZ
Beograd, 24. okt. b. Predsednik izvršilnega odbora JRZ Aca Stanojevič je prispel danes ob 1.45 v Beograd. Prihod Ace Stanojeviča je v zvezi s strankino organizacijo, zlasti pa z ustanovitvijo novega kluba v Narodni skupščini. Pričakuje se, da bo prišlo v najkr j šem času, najbrže še ta teden, do seje izvršilnega odbora JRZ, na kateri se sestanejo gg. Aca Stanojevič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho, — Ta seja bo prva po potrditvi stranke.
Protič in svetnik ministrstva trgovine in industrije dr. Sava: Obradović. Na postaji ga je počakal turški poslanik v Beogradu Ha j der beg z osobjem poslaništva in pomočnik ministra za zunanje zadeve in šef kabineta dr. Dragan Protič.
Dr. Milan Stojadinovič in Ruždi Aras sta ostala v razgovoru do odhoda vlada. Nekoliko minut pred odhodom vlaka pa je Ruždi Aras sprejel beograjske novinarje in jim dal kratko izjavo o stanju v Ženevi. Rekel je: Srečen sem, da se ponovno i nahajam v zavezniški in prijateljski državi in se ponovno sestanem s svojim prijateljem dr. Milanom Stojadinovičem. Vesti, ki
telegrafistov naletel na velike ovire pri gradnji telegrafskih zvez, ker velika krdela opic sproti te naprave uničujejo.
London, 24. oktobra, n. »Times« komentirajo danes zelo obširno govor ministrskega predsednika Baidwina, pa pravijo med drugim, da podpira Velika Britanija DN, ker smatra, da so ga v poslednjih letih preveč zanemarjali in podcenjevali. Zadnje dni so se ponovno čule besede, da naloga DN ne tiči samo v preprečevanju vojne, nego tudi v odstranjevanju vzrokov, ki jo lahko povzročijo. Nadejati se je treba, meni list, da bodo poslednji dogodki poučni tako za Mussolinija kakor za DN. Baldwin je izrazil prepričanje, da bo, četudi DN v svoji sedanji obliki propade, tudi v bodoče samo slična ustanova lahko očuvala evropski mir. Te besede, je treba tolmačiti kot željo, da se DN svoji nalogi primerno prebšnuje.
jih prinašam so dobre ter jc balkanski sporazum znova dokazal svojo važnost in pokazal, da je eden glavnih stebrov miru in pomirjen ja v Evropi. Kar se tiče vprašanja sankcij, je turški minister zunanjih zadev želel podčrtati, da se po njegovem mišljenju vprašanja vojaških sankcij ne postavlja, kar se tiče gospodarskih sankcij pa je izjavil sledeče: Gospodarske sankcije že obstojajo. Kar se tiče uporabe in posledic, želim, da bi prišlo do iskrenega sporazuma med obema interesiranima strankama. Kar je bilo rešeno v Ženevi, ni drugo, kakor obveze, ki smo jih sprejeli in jih hočemo izpolnjevati nasproti Društvu narodov. Dodati moram, da nam je bilo zelo težko, da moramo gospodarske sankcije izvajati nasproti sosedni državi, s katero želimo ostati v dobrih odnošajih in v sporazumu. Toda kljub.temu se gospodarske sankcije he smejo smatrati kot čin neprijateljstva nasproti Italiji. Na koncu je izjavil še sledeče: D«to Jugoslavije in Turčije je bilo zelo veliko in važno. V tem smislu so se proučavale razne možnosti, vendar mislim, da odškodnine in nadomestitve, ki bi jih dobili, ne bi mogle nikoli pokriti izgub, ki bi jih utrneli na polju mednarodnega sodelovanja. Kar se tiče finančnih potreb, moram priznati, da se je o vprašanju razpravljalo in da je bilo vneseno v poročilo odbora, na energično zahtevo predsednika jugoslovanske vlade in jugoslovanskega delegata v Ženevi. Na vsebino teh instrukcij predsednika dr. Stojadinoviča sem bil pravočasno opozorjen in z njimi se popolnoma strinjam, tako da obe državi stojita ponolnoma na-isti liniji. Ravno tako so z nami sodelovale tudi druge zavezniške države iz balkanskega pakta.
Po tej izjavi, sta se podala oba državnika v vlak in predsednik dr. Stojadinovič ie v snremstvu svojega šefa kabineta dr. Pro-tiča snremlial turškega ztm-niega ministra Ruždi Arasa prav do Mladenovca. Iz Mladenovca se ie dr. Stojadinovič vrnil v Beograd z avtomobilom.
Razgovor med knezom Pavlom in angleškim zun. ministrom Hoarom
London. 24. oktobra. Nj. kr. Vis. knez-namest-nik Pavle se je danes predpoldne ob 11.30 sestal v britanskem zunanjem uradu i. britanskim zunanjim ministrom sirom Samuelom Hoarom. Razgovor med Nj kr. Vis, knezom namestnikom in sirom Hoarom je trajal skoraj celo uro. Po tem sestanku je odšel Nj. kr. Vis. knez-namest-nik Pavle v kabinet ministra za DN Anthonyja Edna in ostal z njim v razgovoru več ko pol u>'e-
Masarykove besede
ob nastopni avdi enci našega poslanika
Praga, 24. oktobra. CTK poroča: Predsednik republike Masaryk je sprejel včeraj novega jugoslovanskega opolnomocenega ministra' v Pragi Vasilija Protiča, ki mu je izročil svoja poverilna pisma. Ob tej priliki je predsednik republike izrazil željo, da bi novi poslanik sporočil na jugoslovanskem dvoru njegove želje, da bi se obnovilo blagostanje jugoslovanskega naroda i da bi Nj. Vel. kralj srečno vladal. Izrazil je tudi svoje simpatije za kraljevo namestništvo in jugoslovansko vlado. Zahvaljujem se vam za ljubeznive besede, je dejal, ki ste jih izrekli in s katerimi ste me prepričali o simpatijah jugoslovanskega naroda. Bodite prepričani, da moja ljubezen do vašega naroda nikoli ne bo oslabila in da ji bom ostal vedno zvest, čehoslovaki so zelo privrženi jugoslovanskim bratom. Vaša izkustva so tudi naša izkustva. Značilen dokaz za to je živ spomin na velikega kralja viteza, so dragocene zveze bratskih čuvstev in skupnih borb ter popolnoma skladnega vzajemnega razumevanja. Vse to priča o našem moralnem edinstvu, ki je tolikega pomena za ohranitev evropskega in splošnega miru. Politika Male antante na osnovi načel DN je bila in ostane solidna baza naše eksistence. Na tej osnovi pravice in miru hočemo tudi v bodoče igrati povsem določeno vlogo, ki nam pripada po usodi in zgodovinskem razvoju stvari.
Po uradni avdijenci je predsednik Masaryk pridržal novega poslanika v daljšem prijateljskem razgovoru. Razgovarjaia sta se v češčini.
Tri uredbe francoske vlade
Pariz, 24. oktobra, r. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je francoska vlada sprejela tri uredbe z zakonsko veljavo. Prva uredba prepoveduje izvoz obrambnega in napadalnega orožja vseh vrst in municije brez predhodnega dovoljenja. Kršitve se kaznujejo z zaporom od dveh do pet let in z denarno kaznijo do lo.oou
frankov.	.	,	,	, -
D rima uredba odreja, da je treba v bodoče javne manifestacije (shode in obhode) prijaviti policijski oblasti 15 dni prej.
Tretja uredba izpopolnjuje določbe francoskega zakona o združenjih iz leta 1901. glede razpusta združenj z nemoralnimi ali nezakonitimi cilji in zlasti združenj, ki utegnejo s svojim delom ogražati celokupnost francoskega državnega ozemlja ali sedanjo državno obliko. Uredba daje obl a st vom točne pravice glede razpusta takih združenj.
Hmelj
Žalec, 24. oktobra.
Uradno poročilo tržnega nadzornika: Danes je poživljeno tudi povpraševanje za prvovrstni hmelj, za katerega so kupci ponujali Din 30 ter se je izvršilo tudi nekaj kupčij za drugovrstno blago po ceni 25 Din-Za četrto- in tretjevrstnim hmeljem nadalje živahno povpraševanje ob neizpre-menjenih cenah. Partija povsem rdečega blaga je bila plačana po Din 18. Trgovina je iskala tudi hmelj po 27 in 28 Din.
Živahno politično gibanie v Beogradu
Obiščite mariborski sadni sejem
od 25. do 28. oktobra v »Blnionu«
Balkanski sporazum — glavni steber miru v Evropi
Važna izjava turškega zunanjega ministra glede sankcij in finančnih potreb
Najnovejša slika iz Ogadena v Abesiniji, kjer so Italijani s pomočjo letalcev zavzeli kraj Schelawie; vidimo abesinske vojake, ki iščejo zavetja pred letalskimi bombami
Vesti iz Italije
Najprej v milico, potem v Afriko! Tajnik fašistične stranke v Rimu v sporazumu s šefom generalnega štaba prostovoljne milice za državno varnost je odredil, da se morajo tisti, ki bi hoteli iti kot dobrovoljci v Vzhodno Afriko in so že vpisani v fašisti-čneo stranko, najprej vpisati še v redno milico. Na ta način se želi dobiti vedno nov dotok doma izvežbanih miličnikov, ki se jih potem pošlje mobiliziranim enotam.
Zaposlitev nefašistov pri javnih delih. Že več let je veljalo pravilo, ki je bilo v letošnjem juniju tudi uzakonjeno, da so javne službe, državne in nedržavne, pridržane ljudem, ki vživajo zaupanje vlade in ki zato morajo biti vpisani v fašistični stranki in v sindikatu. Pri podeljevanju služb se morajo oblasti uradno na to ozirati. Edino izjemo v tem pogledu dopušča zakon glede vojnih invalidov, pri katerih njih invalidnost sama nekako nadomešča vpis v stra-ko. Te dni se je ministrski svet v Rimu bavil z vprašanjem, če je tako tudi z oddajanjem javnih del, ki po svoji naravi niso javne službe, ampak imajo le začasen značaj. Obveljalo je naziranje, da je treba invalide upoštevati tudi tu, in sicer toliko bolj. ker je začasna zaposlitev na javnih delih vendar stvar manjše važnosti kakor pa javna služba.
Pri slačenju turščice je po navadi dosti smeha in šale, zlasti če se obenem pije novo vino. V Podragi na Vipavskem se je v hiši Ivana Gorenjca zbralo pri slačenju mnogo vaščanov. Jože Pestelj se ga je pri tej priliki napil in postal siten, tako da so ga drugi postavili pred vrata. On pa kar rove iz žepa in brž nad tiste, ki so ga postavili na hlad. Zasadil ga je brez usmiljenja v levo stegno svojega bratranca Štefana Trošta in mu prizadel globoko, 20 cm dolgo rano. Nato so odpravili Trošta v tržaško bolnišnico, Pesteljna pa v zapor in ne za tega ne za onega se ne ve, kdaj in kako se bosta mogla vrniti v Podrago.
