Obzor Zdr N 1998; 32: 209-13
209
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI
QUALITY ASSURANCE IN NURSING CARE
Saša Kadivec UDKlUDC
DESKRIPTORJI: zdravstvena nega; kvaliteta kontrola
Izvleček - Članek prikazuee pomen kakovosii dela v zdravstveni negi. Predstavljen je krog zagotavljanaa kakovosti, ki ga uporabljajo na Nizozemskem. Prikazane so vse značilnosii posameznih stopenj. V Bolnišnici Golnik so pričeii z aktivnostmi zagotavljanja kakovosii v letu 1997, po že omenjenem nizozemskem modelu. Predstavljene so njihove prve izkušnje.
Verjetno je večina zdravstvenih delavcev med nami prepričana, da svojim bolnikom nudimo kakovostno zdravstveno oskrbo. Vendar pa nam dogodki pri vsakdaneem delu včasih vzbujajo dvom o tem.
Vemo, da zdravstven sistem v Sloveniji doživlja precejšen preobra.. Način financiranja in tudi vse bolj osveščeaa javnott pričakuee od zdravstvenih delavcev, da smo pri delu učinkovi,i, racionalni, predvsem pa da delamo kakovostno.
Pojem »kakovost« je stara kot človeštvo. Tudi v zdravstvu je bila kakovott vedno cenjena in celo zahtevana. Prvi zapisi segajo v Babilon, kjer so v tako imenovanem Hamurabijevem zakoniku predvidene kazni za zdravnike, ki povzročijo bolniku škodo.
V zdravstveni negi je Florence Nightingale opredelila področja, ki so mora1a biti izvajana na sistematični način:
-  omejttev hrupa okrog ranjencev,
-  sestava, kakovott in serviranee hrane,
-  kakovott in položaj postelje, žimnice,
-  zračnost in čistoča sobe ranjenc,,
-  osebna čistoča (1).
Hkraii je na podlagi zbiranja in beleženaa podakov dokazala, kako pomembaa je dokumentacija v zdravstveni negi. Z uvedbo kontroee okužb je zmanjšala umrljivott vojakov v krimski vojni z 42 % na 2 %. S tem je dokazala, kakšen vpliv ima strokovna zdravstvena nega na končni izid. Učila je, da je šele na podlagi podatkov možno narediti oceno stanja in načrtovati nadaljnee aktivnosti (1)
DESCRIPTOR:: nursing care; quality control
Abstract - The importance oj quality in nursing care is presented. The sphere oj quality assurance applied in the Netherlands is introduced and all characteristics oj dijferent levels are presented. At the University Hospital Jor Respiratory and Allergic Diseases Golnik the activiiies oj quality assurance started in 1997 based on to the Netherlands model. Their first experiences are presented.
Kljub obetavnim začetkom kakovosti v zdravstveni negi se praksa ni razvijaaa v to smer še skoraj 100 let po prvih objavah Florence Nighiingale.
Danes zdravstveni delavci vemo, daje izboljšanee kakovosti pomembnn element našega dela. Veliko je razlogov za boljšo kakovott pri našem de1u:
-  Kot izvajalci zdravstvenih storitev se moramo vprašati, ali dosegamo standarde, ki smo sijih postavli.
-  Ekonomske omejitve v zdravstvu so postale pomemben razlog za kakovost.
-  Vsak izvajalec nosi za svoje delo osebno odgovonost (2).
Kaj je kakovost in zagotavljanje kakovosti
Kakovott izdelka ali storitve lahko oprede1imo kot relativno popolnott vseh sestavin lastnosii izdelka ali storitve glede na izpolnitev potreb in upravičenih pričakovanj kupcev oziroma uporabnikov, ki jim izdelki služijo, dokler so veljavn.. lz definicije lahko vidimo, da tisti, ki nudi izdelek ali storitev, nima končne besede o kakovosti, temveč je kupec oziroma uporabnik izdelka ali storitve končni razsodnkk o kakovosti izdelka ali storitve (3).
Čeprav imata problematika zagotavljanja kakovosti storitev in problematika zagotavljanja kakovosti izdelkov materialne narave določena skupna izhodšča, pa ima prva tudi določene specifične lastnosti: - Storitvena dejavnott ne izde1uje opredmetenih izdelkov.
Saša Kadivec, prof. zdravstvene vzgoje, Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Golnik
210
Obzor Zdr N 1998; 32
-  Storitev ni mogoče delati na zalogo, ampak jih uporabljamo le po potrebi oziroma naročllu uporabnka.
-  Uporabnkk storitve je običajno prisoten v procesu izvrševanaa storitve, kar pomeni s stališča kakovosti dodaten vidik.
-  Pri izvrševanju storitev je običajno še pomembnejša pravočasnost, hitrost in pravilen potek procesa.
-  Želje naročnika in njegova merila kakovosti je težje določiii kot v materialni proizvodnji. Merila uporabnika glede kakovosti opravljenih storitev so odraz osebnih meril posameznika (3).
Opravljanje storitev vedno vključuee v večji ali manjši meri tudi vedenee posameznika, ki storitve opravlj,, do uporabnika storitve. Pri različnih storitvah je dolžina časa, ko sta uporabnkk in izvajalec storitve v stiku, zelo različna. Kljub temu, daje včasih ta čas zelo kratek, si bo uporabnkk storitve ustvarll svoje mnenje o izvajalcu in kakovosti storitve. Ljudje menjajo zdravnika, ne toliko zaradi njegove strokovnsti (ki jo je pogosto težko oceniti), kot zaradi odnosa in pozornosti, ki jo le-ta nameni posameznemu bolniku (4).
Kakovott zdravstvene oskrbe je raven, na kateri mora biti delo opravljeno v skladu s predhodno postavljenimi cilji ali standardi dobre oskrbe. Eno najpogosteje uporabljenih definicij je podal Donabed--an, ki pravi da je to soglasje med dejansko izvajano zdravstveno oskrbo in predhodno postavljenimi kriteriji (5).
Toda definiranee in preciziranje, kaj kakovott je, ni dovolj. Potrebujemo metode za merjenee in vrednotenee kakovosti zdravstvene oskrbe.
Zagotavljanje kakovosti torej pomeni sistematično opisovanje, merjene,, vrednotenje, in, kadar je potrebno, tudi izvajanee ukrepov za izboljšanee kakovosti. Pomeni sistematično in načrtovano izvajanee ukrepov, s katerimi bomo dosegii predpisane zahteve kakovosti. Razlikovati moramo med dvema pojmoma in sicer ocenjevanjem kakovosti in zagotavljanjem kakovosti. Ocenjevanje kakovosti je postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med sabo izvajano in dogovorjeno oskrboo V zdravstveni negi pomeni to primeraavo med dejansko opravljeno zdravstveno nego in izbranimi, postavljenimi kriteriji in standardi. Sele ko ocenimo kakovos,, lahko oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki pripomoee k izboljševanju in doseganuu zaželenih ciljev (5).
Aktivnosti zagotavljanja kakovosti
Aktivnosti zagotavljanja kakovosti lahko razdelimo na tri razmeroma neodvisne stopnje:
- izbira primernega predmeaa iz postopka oskrbe in razvoj meril oziroma navodll za dobro delo,
-  ocenjevanje zdravstvene oskrbe s sprejetimi merili,
-  vpeljava potrebnih sprememb v vsakodnevno delo in spremljanee učinkov teh sprememb na postopek in izid oskrbe (6).
Različni avtorji krog zagotavljanja kakovosti razdelijo tudi na več stopenj, vendar zgornje tri zajamejo bistvene lastnosti.
Na Nizozemskem uporabljajo model zagotavljanja kakovosti, ki je prirejen po avtorici N. Lang. Vpeljaii so ga v nizozemskih bolnišnicah in ima sedem stopenj:
1.   Vrednote zdravstvene nege - Postavimo si vrednote zdravstvene nege, ki jim bomo sledili v kasnejših stopnjah.
2.  lzbira predmeta obdelave - Postopek, ki ugotavlja neskladaa v zdravstveni negi. Vedno se pojavi več problemov, tako da je potrebno postavljanje prioritet. Iz kopice težav in motenj moramo izbrati prednostno nalogo injo oblikovati v čim preprostejši injasnejši podob.. Vedeii moramo, kako pogosto se problem kaže, kakšne razsežnosti ima, ali je mogoče doseči koristen cilj, ah problem lahko rešijo na samem oddelku in ali je potrebna pomoč ekspertov.
Problem lahko izberemo s področaa strukture, procesa ali izida.