Diplomirani trgovski akademiki in knjigovodje tvorijo v Italiji stroko, ki je združena v posebnem sindikatu. Na njih spomenico, da naj se jih v bodoče pravičneje upošteva pri namestitvah v javnih službah in revizijskih poslih javnih uprav in sindikatov, bo v kratkem izšla odredba, ki bo zahtevala, da se javne uprave in sindikati poslužujejo le svojega osobja, ne pa oseb iz raznih zasebnih podjetij, uradnikov drugih uprav in upokojencev. V onih redkih primerih, ko se je treba izjemoma posluževati drugega osobja, naj se dela in funkcije javnih uprav in sindikatov oddajajo na-rodno-gospodarsko izobraženim diplomiranim trgovskim akademikom in knjigovodjem, ki so vpisani v sindikat in fašistično stranko.
Trije iz Buzeta. 251etni Anton Vivoda, Žlletni Liberat Majcen in 351etni Anton Klarič, vsi trije iz Buzeta, so skrivaj odpotovali v Jugoslavijo, brez potnega lista. Vivoda je bil obsojen na 3 mesece in 10 dni zapora in 3.000 L globe, Majcen in Klarič pa vsak na 3 mesece zapora in 2.000 L globe.
Postojna. Upravni odbor tržaške pokrajine je na svoji seji dne 17. t. m. odobril postavitev občinskega tajnika višje stopnje ustanovitev fonda za reorganizacije bolniške slüzbe in brezplačen odstop zemljišča za otroški vrtec
Kobarid. Gospodična Sofija Mašera is Kobarida je zadela loterijski dobitek velike dirkalne loterije v Meranu, in sicer na srečko serija K. št. 37.043. Dobitek je manjši jo spada med takoimenovane slepe dobitke, ko zadene srečka, katere nobena številka m bila klicana.
Dolenje v Brdih. Letošnji »praznik rebu-0e«, praznovan kajpada pod okriljem Do-Polavora, se ni obnesel. Javni ples se ni mogel razviti, ker ga je motil dež.
„ "Oistrstvo za tisk in propagando je po ?valo ravnateljstva vseh dnevnikov, naj ti-samo „°'d- 5 novembra dalje svoje liste no na sestih straneh.
usfaimv^n t0rij »E,eonora Duse« se ukine in
rniin dram^l?168^ n:>ega kralievska akade-nnja diamske umetnosti. Akademija bo od-
gajala ig alce ln režiserje ter bo sprejela vsako leto 24 učenčev po natečaju. Razpo-«.gala bo z majhnim prizoriščem, ki bo od asa do časa piistopno tudi občinstvu. Tam bodo znani igralci in umetniki internre tirali glavne vloge, dijaki bodo pa p® svojih sposobnostih igrali manjše vloge. Držaja bo poskrbela, da dobe absolvirani dijaki te akademije službo v gledaliških družinah, m uživajo državno podporo.
Razburliye vesti o železnici Ut. Jani-Sevnica
Oddaja del ni razveljavljena, pač strstvo prometa zahteva nove
Prvi je naš list že 27. septembra objavil veselo vest, da so dela za izgradnjo prvega odseka proge Št. Janž—Sevnica bila na licitaciji že oddana, in sicer tvrdki inž. Dukić in drug. Po najboljših informacijah smo tedaj objavili tudi upanje, da bo licitacija v kakih štirinajstih dneh potrjena, nato pa prične tvrdka takoj z delom. Med tem so tudi naši poslanci prihajali iz Beograda in pripovedovali, da so že vsa resorna mini;'.rstva odobrila licitacijo, prav tako je bil pa tudi že dovoljen potrebni kredit. Zadnje dneve so informirane osebe iz Beograda prinesle celo novico, da je odobritev v ministrstvu prometa celo le podpisana, vendar pa ničesar nismo mogli izvedeli o končni pogodbi s tvrdko Dukić in drug.
Te dni se je po vsej Mirnski dolini in tudi po vsem Dolenjskem kakor blisk razširila alarmantna novica, da z železnico ne bo nič, češ, da je licitaci ja za oddajo del razveljavljena. — Takoj smo se informirali in izvedeli, da ta novica, ki je razburila ne samo vso Dolenjsko, temveč je porazno delovala tudi po vsej banovini, ni resnična. Na žalost smo pa izvedeli tudi, da oddaja del še redno ni potrjena in da morda celo preti razveljavljenje licitacije, ki bi imelo za posledico nov dolgotrajni razpis in bi se s tem tudi gradnja železnice zavlekla najmanj za mesec dni.
Ker ima pa javnost glede te železnice najtežje izkušnje, se tudi sedaj boji. da z železnico spet ne bo nič. kakor je bilo leta 1923.. ko so bila dela zanjo že razpisana in ponudbe že oddane, a je pozneje vse zaspalo.
Da javnost vsaj nekoliko pomirimo, lahko po-
Komškšm legionarjem
Slovenila bi bila udarce, če ne bi
že pol leta obstoji dovoljena organizacija Legije koroških borcev, ki je bila ustanovljena šele po preteku polnih 15 let od osvo-bojenja in izgube Koroške.
Velike zasluge legionarjev, borečih še prvikrat ramo ob rami z brati Srbi in Hrvati, so dobile dostojen prostor v zgodovini našega skupnega življenja. Povdarimo lahko, da se je mladina, zlasti pa dijaki vseh šol, obrtniki in kmetje v zadostnem številu odzvala pozivu ter stopila pod zastavo in se z orožjem v roki postavila na branik svoje domovine, ztevilo teh borcev je bilo precej veliko in čim večja je bila potreba, jih je bilo več in več. Tako so 1. 1919. z veliko močjo krenili na Koroško in pod komando generala Smiljaniča zmagoslavno razvili svojo zastavo ob slavnem prestolu na Gosposvetskem polju. Koliko je bilo pa še onih, ki so z orožjem v roki ne glede, ali so še I skoraj otroci ali starci, varovali objekte in H priprave, hrano in orožje, razstreseno po vsej Sloveniji. Njih dolžnost je bila prav tako velika, kakor onih na fronti, saj, če bi ne bilo teh, bi bilo toliko manj borcev na fronti.
Legija se je ustanovila šele po polnih 15 letih. Izšel je apel vsem tovarišem, naj složno pristopijo v legijo ne glede, kje so sedaj. Vendar je bil pa odziv na žalost relativno majhen, saj se jih je prijavilo ko-
so pa nova pogajanja, kjer mini-obveze glede dobave kamna
ročamo, da ministrstvo prometa zahteva od tvrdke Dukić in drug, predno ji definitivno odda delo, take obveze, ki gredo preko pogojev licitacije, predvsem pa glede dobave kamenja za zidavo tunelov. Ministrstvo namreč/ za tunelski zid zahteva kamen iz nekega kamnoloma pri Sevnici, če bi ne odgovarjal pri gradnji dobljeni kamen. To bi eventualno predstavljalo povišek sedaj izlicitirane vsote za najmanj 300 tisoč dinarjev. Vendar pa ponavljamo, da ministrstvo t» zahteva le tedaj, če bi pri gradnji pridobljeni kamen ne odgovarjal za tunelski zid.
Odločitev o kvaliteti kamna zavisi itak od ministrstva. saj ministrstvo s svojo terensko sekcijo, kjer je sedaj 14 državnih inženjerjev in uslužbencev, stalno nadzoruje tudi gradnjo proge. Po tej terenski sekciji ima lorej ministrstvo odločitev o kvaliteti kamna in vsega drugega materiala, da je vsak graditelj javnih del več ali manj popolnoma v rokah ministrstva. Firma je že izlicitrrala delo s popustom 900.000 Din pod drugim najcenejšim oferentom, navzlic temu je pa sedaj še vedno pripravljena prevzeti tudi del tega rizika na svoje rame in se že pogaja, a ministrstvo ne popusti niti pare. Ker neodgovorni faktorji ljudstvo begajo in plaše, da so nova pogajanja le pretveza za opustitev gradnje sploh, da bi se torej železnica spet ne bi zidala ali, da bi se dela vsaj zavlekla, kakor n. pr. pri regulaciji Ljubljanice, kjer je bilo za isto delo troje licitacij, naj delajo naši ministri in poslanci na to. da ministrstvo prometa reši to vprašanje takoj v interesu same vlade, zlasti pa, da se pomiri razburjenost v naših krajih.
pretrpela naihuiše bilo vas, borcev!
maj sto, a tisoči molče, kakor bi se sramovali svojega velikega dela. Vprašamo, zakaj je tako slab odziv? Različne so razlage in ugibanja. Nekateri pravijo: »Skromni so in še ne marajo siliti v ospredje«, drugi spet pripisujejo slab odziv strankarskim razmeram, a tretji pravijo, da je kriva malomarnost itd. itd.
Naj bo kakor hoče, a mi lahko povemo samo eno resnico. Slovenija bi bila pretrpela najhujše udarce, če bi ne bilo vas, borcev! Zakaj se torej sramujete? Organizacija je tudi popolnoma nestrankarska, a če je kdo nekoliko malomaren, naj pogleda impozantno skupino hrabrih drugod, ki so pod poveljstvom umrlega nam heroja generala Maistra osvobodili naš skrajni sever, naš Maribor!
Združimo se tudi mi, kakor so se združili Maistrovi borci!
Naša organizacija je potrebna tudi z moralnega gledišča ne samo državi in nam, temveč tudi naši mladini in vsemu narodu, ker bodo njegova bodoča pokolenja pripovedovala o velikih delih naših borcev, ki so nekdaj osvobodili Koroško in bili na svobodnih tleh Gosposvetskega polja.
Tovariši, prijavite se takoj pododboru LKB, v Ljubljani, Aleksandrova 4.
Dragoljub Milivojević, podp. v p.
6 krallet? smeha
Sxö k e Szakall Otto Wallburg mm Ernst Verebes
Ttbor Hatmay ■■ Felix Bressart
*■	Karl Nuszar Puffy
V sijajni barki
4V2 mušketirji
Danes premiera v kinu Slogi
Vsem telefonskim naročnikom
Ministrstvo za pošte, telegraf in telefon je dovolilo Novinarskemu udruženju, sekcija Beograd, da izda nov telefonski imenik vseh telefonskih naročnikov v državi. Imenik bo izšel v začetku 1936. 1.