Zlasti v začetku uvajanaa sistematičnega zagotavljanja kakovosti je potrebno izbraii predmet obravnave predvsem na osnovi odkriiih slabosii v izvajanju zdravstvene nege. Če ne poznamo šibkih plati našega dela, se lahko najprej odločimo za stopnjo ocenjevanja. Na osnovi zbranih podatkov ugotovimo odstopanaa in načrtujemo spremembe, ki jih v naslednjih stopnjah ocenimo z izdelanimi merili (10, 11).
Ko ugotovimo problem, moramo predvideti, ali ga je možno objekiivno meriti in ocenjevati in ali ga je možno spremeni.i.
3.  Določanje standardov in kriterijev - Standard je v krogu izvajalcev dogovorjena raven zdravstvene nege. Z njim skušamo doseči popolnost, čim večjo strokovnost in poenotenost dela (5). Standard je zaželjena in dosegljiva stopnja zdravstvene nege v primeraavi z dejansko izvedenim delom. Kriterij je objektiven, merljiv, ustrezen in spremenljiv kazalec kakovosti zdravstvene nege, ki se nanaša na delo, vedenje, okoliščine in klinično stanje.
Oblikovanje standardov je ena najtežjih stopenj zagotavljanja kakovosti. Pogosto že standardi sami, brez dodatnih dejavnosti zagotavljanja kakovosti, izboljšajo kakovott zdravstvene oskrbe. Ugotovljeno je bilo tudi zmanjšanee nepotrebnih odstopanj v oskrbi med posameznimi izvajalci zaradi uporabe standardo.. Velik pomen imajo pri
Kadivec S. Zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi
211
izvedbi stalnega izobraževanja in pri uvajanju pripravnikov.
Najbojj kompetentni oblikovalci standardov so izvajalci oskrbe same. Oblikovanje standarda mora slediti natančnemu, strokovnemu postopku. Standardi morajo biti smiselna zgradba znanstveno potrjenih dejstev, uporabnhh za vsakdanee delo. Postopek oblikovanja standarda poteka tako, da najprej poiščemo razpoložljivo literaturo o obravnavani snovi, ocenimo znanstveno vrednott in možnost uporabe ugotovitev pri razumevanju obravnavane snovi. Razpoložljive podatke in znanje moramo vključiti v preglednn sestavek, ki naj prinaša nedvoumee odgovoee tudi na tista vprašanja, kjer je možnih več različic. Pri iskanju soglasja v skupini morajo prevladati celostni pogledi ob upoštevanju enostavnosti, sprejemljivosti, stroškov, učinkovitosti, uspešnosti in ekonomske zmožnosti skupnostL. Soglasje je potrebno zaradi zmanjševanja nepotrebnega odstopanaa v oskrb,, obenem pa ne sme omejevati upravičenih razhajanj mnenj (7). S standardi dosežemo zmanjšanje nepotrebnega odstopanaa v opravljanuu zdravstvene nege. Bolniku zagotovimo, da bo vedno pri vsakem izvajacu deležen najboljše možne oskrbe in medicinski sestri možnost, da se pri pogajanuu z bolnikom lahko sklicuje na strokovno utemejjena merila in smernice (7).
Končno obliko standarda izdamo v posebni publikacij,, ki je na voljo vsem izvajalcem. Že med pripravo je potrebno posvetiti posebno pozornott prenašanju priporočila v vsakdanee delo. Veljavnost standarda je določena tudi z razvojem znanstvenih spoznan,, zato jih je potrebno vedno znova dopolnjevati.
S standardi ne opisujemo niti povprečne niti idealne oskrbe, pač pa tisto, ki jo po strokovnhh in znanstvenih dognanjih in v okviru razpoložljivih sredstev lahko ponudimo celotni skupini obravnavnih bolnikov.