Da bi bil novi telefonski imenik popoln in ustregel vsem željam naročnikov, poziva poštna direkcija v Ljubljani vse telefonske naročnike svojega področja, ki žele kake spremembe v dosedanji uvrstitvi, da ji to sporoče najkasneje do 15. novembra t. 1. Pri tem opozarja direkcija na čl. 11. telefonske tarife, ki se glasi:
1.	Za premembo številke telefona telefonskega naročnika (čl. 41. t. 5) se plača pristojbina Din 60'—.
72. Enkratna in dvakratna uvrstitev naročnika v telefonski imenik je brezplačen (čl. 42., t. 5.). Za tretjo in nadaljnjo uvrstitev naročnika v telef. imenik se plača pristojbina Din 10'—.
3.	Za premembo besedila, pod katerim je naročnik uvrščen v telefonski imenik, se piaca pristojbina, ako premembo naročnik
sam zahteva (čl. 42., t. 11.) Din 5'—.
4. Za premembo imena naslova, poklica ali stanu naročnika v telefonskem imeniku (čl. 43., t. 1.) se plača pristojbina Din 5.
Skrunilec mladoletnih deklic prijet
Ptuj, 23. okt.
V juliju t. 1. je v gozdu pri Kicarju neznan moški spolno zlorabil komaj 91etno deklico. Orožništvo pa ga vkljub vestnemu poizvedovanju ni moglo izslediti. Pred kratkim pa je v tem gozdu hotel zopet nekdo na enak način zlorabiti dve llletni deklici, ki sta pa na srečo zločincu pobegnili. Njih starši so zadevo takoj naznanili orožništvu.
Po opisu deklic je orožništvo aretiralo nekega Majcena Franca iz Kicarja, v katerem so vse tri deklice takoj spoznale zločinca. Pod težo dokazov je Majcen priznal, da je zlorabil Dietno deklico v mesecu juliju, taji pa, da bi imel enak namen tudi z drugima dvema deklicama; hotel ju je samo preplašiti. Zločinca so izročili v zapore ptujskega sodišča.
Trk avtobusa in kamničana
Ljubljana. 24. oktobra.
Prav posebni sreči se moramo .zahvaliti, da nam spet ni treba poročati o mrtvih in ranjenih, ker sta snoči zadela skupaj na razupitem prelazu na Ježici Magistrov avtobus in kamničan. Avtobus je odpeljal iz Ljubljane ob 18.15 in pripeljal v 10 minutah na Ježico, ne da bi šofer opazil nasproti mu prihajajoči kamniški vlak. Avtobus se je od strani precej močno zaletel v vlak, vendar je pa lokomotiva zdržala sunek, a avtobus je zdrčal po pobočju ter se ustavil ob brzojavnem drogu. V njem je bilo 8 potnikov, ki so bili pač silno prestrašeni, vendar pa ni bif nobeden ra-nj6n. Lokomotiva ni mogla nadaljevati vožnje in je moral priti iz Trzina stroj tovornega vlaka, ki je pripeljal kamničana v Ljubljano. Zamude je imel 100 minut.
KINO UNION
TELEFON ŠTEV. 22-21
Luis Trenker v svoji zadnji mojstrovini
Tretji film našega programa, ki je bil nagrajen na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah. Film tirolske zime, planinska tragedija v snegu, Amerika, življenje izseljenca, vrnitev — to je
Izgubljeni sin
Luis Trenker Maria Andergast
Danes ob 16., 19T5 in 21T5 uri
Predprodaja vstopnic od 11. do 12'30 in od 15. ure dalje
Tudi na avtobusu je za okrog 20.000 Din škode.
šofer se izgovarja, da ni kriv, ker je opazil luči lokomotive šele v zadnjem tre-notku.
Za napredek železniškega prometa
Povečana hitrost brzovlakov — Nedeljski izletniški brzci — Smučarski vlaki — Motorni železniški vozovi
Ljubljana, 24. oktobra.
železniški promet se v Sloveniji poslednja leta znatno izboljšuje in izpopolnjuje, vendar pa je še mnogo podrobnosti, ki jih je treba čimprej rešiti, da se bo tudi naša ožja domovina vsaj deloma približala pojmu modernega potniškega in blagovnega prometa. Tozadevno je bila prirejena na železniški direkciji važna anketa, na kateri so strokovnjaki tehtno razpravljali o ukrepih, ki jih je treba podvzeti za izboljšanje železniškega prometa. Anketa, ki jo je vodil načelnik g. Deržič in ki so se je udeležili mnogi strokovnjaki in zastopniki ZTOI, mariborske in ljubljanske Zveze za tujski promet, SPD in Direkcije pošt in brzojava, je razmotrivala prihodnji letni vozni red in še mnoge druge podrobnosti, ki so v zvezi z izpopolnitvijo našega železniškega prometa.
Poseben napredek je treba omeniti v prometu z brzovlaki, pri katerih se sicer v prihodnji sezoni vozni red ne bo bistvenejše izpremenil, pač pa se bo povečala brzina. Po novem voznem redu bo tako potreboval brzovlak iz Ljubljane v Zagreb in obratno 15 minut manj, od Maribora do Ljubljane pa 10 minut manj. Na splošno se bo promet z brzovlaki kakor tudi s pariškim Simplon-Orientom znatno zboljšal. Za naš domači promet bosta brez dvoma najvažnejša dva sezijska brzovlaka v dobi od 15. VI. do 15. IX. Prvi bo vzdrževal promet na progi Beograd-Jesenice in obratno; poleg ugodnih zvez in pospešene brzine bo imel tudi direktne vagone II. in III. razreda za proge Beograd—Kranjska gora, Beograd—Bohinjska Bistrica in Beograd—-Maribor ter spalni voz Beograd—Jesenice. Drugi brzovlak pa bo vozil v isti dobi na progi Praga—Maribor—Zidani most—Split. Imel bo direktne vozove I., II. in III. razreda ter bo opravil pot iz Prage v Split v 27.55 urah.
—-—v.	prometa je
anketa ugotovila, da ne bo zaradi stabiliziranega voznega reda znatnejših izpre-memb, niti se ne bodo uvedli novi vlaki, pac pa se je anketa dalj časa zadržala ob perečem vprašanju nedeljskih izletniških vlakov; to vprašanje bo zadovoljivo rešeno na ta način, da bosta v bodoče vozila dva vlaka, in sicer prvi že ob 5. iz Ljubljane, ki pa ne bo imel postanka na manj-sih postajah, kakor Medno, žabnica, št. Jošt; za njim bo na Gorenjsko vozil ob 6. nedeljski »brzec«, ki pa se bo na progi od Ljubljane do Jesenic ustavljal samo v Kranju in Lescah. Ta bo odpremljal iz Ljubljane pred vsem one potnike, ki so namenjeni v oddaljenejše kraje Gorenjske. Tretji vlak pa bo vozil ob 6.45, ustavljal se bo na vseh postajah do Jesenic in bo imel direktne vagone do Planice in Boh. Bistrice. Običajni potniški vlak bo vozil ob brzovlak pa ob 7.50. Tako urejen potniški promet bo mogel ob nedeljah brez neprijetnih zamud odpremiti vse potnike m povoljno rešiti dosedanji naval. Znatno se bodo izboljšale tudi razmere na progi Celje—Dravograd in bo brez dvoma tamošnjemu prebivalstvu zlasti ustreženo z nedeljskim izletniškim vlakom, ki bo pričel voziti 31. maja. Iz Celja bo odhajal ob 4.30 in prispel v Dravograd ob 7.20, od koder se bo vračal ob 19. s prihodom v Ce-ije ob 21.45. Na koroški progi ne bo znatnejših izprememb; ponovno bo začel voziti ob nedeljah izletniški vlak Maribor___
Brezno. O dolenjski progi pa anketa zaenkrat še ni razpravljala, ker še ni določen vozni red na progi Sušak—Zagreb.
Posebno novost pripravlja ljubljanska železniška direkcija smučaz-jem z uvedbo posebnih smučarskih vlakov, ki bodo nalašč za to pripravljeni. Tozadevno bo dala predelati 50 vagonov, 6 jih bo v kratkem izgotovljenih in upajmo, da se bo še to zim-sko sezono izpolnila vroča želja vseh ljubiteljev belega sporta.
Anketa je z velikim zadoščenjem spreje-. sporočilo načelnika g. Deržiča, da dobimo že v naslednjem poletju 50 lepih novih vagonov. Posebne pozornosti pa je bilo deležno sporočilo o prvih motornih vozovih, ki jih je naša država naročila na Danskem 6. Eden teh velikih motornih voz z 80 sedeži je zagotovljen Sloveniji in bo vozil, kakor predvideva naša direkcija, na krajših progah, kjer potniki želijo, da bi se promet znatnejše pospešil.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval urednik Milivoje Krežević o Bunjevcih. Prenos iz Beograda.
X Imenovanja. Premeščena sta za inšpektorja kmetijskega ministrstva v tretji skupini tretje stopnje Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani iste skupine in stopnje, za načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v četrti skupini prve stopnje Anton Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka iste banske uprave v pokoju.
X Naš opij za Ameriko. Razne ameriške industrije so naročile pri nas 30.000 kg opija. Pogodbe so že podpisane. Na ta način se bo povečal dotok tujih deviz v naši državi.
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor Tel. 2730
Danes se boste smejali od vsega srca Oglejte si sijajno burko
4V2 mušketirji
6 znamenitih komikov v enem filmu
Poleg tega:
1. Micky miška
2. Športne senzacije in lov za rekordi 3. Najncvejši zvočni tednik!
Danes ob 16., 19'15 in 2P15 uri
X Duhovni koncert Srbske pravoslavne cerkvene občine v proslavo 700Ietnice smrti sv. Save, ki ga bo izvajal mešani zbor Srbskega pevskega društva iz Zagreba pod vodstvom opernega dirigenta g. (tjorgja Vaića, bo imel na programu pravoslavnih cerkvenih pesmi Bortnjan-ski: Dostojno, Verbicki:	Otče naš, Tajčevič:
Uskliknimo. Po tem uvodu bo predaval o sv. Savi pravoslavni mitropolit gosp. Dositej. Po predavanju sledi koncert Mokranjac: Tebe Boga hvalim, O kako bezzakonoe, Tajčevič: Psalam 96, Grječanjinov: Iže heruvini, Tajčevič:	Jedini
svjat, Pričasno, Gospodi usliši, Mokranjac: Njest svjat, Dusi i duši, Grječanjinov: Vosklik-nite Gospodevi. — Vstopnice se dobe v predprodaji pri trafiki Dolar, Tyrševa 12, po sledečih cenah: sedeži pp Din 15, 12, 10 in 8, balkonski sedeži po 10, stojišča po 5, dijaki po 3 Din. Koncert se bo vršil 2. novembra v dvorani Ljubljanskega sokola v Narodnem domu, Blei-veisova 28, in bo začel ob 8.30 zvečer.
X Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univ. profesorja v Chikagi, za slušatelje višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku Din 3.000'— letno je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz »Razpisa« na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
X Zvočni kino Sokolski dom v šiški, telefon 33-87. V petek 25. oktobra ob 20. uri predava g. dr. Küster: 0 življenju v morskih globinah. Po predavanju predvajamo film poln smeha in zabave: Zvesta prijatelja. Film predvajamo tudi v nedeljo 27. oktobra ob 11. uri dopoldne. Vstopnina 3 Din.
X Žrtve stekline. Znano je, da umro ljudje, ki jih ugrize stekel pes, v strahotnih bolečinah. Pasteur je odkril serum proti steklini, katerega uporabljajo od leta 1885 v vseh kulturnih državah. Zanimive so številke o delu zagrebškega Pasteurjevega zavoda, v katerem išče leka 30 do 40 oseb na mesec, v ambulatoriju zavoda pa se zdravi do 300 oseb iz vseh krajev Savske banovine vsak mesec. Na leto se zdravi v zavodu do 1600 bolnikov iz Savske banovine. Prejšnja leta je bil obisk še večji, na leto do 3000 bolnikov. V vsej Jugoslaviji zboli za steklino okoli 6000 oseb na leto. Od teh jih v strahotnih mukah približno 30 umre. Letos je Pasteurjev zavod v Zagrebu ozdravil 1120 bolnikov, katere je oklal stekel pes.
X Slepar s telefonom. V Pančevem so aretirali velikopoteznega sleparja Milana Vučetiča. Sleparil je lahkoverneže na ta način, da jih je klical po telefonu in se izdajal za kakega znanega politika ter javil obisk človeka, ki mu je jiotrebna nujna pomoč. Vučetič se je nato zglasil pri strankah s ponarejenim pismom in jih osleparil vsakokrat za več sto dinarjev. Na policiji je izjavil, da je bil v stiski, kar ga je sililo v Sleparijo. Sleparski trik s telefonom mu je svetoval neki Madjar, ki je svoj čas v Budimpešti na ta način osleparil mnogo meščanov in celo samega grofa Bethlena.
X Samomorilci v Zagrebu. Predvčerajšnjem je v Zagrebu skočila s četrtega nadstropja v Klajičevi ulici It v samomorilnem namenu Dragica Petrič. V bolnišnici je podlegla hudim poškodbam. Na kolodvoru je pa izpila nek strup natakarica Skolastika Kuroš. Odpravljali šo jo ravno po odgonu v Ljubljano, kjer bi morala odsedeli daljšo kazen. V Deželičevi ulici pa je izpil večjo količino strupa zaradi nesrečne ljubezni Dušan Jerič, student tehnike iz Splita.
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Petek, 25. oktobra. Katoličani: Krispin in Dar. m. Pravoslavni: 12. oktobra: Prof. T.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded.. Cesta 29. oktobra 31.
*
* Sneg in poplave. Pet dni že neprestano dežuje v Dravski banovini. Vse naše reke so močno narasle, nekatere so prestopile bregove in poplavile ozemlje. Ljubljanica je preplavila del Ljubljanskega barja. Med tem ko je v nižini deževalo, je pa v planinah padlo tudi nekaj snega,
katerega tudi v Ljubljani čutimo. Temperatura je močno padla. Po uradih in pisarnah so morali zakuriti.
*	Ustanove mesta Ljubljane za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani so razpisane, in sicer šest mest za učence višjih oddelkov in štiri mesta za učence nižjih oddelkov te šole, v iznosu po Din 1.000'—■ (entisoč dinarjev) na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski desjđ in v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
*	»Jugoslovenska majka« sklicuje redno sejo za soboto 26. t. m. ob 16. uri v damski sobi kavarne Emone. — Načelnica.
*	Premieri dveh sijajnih filmov v kinu Unionu in Slogi. Skoro dve leti bo, kar naše občinstvo ni videlo nobenega novega alpinskega filma. Vzrok temu so bile seveda prejšnje kinematografske razmere v Ljubljani. Tem večje pa je seveda sedaj zanimanje in veselje, ko lahko poročamo, da se vrši danes po tako dolgem času v kinu Unionu premiera grandioznega planinskega velefilma »Izgubljeni sin« z Luisom Trenkerjeni v glavni vlogi. Film bo le 4 dni na programu. — V kinu Slogi pa bo te dni doma smeh in zopet smeh. Kar 6 najpopularnejših komikov gostuje v enem samem filmu, v burki, ki se imenuje »4X mušketirji«. V obeh kinematografih boste kot dodatna filma videli risane šaloigre s priljubljeno »Miki miško«, kar bo vsem skupaj v veliko zabavo in razvedrilo. Da imata oba kinematografa na sporedu tudi odlične najnovejše zvočne tednike in kino Sloga vrh tega še napeti film o športnih senzacijah in lovu za športnimi rekordi, naj bo le mimogrede omenjeno. Ljubljanska filmska publika bo našla tedaj v kinu Unionu in Slogi te dni
NARODNO GLEDALIŠČE Petek 25. oktobra: Zaprto.
Sobota 27. okt. ob 20. uri »Izdaja pri Novari«.
Red B.
Nedelja 27. okt. ob 20. uri: »Medvedji ples«.
*
A Javna Borza dela, podružnica v Mariboru ima na prodajo pravilnike o zaposlovanju tujih državljanov.
A Izredni občni zbor podružnice Narodno-strokovne zveze v Mariboru, ki je bil določen za nedeljo 27. t. m., je preložen na nedoločen čas.
A Odkritje spomenika tragično umrlemu Avgustu Kelnariču bo v nedeljo 27. t. m. ob 11. uri na Magdalenskem pokopališču ob sodelovanju pevskega in godbenega društva.
A Dve tatvini. Neznan žepar je včeraj na Glavnem trgu izmaknil ženi poštnega uradnika Žak Antoniji med nakupovanjem iz košarice ročno torbico s 150 Din. Ker je bila ročna tor-
Celie
I-! Kakšni in čigavi interesi bodo prodrli pri dobavi elektrike. Predvčerajšnjim je k novemu županu celjske občine g. Mihelčiču prispela iz Velenja deputacija rudarjev s prošnjo, da bi se naj s pričetkom novega leta 1936. dosedanja pogodba nabave električnega toka v Celju falski elektrarni odpovedala ter da bi se nova pogodba sklenila z velenjsko elektrarno, od koder bi bil tok mnogo cenejši. Na ta način bi se torej močno zmanjšala nevarnost za obstoj velikega števila rudarjev in njih bednih družin v Velenju. Kakor je znano, porabi Celje in zlasti močno razvita industrija, jako mnogo električnega toka, sedaj pa se nudi lepa priložnost, da bi se nova pogodba sklenila pod ugodnejšimi pogoji. Naj omenimo, da je celjska cinkarna tako pogodbo na lastno pest že sklenila in je prvi korak v tem pogledu že storjen. Kako pa bo z ostalimi, smo radovedni. Ali bo namreč zmagal interes velenjskih rudarjev in želja vsega prebivalstva celjske kotline, ali pa bodo pri tem nadvladali zopet kaki drugi interesi, o čemer pa bomo seveda še poročali.
□	Pohištvo na dežju. V Razlagovi ulici se nudi mimoidočim zanimiv prizor. Na dvorišču hiše nekega uglednega gospodarstvenika je razloženo revno pohištvo nekega delavca, katero že več dni neusmiljeno pere dež. Kakor smo ugotovili, je bilo siromaku odpovedano stanovanje in pohištvo sodno deložirano. Izvedeli pa smo, da bi še bilo mogoče nuditi kako majhno podstrešje, kamor bi siromak lahko spravil vse svoje imetje. Sicer se nam pa zdi čudno, da je sodisče izvršilo deložacijo na tak način in da ni zahtevalo, da se stavi na razpolago prostor, kamor bi se spravilo pohištvo.
n Ali je to čut socialnosti? Neki inozemski državljan, ki stannie v Mariboru, je lastnik rudnika Zbelovo pri Poljčanah. V tem rudniku je zadnje čase bil zaposlen neki tukajšnji delavec, ki pa je bil včeraj odpuščen. Zadnjih 28 dni ni dobil sploh nobene plače, ob odpustu le 70 Din akontacije, češ, ostalo bomo izplačali, ko bomo imeli denar. S temi 70 dinarji nai odpuščeni delavec sedaj plača za tri tedne brano za nazaj, če hoče pošteno oditi in si poiskati drugega dela, ali pa pomnožiti armado lačnih in brezposelnih? Iz izpiska, katerega nam je pokazal odpuščeni delavec, smo po naših informacijah videli, da je odlegljaj pri delavcih mnogo višji kot je po pravilih bratovskih skladnic dopuščen, zaradi tega mislimo, da bi Rudarsko glavarstvo napravilo delavstvu veliko uslugo, če bi pregledalo poslovanje rudnika, kakor tudi, če se odtegnjeni prispevki delavstva tudi vplačujejo v tozadevne blagajne.
□	Kino »Union«. »Mlada srca, mlada ljubezen«. Drama iz življenja mladih ljudi. V glavnih vlogah Vaša Jalovec in Jarmila Berankova.
□	Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico opozarja vse svoje članstvo na razglas davčne uprave, da je treba vložiti prijave za zgra-darino za leto 1936 od 16. oktobra do 14. novembra 1935 pri pristojni davčni upravi. Društvo obenem sporoča, da bo v ta namen od 28. oktobra do 6. novembra 1935 v društveni pisarni Celje, Razlagova 8 (pritličje levo) članom na razpolago strokovnjak v davčnih zadevah, ki ho od 8. do 12. ure dopoldne po natančnih predpisih sestavljal prijave elanom, če prinesejo schoj vse potrebne podatke in tiskovine.
mnogo zabave in lepega razvedrila, skratka vse, kar si človek poželi v teh jesenskih dneh.
*	II. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo 28. t. m. v Unionu za češkoslovaški narodni praznik pod vodstvom dirigenta L. Malačiča, prinaša v svojem sporedu dvoje zanimivosti, in to Šostakovičevo simfonijo op. 10 v 4 stavkih in Osterčev »Passacaglia in korak. Dva modernista, ki pa sta vendar vsak svet zase. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kina Union vsak dan od 11 do 12 in od 15 dalje, tel. 22-21.
*	V soboto in nedeljo vprizori naša drama tri najbolj uspele letošnje predstave, in sicer v soboto 26. t. m. zvečer izredno zabavno veseloigro »Frak« ali »Od krojačka do ministra«, v nedeljo 27. t. m. popoldne ob 15. uri izvirno dramo »Direktor Čampa«, zvečer ob 20. uri pa sijajno uspelo Škvarkinovo delo »Tuje dete«. — Ase tri predstave j izven in veljajo znižane dramske cene.
*	Opereta »Mam’zelle Nitouche« je zaradi svoje lahke in izredno melodiozne glasbe, svoje v resnici posrečene vsebine večno mlada. Ima velik krog starih In mladih prijateljev, ki se je zveselijo kadarkoli pride na reportoar. Naša letošnja vprizoritev bo tem zanimivejša, ker je delo v marsičem predelano in popolnoma na novo postavljeno. Denizo poje Igličeva, Celestina Peček, majorja Zupan, oba poročnika Franci in Jelnikar, vojak Loriot bo Plut, odnosno Rus, predstojnica samostana Juvanova, obe igralki Španova in Cankarjeva, gledališkega ravnatelja Bratina in režiserja Simončič. Režiser je Kreft, dirigent Raha, inscenator inž. Franc, prevod je Klopčičev. Premiera »Mam’zelle Nitouche« bo drevi kot izven predstava.
biča popolnoma nova, trpi Žakova 250 Din škode. — Iz spalnice pa je ukradel neki dolgoprst-než povsem nove 450 Din vredne gojzerce Josipu Gosaku, ključavničarskemu pomočniku v Langusovi ulici.
A Z avtom v brzojavni drog. Včeraj popoldne je vozil s tovor, avtom posestnik Jerenc iz Pesnice proti Mariboru. V bližini Košakov pa je nameraval prehiteti nekega voznika. Krenil je preveč na desno stran ter se z vso silo zaletel v brzojavni drog. Avto je precej poškodovan, Jerenc sam pa je odšel z zdravo kožo.
;ii Drava zopet narašča. Zaradi neprestanega deževja je Drava te dni močno narasla in dosegla več ko meter nad normalo.
A Grajski kino. Danes šlager našega podjetja ..Raj na zemlji«. Simfonija dunajskega valčka. — Velefilm »ABESINIJA 1935' bomo predvajali v kratkem v našem kinu.
A Kino Union. Danes izborni in veseli film »Dunajski valček« s Pavlom Hörbigerjem.
Ptuj
Jč liga v Ptuju bo proslavila državni praznik češkoslovaške republike z javnim predavanjem, ki ga bo priredila s ptujskim sokolskim društvom v soboto 26. t. m. ob 20. uri v Prosvetni dvorani »Mladike«. Predaval bo gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič: ^/Prevratni dnevi leta 1918 v Pragi«. Vstop k predavanju je prost. — V ponedeljek 28. t. m. ob 19. uri pa bo v IV. razredu gimnazije sestanek interesentov za pouk češkega jezika.
S kolesa je padel. Plohl Martin, 371etni železniški uslužbenec, se je peljal s kolesom na obisk k svojemu očetu k Sv. Bol-fenku pri Središču. Med potjo je zavozil ha obcestni kamen. Padel je s kolesa in si zlomil ključnico desne roke.
S kolom ga je po glavi. Ko je šel Emeršič Alojz, 271etni posestniški sin iz Gradisa, v ponedeljek zvečer iz zidanice domov, ga je nenadoma napadel iz zasede neznan moški in ga udaril s kolom po glavi. Obležal ja v nezavesti in so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Breobziren kolesar. Ko je šel v četrtek Valenko Stanko, lOletni posestniški sin iz Male vasi, v šolo k Sv. Majeti, je pridrvel za njim neznan kolesar, ki ga je podrl na tla. Fant je obležal z zlomljeno nogo. Kolesar se za svojo žrtev ni zmenil in je pobegnil.
Dobrla vas
Koncert. 20. t. m. je bil v Narodnem domu koncert Slovenske prosvetne zveze. Dvorana je bila prenapolnjena. Zbrano je bilo vse, inteligenca, kmet, delavec. Občinstvo sta pozdravila v navdušenih besedah dr. Cvitar in ing. Tišler. — Pri koncertu so sodelovali podjunski pevski moški in mešani zbori iz železne Kaple, št. Lip-ša, Št. Petra, škocijana, št. Vida, Galicije in Pliberka, poslednji v narodnih nošah, ter dva tamburaška zbora. V splošno priznanje občinstva so pevski zbori izvajali koroške narodne pesmi in druge težje skladbe ter želi vsestransko pohvalo. Tudi tamburaška zbora sta s svojimi točkami mnogo prispevala k pestremu sporedu. Poslušalci so bili nad tako dobro uspelim koncertom kar iznenađeni in navdušeni. — Zato tembolj gojimo našo narodno pesem, saj je baš ona, ki nas najbolj združuje in zbližuje ter izraža bitnost slovenskega življa na Koroškem. — žal pa prireditev ni potekla brez incidenta. Ko se je namreč večje število pevk in pevcev zbralo pri Maleju, jih je prišlo izzivat več najetih zagrizencev, ki so pevce in pevke na nedostojen način psovali in neko pevko celo do krvi ranili. Vsa čast našim fan-tom-pevcem, ki so se navzlic vsemu popolnoma mirno zadržali ter s tem dosegli, da ni prišlo do še hujšega.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Velike dogodke vedno izrabi tudi moda. Slika kaže manekina na modni reviji pri dirkah v Long Champu pri Parizu s plaščem po abesinskem vzorcu. Pravijo, da so gledalci bili navdušeni za to novost.
Bogati starček Korošec zavratno umorjen
Maribor, 24. okt.
Kakor smo že poročali, je prišel 15 t. m. v družbi brezposelnega delavca Franca Perša v Maribor 761etni posestnik Franc Korošec iz Petrovcev, ki je imel opravek na tukajšnji sodniji. Naslednjega dne pa ga ni bilo le razpravi in njegov spremljevalec Perš je sodniku povedal, da se je od Korošca prejšnji večer poslovil v gostilni in ga od takrat ni več videl. Starček se tudi na svoj dom ni več, vrnil in sumili so, da je postal najbrže žrtev zločinske roke. Korošec je namreč prinesel s seboj v Maribor okoli 20 tisoč dinarjev.
Kot smo pa izvedeli Hanes, je Drava pri Sv. Martinu niže Ptuja naplavila truplo starčka brez suknje in klobuka, kmetiško oblečenega z malo sivo brado. Utopljenec ima na glavi veliko zevajočo rano in več manjših ranic. Domneva se, da je to skrivnostno izginuli Korošec, ker popis odgovarja podatkom, ki jih imajo o starčku. Na kraj je odšla ptujska sodna komisija, kjer bodo starčka obduciralj in ugotovili njegovo identiteto.
Lažni polieiiski agent se ie v zaporu obesil
Maribor, 24. okt.
Včeraj popoldne se ga je Franc F., 431et stari mesar na Teznem, preveč nalezel. Proti večeru, ko je bil že prav razigrane volje, je pričel razgrajati in se ponašal, češ, da je policijski agent. Možu postave pa se je zdel »agent« tiar nekam sumljiv ter ga je aretiral.
Na policiji so dognali, da je »agent« mesar Franc F. iz Tezna. Obdržali so ga v policijskih zaporih v celici za pijance. Možakar je res okoli 23. ure zaspal, nakar je zaslišal stražnik ropot iz njegove celice, kot bi nekdo udaril z nogo ob vrata.' Pogledal je skozi linico in zagledal »agenta« visečega na vratih celice. Ko je vrata odprl, je Franc F. telebnil na tla. Okoli vratu je imel zadrgnjeno vrvico iz svojih čevljev. Ker je obešenec še živel, ga je stražnik pričel z umetnim dihanjem »obujati« k življenju. Njegov trud ni bil brez uspeha. Po nekaj minutah je samomorilni kandidat pogledal in pričel škripati z zobmi in vpiti, naj ga ubijejo. Čez čas pa se je Franc pomiril, ker so ga že izpred nebeških vrat potegnili nazaj, in je izpovedal, da sploh ni imel namena obesiti se, temveč da si je privoščil le majhno zabavo. Za to zabavico pa bo prejel seveda tudi nagradico.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
25. okt. petek: zaprto.
26 okt sobota: Frak ah od krojača do ministra. Izven. Znižane dramske cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri
25.	okt. petek: Mam’zelle Nitouche. Premijera. Izven.
26.	okt. sobota: Faust. Izven. Znižane operne cene.
Radio
Petek, 25. oktobra.
Ljubljana: 11.00 Šolska ura, govor ih deklamacija, 12.00 koncert balalajk (plošče), 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 reproducirana glasba, 14.00 vreme, borza, 18.00 ženska ura o kozmetiki (dr. A. F. Ferenčak), 18.20 kmečki orkestri (plošče), 18.40 življenje naših tekstilnih delavcev (F. Pernišek), 20.00 prenos iz Zagreba, 22.00 čas, vreme, poročila .spored, 22.15 Citraški trio »Vesne«-
Maribor

Poglavje o denarni krizi
Pred nedavnim smo na tem mestu objavili razmotrivanje o vprašanju kreditnih odnosov med dolžniki in upniki, kar je prav za prav isamo eno izmed poglavij splošne denarne krize. iO posameznih ukrepih proti denarni krizi smo isvojčas že poročali, danes posnemamo iz sep-'temberske številke »Zadružnega vestnika« zanimive podatke o tem, kako so v posameznih državah reševali denarno zadrego.
V Nemčiji je ob navalu vlagateljev leta 1930. vlada najprej proglasila 14 dnevno za-iporo bančnih blagajn. V tem času so morali denarni zavodi prečistiti svoje bilance, da so videli, koliko zgub imajo. Nato je državna Golddiskontna banka vplačala oni del kapitala, ki so ga banke odpisale za pokritje zgub in sicer v obliki posebnih založnic. Tako sanirane banke so pričele zopet . poslovati, kar je bilo tem lažje, ker je država prevzela jamstvo za njihove vloge. Seveda je država postavila pri ibankah tudi nadzorne organe z dalekosežnimi jpravicami. Uspeh te akcije je bil popolen, ker je samo 1% vlagateljev dvignilo svoj denar v obliki založnic.
Kot nadaljnji ukrep so konec leta 1932. Ustanovili z denarjem Golddiskontne banke posebno Akzeptbank in Bank für Deutsche In-dustrielobligationen ter Deutsches Finanzie-fungs Institut in Tilgungskasse für gewerbliche Kredite, kateri zavodi so prevzeli od privatnih denarnih zavodov najprej dolgoročne, nato pa tudi srednjeročne industrijske in obrtniške kredite.
Za zadruge so ustanovili pomožen zavod z imenom Mobilisierungskasse, ki je prevzel dolgoročne in srednjeročne zadružne kredite.
Celokupna sredstva, ki jih je dala država tem zavodom, so znašala 5.5 milijard Mark (skoraj 70 milijard dinarjev) in sicer ena tretjina v gotovini, dve tretjini pa v državnih vrednostnih papirjih.
Končno je država izdala nove stroge zakone © denarnih zavodih, ki jamčijo za uspešno delo V bodoče.
Poleg znanega Osthilfe zakona, po katerem ije dala država kmetijstvu na razpolago 100 imilijonov Mark v gotovini, 500 milij. Mark pa v 4X>% obveznicah, je bil izdan julija 1933 zakon o ureditve kmetijskih dolgov. Cilj tega zakona je bil vzpostavitev rentabiliteta v kme-tijstvu, to predvsem z odlogom plačil in znižanjem obrestne mere. Zakon dovoljuje individualno zaščito. Pri vsakem zadolžencu prouče, če je s prodajo dela posestva v stanju plačati dolgove; prouče pa tudi, če se je dolžnik potrudil, plačati dolgove brez odprodaje zemlje. Šele potem odločijo, če mu priznajo zaščito ali ne. To velja predvsem za veleposestnike, ki naj z odprodajo odvisne zemlje in drugega »ne-kmetiškega« imetja plačajo dolgove. Mali in srednji kmetje so pa vsi zaščiteni.
Avstrija je takoj po izbruhu krize prevzela največjo in najbolj ogroženo banko »Kreditanstalt für Handel und Gewerbe« ter jo sanirala, odnosno prevzela tudi jamstvo za njene vloge. V ta namen je žrtvovala 1100 milijonov šilingov (skoraj 9 milijard dinarjev). Poleg tega je položila pri Narodni banki 180 milijonov (skoraj 2 milijardi Din) za ustanovitev Revizijske in posvetovalne družbe, ki naj skrbi za sanacijo in pravilno poslovanje de-
Kako io se rešila tujina?
narnih zavodov. Ta družba je takoj prevzela in v gotovini plačala vse dobre in deloma tudi dubiozne terjatve denarnih zavodov. Dubioze naj se amortizirajo v teku 15 let iz tekočih dobičkov denarnih zavodov.
Na ta način je bilo poslovanje denarnih zavodov kmalu normalizirano.
Italija je takoj v začetku krize odredila, da je Družba za finansiranje industrije prevzela industrijske kredite hajvečje banke v iznosu 4 milijard lir. Petino tega zneska je prejela banka v gotovini, štiri petine pa v državno garantiranih obveznicah. Poleg tega je država ustanovila s kapitalom 650 milijonov lir dva zavoda, ki sta prevzela zamrznjene kredite denarnih zavodov.
Češkoslovaška je žrtvovala 3 milijarde Kč (okrog 5 milijard dinarjev) za ohranitev in sanacijo denarništva. Poleg tega je ustanovila s kapitalom 600 milijonov Kč Reeskontni zavod, ki naj skrbi za likvidnost denarnih zavodov.
Že preje je modernizirala denarniško zakonodajo, ustanovila sanacijske fonde, ki se tvorijo iz dela letnih dobičkov denarnih zavodov, in poostrila kontrolo in odgovornost funkcijo-narjev denarih zavodov.
Bolgarija, ki jo vedno navajamo kot državo, ki je najbolj radikalno sanirala dolžnike, je ustanovila poseben zavod za državno posredovanje med dolžniki in denarnimi zavodi, ki plačuje zgube, ki jih utrpe denarni zavodi pri sanaciji dolžnikov.
Za kritje zgub, oziroma odpisov je uvedla Bolgarija poseben davek, ki ga bo pobirala 15 let in znaša na leto 220 milijonov Levov, skupaj v 15 letih torej 3300 milijonov Din.
Kakor smo že poročali, so v Bolgariji odpisali od dolgov malim kmetom do 50%, večjim manj, ostalim stanovom še manj. Z zgoraj omenjenim davkom je država prevalila breme razdolžitve na vso državo in ne samo na upnike.
Iz navedenih primerov vidimo predvsem sledeča dejstva:
1.	Denarna kriza se je pojavila povsod in ne samo pri nas, kar dokazuje, da vlada povsod velika kriza, ali pa da tudi drugod niso — boljši gospodarji, kakor pač kdo želi ocenjevati vzroke denarne krize. Res je eno in drugo, saj so krize »delo človeških rok«.
2.	Povsod so smatrali, da je normalno funk-cijoniranje denarnega trga eden glavnih pogojev za ozdravitev gospodarske krize, zato so nemudoma podvzeli potrebne mere za ozdravitev denarništva — razen pri nas.
3.	Povsod so vzele vprašanje v roke države, pravilno sodeč, da se tiče vse javnosti in da je povzročeno vsled splošnih gospodarskih razmer in veljavnega kapitalističnega reda.
4.	Povsod so reševali to vprašanje kot celoto — razen pri nas — in
a)	poskrbeli za sredstva iz javnih virov, da se denarništvo sanira;
b)	reformirali denarništvo tako, da v bodoče ne bo več zabredlo v težave.
Pri nas smo od vsega začetka opozarjali merodajne činitelje na potrebo enakih ukrepov, vendar spoznanje dejanskega položaja in potreb tako počasi prodira, da denarne krize doslej niti polovičarsko še nismo rešili.
Proti previsokim cenam
Kr. banska uprava razglaša: Opazilo se je, da so cene nekaterim živi jenskim potrebščinam še vedno nesorazmerno visoke, drugim pa »e celo neupravičeno zvišujejo.
Zato objavlja kraljevska banska uprava v vednost in ravnanje, da sta še vedno v veljavi zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921. Uradni list štev. 6/5 iz leta 1922, kakor tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. septembra 1922, Uradni list štev. 311/99.
Zato se poslovni krogi in prebivalstvo opozarjajo na določbe tega zakona in pravilnika, od katerih se naslednje določbe izrecno navajajo:
1. Vsakdo, ki prodaja življenske potrebščine na debelo ali na drobno, mora označiti cene posameznih predmetov, zlasti onih, ki so izstavljeni v trgovini in pred njo, tako, da jih vsakdo lahko razločno vidi. Za življenske potrebščine se po gori označenem zakonu smatrajo razen človeške in živalske hrane tudi obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor tudi material za njih izdelovanje. Luksuzni predmeti so izvzeti.
Kmetijski pridelovalci, ki prinašajo svoje pridelke na trg, pa niso obvezni označevati cen.
^J^Povedano je kupičenje življenskih potrebščin z namenom, da bi se blago vzelo iz prometa in s tem zvišala njegova cena.
3.	Prepovedano je prodajalcem zahtevati višjo ceno, kakor jo predstavlja običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček; v nobenem slučaju pa ne sme biti ta večji od 25%.
Poljedelci, ki prinašajo svoje pridelke na trg, so izvzeti od te določbe.
4.	Večkratna preprodaja (verižna trgovina) in nečista spekulacija, ki namerja podražiti cene življenskih potrebščin, je prepovedana; enako kupovanje na trgih in semnjih zaradi preprodaje v istem kraju, v času, dokler traja semanji dan.
5.	Kupovanje življenskih potrebščin od onega, ki jih nese na trg, na poti do trga z namenom, da bi ne prišle na trg, ali da bi jih bilo malo in da bi jih kupec sam lahko drago prodajal, ni dovoljeno; ravno tako ni dovoljeno ponujanje cene, ki je višja od tržne cene, ako si kupec s tem namerava zagotoviti nabavo najnujnejših potrebščin ali, da bi si odslej zagotovil prvenstvo pred drugimi kupci.
6.	Kazniva dejanja po gori označenem zakonu se kaznujejo z zapornimi in denarnimi kaznimi obenem in sicer s zaporom od 1 meseca do 6 mesecev ter z globami do 5000 in 10.000 dinarjev. Razen tega se more v gotovih slučajih odvzeti blago, ki je predmet kaznivega dejanja, v korist fondu za prehrano siromakov, dotičnim osebam pa prepovedati poslovanje začasno ali za trajno.
Za sojenje so pristojna sodišča.
Borzna ooročila
DEVIZE
i Lo<!ill"na> 24- oktobra. Amsterdam 297L72 n J f Berlin 175608-1769-95, Bruselj J oiTot1-39’ Curih 1424-22—143I-29, Lon-£011 •	ooSTr217'03« Newyork 4345-72—4382-04,
KmSŽCSBT »»** 18119-182'30-
Čarih, 24. oktobra. Beograd 7-—, Paris 20'2775j Londmi lo-1325 Newyork 307-625,
Lruselj 51-7750, Milan 25-—, Madrid 42-_
Amsterdam 208-65, Berlin 123-50, Dunaj 56-25' Stockholm 78-—, Oslo 76-—, Kopenhagen 67-55’ Praga 12-73, Varšava 57-8750, Atene 2 90,’ Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors’ 6'6675, Buenos-Aires 0 8375.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 24. oktobra. 7% invest. posojilo 76—77—76—77, Vojna škoda 355—357—360, okt., nov., dec. 353—356, 4% agrarne obveznice 42-50—14-50, 7% Blerovo posojilo 6750 —68—68, 8% Blerovo posojilo 75 n, 6% be-glučke obveznice 61—61-50—61-50, Narodna banka 5700—5850, Agrarna priv. banka 222 do 226, Dunaj-Zagreb 850—860—855, Dunaj-Beograd 852-84—842-84, Grčija-Zagreb 27-65 do 28-35—28, Grčija-Beograd 28-35—27-65, Priv. klir. London-Zagreb 243-34—244-94— 244T4, Priv. klir. London-Beograd 244-30— 242-70, Priv. klir. Madrid-Zagreb 568—578— 573, Priv. klir. Madrid-Beograd 572-50 tr, Trboveljska 100 denar, Izis 40 blago, Šećer Osijek 120 denar
BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 24. oktobra. Pšenica: Bačka 154 do 157-50, Bačka ladja Tisa in Begej 165— 167-50, Slavonska 160—162-50, Sremska 157-50 do 160, Banaška 154—160. Vse je 78 kg in 2%. Oves: neizpremenjeno. Rž: ne notira. Ječmen : neizpremenjen. Koruza: Bačka in sremska 101—103, Banaška 101—102. Moka, Fižol, Otrobi: neizpremenjeno. Tedenca neizpreme-njena. Promet srednji.
Kmetske sokolske čete
Z velikim zadovoljstvom moremo ugotoviti, da se sokolska misel prav lepo širi po našem podeželju. Pred ustanovitvijo Saveza SKJ so bile sokolske čete na deželi prav redke, izvzemši nekaj čet v Sokolski župi Mostar. Z ustanovitvijo SKJ pa se je pričela sokolska misel prav lepo širiti. V naši banovini smo imeli na deželi povečini že samostojna sokolska društva, sokolskih čet nismo poznali. Ker pa je sokolska misel zajela tudi naše podeželsko ljudstvo, so pričele naše župe ustanavljati tudi Sokolske čete. Sokolska četa je edinica, ki spada pod okrilje matičnega društva, ki skrbi za uspešen razvoj čete.
Ustanovitev sokolske čete se more izvršiti edinole v sporazumu z matičnim društvom, s predhodnim odobrenjem Sokolske župe. Brez dovoljenja župe ni dovoljno podvzeti nobenih korakov za ustanovitev čete. Vsakdo, kdor hoče ustanoviti sokolsko četo, mora dobro poznati prilike v dotičnem naselju, posebno pa mora ugotoviti, če je dovolj sposobnih ljudi, ki bodo mogli uspešno voditi sokolsko delo v četi. Kakšen je namen sokolskih čet na deželi? Poleg telesnih vaj, ki so za podeželskega človeka prav tako potrebne kakor za meščane, imajo sokolske čete še svoj poseben pomen. Ko so čete ustanovljene, predstavljajo organizirane in močne edinice, s katerih pomočjo se more izvesti vsako resno delo v kulturnem in gospodarskem pogledu.
V gospodarskem pogledu bi mogli navesti — žal, da nam ne dopušča prostor, ogromno delo Sokolske župe Mostar. Ravno v tej župi se je gospodarski' položaj kmetskega naroda s pomočjo sokolskih čet močno dvignil. Umnejše obdelovanje zemlje, umnejša živinoreja, sadjarstvo, asanacija vasi, vse to se je izvršilo v župi Mostar edinole s pomočjo Sokolstva.
Na naši deželi imamo že lepo število kmetsko-prosvetnih organizacij, ki se vsestransko razvijajo, mnogi njihovi člani in članice so tudi aktivni sokolski delavci, vendar bi želeli, da bi se vsa ta ogromna masa kmetskih kulturnih pionirjev posvetila tudi nesebičnemu sokolskemu delu. Naša iskrena želja je, da naša kmetska mladina ustanovi v vseh krajih tudi sokolsko četo. ki bo krepka opora našemu kmetske-
mu narodu. Naj že vendar enkrat izginejo predsodki, da Sokolstvo na deželi ni potrebno. Poglejmo samo naše brate in sestre v župi Mostar, pa bomo videli, koliko koristnega dela so izvršile sokolske čete za povzdigo našega naroda.
Za naše kmete torej ni posebnega izjemnega stališča v Sokolstvu, vendar pa moramo težiti za tem, da bo sokolska vzgoja taka, ki bo najbolj odgovarjala vsem našim načelom in da se v nobenem primeru ne odstopa od osnovnih sokolskih načel in dolžnosti, ki jih mora prevzeti nase vsakdo, ki hoče, da bode dober Sokol. Zato želimo, da' se Tyrševa sokolska ideja razširi med ves naš narod, ki bo imel od nje samo koristi. Bratje in sestre na deželi v sokolske vrste za močno in edinstveno Jugoslavijo! Zdravo!	J. H.
= Sport =
Nogomet na Rakeku
SK Javornik (Rakek) : SK Litija 12:4 (6:3). Lep uspeh domačega moštva, ki se je letos prepozno zdramilo. Deževno vreme je igrišče zelo pokvarilo, zato pa je bilo tem večje veselje občinstva, kako so domači igralci s sigurnostjo zabijali gol za golom. Posameznikov ni omenjati, ker so vsi dali svoje najboljše. Tudi gostje niso bili nič manj agilni, zelo disciplinirani in simpatični športniki, toda igrali so preveč raztrgano. Posamezniki niso mogli resno ogrožati solidne obrambe Javornika. Priznati je treba, da sta spolzek teren in žoga povzročila marsikateri gol, ki drugače ne bi obsedel.
Športni drobiž
Zagrebške »Novosti« poročajo, da so zagrebški klubi, t. j. Hašk, Concordia in Grad-janski sklenili, da ne bodo več nastopali na kvalifikacijskih tekmah in sicer iz finančnih razlogov. V Zagrebu pričakujejo, da se jim bodo priklučili še splitski Hajduk in sarajevska Slavija.
Organizatorji berlinske olimpiade bodo ta teden obiskali Beograd in Zagreb. Prispeli bodo z avionom iz Aten preko Sofije. V Jugoslaviji se bodo mudili več dni. V Ljubljano jih pa ne bo.
BSK bo odigral še ta mesec par tekem v Švici in Franciji, nato pa odpotuje na težko preizkušnjo na škotsko. Beograjčani naj bi odšli na turnejo pojačeni z nekaterimi igralci drugih klubov.
Turčija : Sov. Rusija 2:2. Druga repr. nog._ tekma med Turčijo in Sov. Rusijo je končala neodločeno, dočim so Rusi v prvi zmagali z 2:1.
Ruski rekord v skoku ob palici je izboljšal N. Osolin v Moskvi na 4.15 m in je že preje popravil stari rekord Rajevskega od 4.08 na 4.10 metra.
Ameriški plavači gostujejo v Nemčiji. Kiefer je postavil na 100 m hrbtno nov svetovni rekord s časom 1:07 min.
INSKRIRA1TE ? dnevniku »GLAS NARODA«
Prenisg, drva, koks
prodata
' inko Podobnik
Tržaška cesta štev. 16 telefon 33-13
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja -uane petima vrsta 2 Din Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din « znamkah Mali oglasi plačljivi tako) pr' naročitu
TRGOVINO KUPIM — ah vzamem v najem v mestu ali na deželi s 1. januarjem 1936 ali pozneje. Promet najmanj Din 25 do 30.000 mesečno. Plačani v gotovini ca. Din 40.000 v hranilnih knjižicah Din 20.000'— eventu-elno višjo zalogo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurno 30«.
ZA OTVORITEV modnega salona išče izurjena krojačiea z večletno prakso in pravico na koncesijo družabnika ali družabnico s kapitalom po dogovoru. Ponudbe pod »Uspeh siguren« na upravo lista,
RISALNO ORODJE (Reisszeug) za gradbeno tehniko v dobrem stanju kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Tehnika 20«.
STANOVANJE po možnosti trisobno v bližini Tržaške ceste iščem za 1. november. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Trisobno stanovanje«.
Ne bodite -v slcrbeb	
glede	prodaj in nakupov
ß*	stanovanj
ßß	služb
ßß	posredovanj kapitala
ßß	posojil
ßß	raznih informacij
ker Vam	vedno učinkoviti
MALI OGLASI
„GLASA NARODA“
ki je najcenejši in zato
najbolj čitan dnevnik
vse preskrbe
Posetne karte, vabila, vstopnice itd. najhitre-je in najceneje izdeluje
TISKARNA
Merkur
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23
Lastna knjigoveznica — Rototisk — Umetniški tisk
Smrtna obsodba v Addis-Abebi
V	Abesiniji je obsodba na smrt pridržana cesarju. Na smrt obsojene vklenejo v težke verige in jih odvedejo na morišče.
V	Addis-Abebi je to posebna hiša, ki stoji med drevjem pod klancem. Kadar ženo koga tja, se gneto silne ljudske množice '/.a obsojencem. Vmes so tudi njegovi sorodniki. Po neki stari postavi o krvni osveti mora namreč prevzeti rabljevo vlogo kak sorodnik na smrt obsojenega zločinca.
Pred izvršitvijo smrtne kazni nastane še živahno barantanje. Obsojenec se še namreč lahko reši, ako plača zahtevano odkupnino. Značilno za Abesinčev značaj pa je dejstvo, da obsojenec navadno noče plačati, kolikor od njega zahtevajo, ampak skuša odkupnino zbiti kolikor mogpče navzdol. Niso pa tudi redki primeri, da pogajanja ne obrode sporazuma in se zdi kljub popustu odkupnina obsojencu še vedno previsoka. Tedaj ta obmolkne in se mirno da privezati na velik leseni križ, kjer brezbrižno čaka, kdaj poči iz odprtine v nasprotni steni smrtonosni strel. Tako torej doslovno gleda smrti v žrelo.
Zgodi se pa tudi drugače. So obsojenci, ki bi se radi odkupili, pa jim manjka denarja. Pri takih sodišče včasih izvršitev smrtne kazni odloži pod pogojem, da v določenem roku nabe-račijo toliko, kolikor pač znaša odkupnina.
Tak na smrt obsojeni berač se že na zunaj loči od navadnih prosjakov. Sicer mu ne visi nad glavo meč, pač pa med beračenjem nosi na glavi precejšen kamen in mora paziti, da tovor ostane v ravnovesju, ker mu nikakor ne sme zdrkniti na tla. Razume se, da taki berači zlasti pri tujcih, ki prihajajo v mesto, in posebno pri evropskih obiskovalcih abesinske prestolice vzbujajo zanimanje in sočutje, radi česar se jim pogosto posreči pravočasno zbrati potrebni znesek.
Kakor je ta običaj za pojme belopoltega človeka čudaški in skoraj nepojmljiv, ima vendar tudi nekaj dobrega na sebi: Vprav ta šega v Abesiniji onemogoča — justični umor, ki je še vedno hud madež v pravosodju evropskega kulturnega kroga.
Za Jaš® uima ornega
Našim cvičkarjem in dalmatinčkarjem v pouk in tolažbo bodi povedano, da ni človek edino bitje, ki rado malo pregloboko pogleda v kozarec. Prijatelji opojnih pijač imajo precej zaveznikov zlasti med žuželkami. Te seveda ne premorejo kozarcev, vendar pijejo in se tudi rade opijejo.
Med take boheme spadajo mravlje. Naloga njih krilatih matic ali kraijic je pač samo v tem, da se množi zarod. Dela nimajo nobenega, celo hrano jim mravlje-delavke poprej skrbno prežvečijo, da se kraljice laže maste. Med jedjo pa zadaj izločajo iz trupa sok, ki je za mravlje apojen.
Delavke se tedaj zgneto okrog kraljice in hlastno srkajo to izločino, dokler se ne upija? ni,jo. Nato motovilijo križem in končno obnemogle obleže. Nekatere se zleknejo tesno na zemljo, druge se kam skrijejo, se naslonijo z glavo na steno in si s prednjim parom nog zakrijejo oči. Dihanje je v tem stanju močno pospešeno,
sicer pa popolnoma mirujejo, dokler pijanost ne mine.
Podobne pijance najdemo tudi med metulji in v drugih živalskih krogih. Zato niti samskim cvičkarjem ni treba biti nikoli v skrbeh, da bi kdaj ostal brez dostojnih — potomcev.
Umetnikov sin
Sin le redkokdaj podeduje po očetu genialnost. O tem se je temeljito prepričal skladatelj BI angini,^ ki^ je prišel v Milan, da bi obiskal tamkaj živečega Mozartovega sina. V kolikor pa je upal, da bo v sinu tega velikega skladatelja spoznal očetu enakovrednega glasbenega velikana, se je pač temeljito vštet
»Po moji glasbi me vprašujete?« se je prijazno nasmehnil Mozartov sin. »Izvolite^ prosim, tole je moja muzika.« S temi besedami je vzel iz žepa nekaj zlatnikov in jih vrgel na mizo, da so zazveneli. »Moje glasbeno razumevanje sega samo na to polje.
Iznenađeni Blangini, ki se je nadejal vse drugačne glasbe, jo je po tem razočaranju takoj odkuril.
Slika kaže dva abesinska kneza, ki sta se udala s svojimi četami Italijanom (levo) Suženjsko se klanjata pred generalom De Bonom (desno). Fotografirali so ta prizor takoj po padcu Aksuma
Po zavzetju Adue so Italijani priredili v mestu veliko slavje zmage. Ob tej priliki so odkrili spomenik v čast Italijanov, ki so 1. 1896 padli za domovino v veliki za Italijane izgubljeni bitki pri Adui. Na spomeniku je napis: »Mrtvi pri Adui so maščevani«. Slika kaže spomenik in generala De Bona levo na konju med slavnostjo
ICulturai
Magister Johannes in njegova vera
Legenda v treh dejanjih. Spisal Jakob Špicar
Ker je že tradicija taka, da naši odri za praznik Vseh svetih mislijo, da morajo igrati kaj žalostnega, se je uprizarjala povsodi in še celo na Dunaju, pa tudi pri nas stara, znana igra »Mlinar in njegova hči«. Lani je Jakob Špicar dobil od voditelja nekega diletantskega odra pobudo, naj napiše kaj primernega za ta čas, da bomo imeli domačo igro in da bomo lahko odložili »Mlinarja« v arhiv vsaj za nekaj časa. — Težko je pisati priložnostne stvari, posebno če jih javnost smatra za priložnostne in misli, da za druge prilike in v splošnem niso prikladne. Zato se je Špicar odločil, da napiše igro, ki bo uporabna vselej, ki pa ima tako snov, da se prilega času, ki zahteva resnega reportoarja. To je bil povod, da je napisal legendo, dasi bi bila iz snovi lahko nastala zgodovinska drama. Mogoče bo našim odrom ustreženo, ako ne, potem pa naj pride spet »Mlinar«, ki je star že nad 100 let in naj jih doživi še sto, če je ljudska duša navdušena zanj.
Magister Johannes ima tri učence, kristjane, ki pa pripadajo vsak drugi veroizpovedi. Vsi ga kot učenjaka visoko cenijo, ne glede na to, da se ne strinjajo z njegovimi verskimi nazori. Ko pa pripelje k bolni materi židovskega zdravnika, ga zapuste, ker smatrajo, da je to zločin nad krščanstvom. Tudi žena njegova, fanatična protestantka, hoče zato zapustiti hišo. Učenjaka sovražijo cerkvene oblasti, ker je pristaš Kopernikovega nauka in soglaša z Galilejem. Ker ne izpolnjuje gotovih formalnosti, ga izključijo od skupnega obhajila in tako iz evangelske cerkvene občine. To je hud udarec za ženo. ki se ji zaradi verskega fanatizma prične mračiti um. V tem pa se pojavi posredovalec, ki učenjaku obljubi boljše življenje in naklonjenost cesarjevo,^ če^ postane katolik. Johannes ponudbo odkloni. Kar je, hoče ostati. Staro mater je nekdo
osumil čarovništva. Ona pri zasliševanju umre. žena je zblaznela in hodi mimo domače hiše v sprevodu spokornikov, ne meneč se za vse drugo. Tu pride eden izmed pobeglih učencev in prosi odpuščanja za svoj beg in tudi za to, ker je posta! katolik, da se reši izgona iz domovine, ki mu je bil zapisan kot prostestant. Tudi Johannes je na listi izgnancev. On ne bo zatajil svoje vere in pojde raje v izgnanstvo. Ali usoda hoče, da ne pojde v izgnanstvo, ampak da pojde k — Gospodu. Tako se zgodi.
To je na kratko vsebina. Povedati več, bi pomenilo jemati gledalcem zanimanje, saj bo premiera novega Špicarjevega dela že 1. novembra na sokolskem odru na Jesenicah.
Letošnja Noblova nagrada
»Alton Bladet« poroča, da bo švedska akacle- ] mija znanosti in umetnosti bržkone še ta teden določila književnika, ki dobi letošnjo Noblovo nagrado. List pravi, da sta glavna kandidata za to nagrado finski romanopisec »Silampa in fran- I
coski književnik Paul Valeri.
Zanimiv predlog romunskega pesnika
Romunski pesnik Jon Pilat je odboru za mednarodno intelektualno sodelovanje pri DN predlagal, da naj bi prevedli v glavne evropske je-zije značilna in pomembna dela vseh evropskih držav, oziroma narodov. Prevode naj bi izdalo in založilo DN. Tak izbor bi gotovo vzbudil pozornost in bi utegnil okrepiti zamisel vzajemnega duševnega sodelovanja med evropskimi na-r°dL Antologija naj bi izšla v angleščini, francoščini, ruščini, nemščini, italijanščini in špan-ščni.
Jon Pilat je predlogu priložil tudi podrobnejši načrt, ki so ga vse delegacije sprejele z veliko naklonjenostjo Tako torej ni izključeno, da predlog v bližnji bodočnosti utegne biti uresničen.
Jensu je kluvalo v sencih, ko so vstajali ti davni spomini pred njim. Včasih je že menil, da je vse to pozabljeno in za vselej pokopano, toda vselej se mu je še ponovilo v odločilnih, usodnih življenskih trenutkih, da je vstala minulost kakor v pošastnem filmu pred njim. in prav ta njegova burna preteklost, to bedno življenje, ki je morda sicer vzka-lilo iz velike in resnične ljubezni, pa je bilo potlej tako zgodaj primorano, sprejemati milost in dobroto, ta činjenica, da mu življenje ni moglo, ni smelo potekati tako kakor sta si želela roditelja, mu je v zadnjem trenutku vselej omajala vero v moč in uspeh njegovega dela. Res je sicer to trajalo le nekaj bolestnih trenutkov, a ti so bili grozni zanj. Ko jih je premagal in spet stopil med ljudi, se je inženjer Jens Podumjin Knežević vselej zdel prisotnim kakor mrko toožanstvo, tako zagoneten je bil njegov pogled in tako bronasto trde so bile poteze na njegovem obrazu.
VIII
S takim pogledom in bronastimi potezami na obrazu je obstal inženjer Jens Podumjin Knežević pred gospodično Inge, ko se je z naporom otresel mehke razneženosti in je jezno stopil iz svoje samote. Srečala sta se na terasi, kjer je Inge še pravkar
vneto poslušala gospoda Cowella, ki ji je razgrinjal vse nejasnosti njenega življenja, da bi jo pridobil za lastne načrte. Anglež je znal v pripovedovanju spretno podčrtati vsa tista naključja, ki so kakorkoli vzbujala sum proti Larsenovim in dajala Inge nado, kakor da ima ona največ pravice do. Jensove ljubezni.
Ko je videl, kako njegova odkritja mladenko begajo, je počasi in previdno zaostril rez, ki je bila naperjena proti Kid. Za Cowella je bilo takoj prvi mah jasno, da dekletu, kakršna je Inge, ne more biti vseeno, katera ženska si je znala osvojiti moža, ki ga je hotela imeti ona zase. Tem hujše torej, ako Inge izve, da je prav za prav glavni del premoženja zasluga njenega nesrečnega očeta in da se celo govori, kakor bi ga gospod Larsen ne bil hotel pravočasno opozoriti na nevarnosti, ki mu prete.
Inge je gorela v onemoglem, besnem srdu, ko je slišala toliko grozot. V navalu brezupne, onemogle jeze se niti ni mogla toliko obvladati, da bi vsaj malo razmislila, če morda niso Cowellova razkritja pretirana, po svoje pobarvana ali celo preračunana na uspeh, kakor si ga Anglež sam želi. Skraja je sicer poslušala nekoliko nezaupno, toda pretkani spletkar je znal na nevsiljiv način zadeti takoj v najbolj občutljivo jedro Ingine duševnosti. Podžgal je mladenkino mukoma zatajevano ljubezen in hkratu raznetil častihlepje in željo po oblasti, one tri sestavine, ki so zadnji čas pomenile poglavitno vsebino Inginega notranjega življenja. Zato ni bilo nič čudnega, da je Inge končno kakor v vročici obljubila Cowellu, karkoli je želel, in je na vsako njegovo vprašanje pritrjevaje podrhtela kakor struna, ko se je dotakne umetnikova roka.
Ko je gospod Cowell odšel, se je Inge umaknila na teraso in kakor blazna kovala maščevalne načrte. Bilo ji je, da bi razdejala in pomendrala vse okrog sebe, da bi do kraja uničila delo in prizadevanje zadnjih let. O, potem bi se zasmejala na razvalinah kakor boginja osvete. Zdaj, Jens, si odvisen od moje volje in moje naklonjenosti! Usoda je pravična, inženjer Jens Podumjin-Knežević!
Pravkar je planila pokonci, ko je zagledala Jensa pred seboj. Za trenutek sta se njuna pogleda ujela in Inge je zadrhtela. Vso jo je prešinilo kakor uničujoč plamen in jezne misli so ji pri tej priči zamrli. Zardela je in pobledela, roke so ji bile odveč, v oči so silile solze in v grlu jo je dušilo, ko je zaslišala inženjer jev hladni glas:
— Ali morda motim, gospodična Inge.
Hotela ga je zavrniti z jeznim, osornim pogledom, a je hkratu čutila, da so se mu njene oči odprle kakor dve potočnici.
— Gospod inženjer! je zajecljala in sram je je bilo te krotkosti in nemoči. Nevede se je umaknila za nekaj korakov, Jens pa je stal kakor kip in le neznatno podrhtevanje mišičja pod očmi je izdajalo boj, ki ga je še vedno bil v sebi.
— Ali je gospod Cowell že odšel?
Ihge je prikimala.
— Bilo je videti, da se močno zanima za vas-
Mladenka je skomignila z rameni.
— To je najbolj pritrdilen odgovor, je stopil Jens nekoliko bliže. — Ali pa vam je tudi že pojasnil, kaj je povod tolikšnemu zanimanju?
Inge je plaho prekrižala roke na prsih, kakor da hoče zakriti goloto? Ali mar ta strašni človek že reS gleda človeku v srce in čita misli?
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek. Vsi v Ljubljani.