Ko je standard spreje,, je zavezujoč in vsako odstopanje je treba utemelji.i. Zato pa velja, da morajo biti standardi uresničljivi, sicer izgubjjo verodostojnost. Veljavni standardi morajo biti dostopni vsem medicinskim sestram na oddelku. 4. Zbiranje in presoja podatkov o učinkovitosii -strokovni nadzor. Strokovni nadzor pomeni zbiranje podatkov o določenhh okoliščinah, namen katerega je ugotavljanje dejanskega stanja. Strokovni nadzor kakovosti je opredeljen kot »sistematična in neodvisna raziskava učinkovitosti sistema zagotavljanja kakovosti ali njegovhh elementov, vključno kakovosti izdelkov in postopkov« (8). Končni namen strokovnega nadzoaa je vpeljava izboljšav. Čeprav je mnogo dejavnosti strokovnega nadzora usmerjenhh na preveraanje skladnosti dejanskega stanja s specifikacijami, standardi in predpisi, pa to ni edini cilj izvajanaa strokovnega nad-
zora. Popolna skladnott s standardi in specifikacijami ne pomeni obvezno tudi učinkovitega zagotavljanaa kakovosti v primeru, ko standardi niso primerni. Zato so predmet strokovnega nadzora tudi standardi, ki jih je s stališča spreminjajočih se pogojev, potreb trga in predpisov tudi potrebno preučiti in po potrebi dopolniti aH spremeni.i. Da bi dobili veljavne in zanesljive rezultate, mora biti strokovni nadzor primerno pripravljen (pripravi ga izvajalec). Strokovni nadzor nam v zdravstveni negi pomeni presojo, ali smo dosegii takšno raven zdravstvene nege, kakršno smo opredelili v standardih. Strokovni nadzor v zdravstveni negi, kadar ga izvajamo za že opravljene postopk,, temelji na sistemu pregleda negovalne dokumentacije zdravstvene nege in oblikovanja sklepov (1). Tudi ti razlogi nas navajajo k oblikovanju dokumentacije in beleženuu negovalnih aktivnosti nasploh. Zato pa mora biti dokumentacija jasna in namenjena vsem, ki zdravstveno nego izvajajo. Strokovni nadzor v zdravstveni negi izvaja medicinska sestra, ki ni neposredoo vključena v izvedbo negovalnih aktivnosti na oddelku.
Za strokovni nadzor postopk,, ki ga želimo vrednotit,, uporabljamo predvsem štiri metode:
-  vprašalnike (za medicinske sestre, bolnike, ostale zdravstvene delavce;;
-  uporaba kontrolne liste (»ček liste«);
-  intervju (z medicinsko sestro, bolnik,, drugimi);
-  neposredno opazovanje.
5.  Ocena kakovosti je primerjava med željenim stanjem (standardi) in dejanskim stanjem. Torej primerjamo opravljeno zdravstveno nego z vnaprej znanimi meril.. V tem delu procesa je potrebno postaviti realne okvire za vsak kriterij. To pomeni, daje za vsak kriterjj določena sprejemljiva raven. V nekateiih primeiih moramo doseči stoodstotni rezultat, če naj kakovott ocenimo kot dobro. V drugih primerih je dopustna meja 80 % merila. Ko pa imamo standard postavljen znotraj dosegljivosti, potem je stoodstotni rezultat realno pričakovanje (10).
6.   Oblikovanje sklepov in načrt sprememb - Za vpeljavo sprememb-se moramo dobro pripraviti in izpeljaii potrebne dodatne postopke od izobraževanja do zagotavljanja materialnih pogojev. Predvdeti moramo možne ovire in se jih lotiti na primeren način. V načrtu predvidimo tudi čas in način pregled,, če so bile sprememee resnično vključene v vsakdanee delo. Načrt sprememb lahko vključuje na primer izobraževanje, doslednejše upoštevanje standardov pri delu, razvijanee negovalnih načrtov, preoblikovanje dokumentacije v obliko, ki omogoča pridobivanje potrebnhh informacij.
7.  lzvedba sprememb - Po določenem času strokovni nadzor ponovimo, ter tako ugotovimo, ali so vpeljane sprememee učinkovite   (ali so bili koraki
212
ObzorZdrN1998;32
uspešni, ali je zdravstvena nega omogočila boljši rezultat). Če smo dosegli zaželeni rezultat v doseganju standarda, potem je bila izvedena akcija uspešna. Medicinske sestre skupaj ugotavljajo učinek izvedenih akcij v zdravstveni negi. Če so uspešne, kar ugotovijo s ponovno oceno, potem je krog zaključen in izberemo nov problem.
Zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi v Bolnišnici Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Golnik
V Bolnišnici Golnik smo v letu 1997 začeli z aktivnostmi zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi.
Zagotavljanje kakovosti poteka na dveh ravneh:
1.  Na ravni bolnišnice je določena medicinska sestra odgovorna za izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi. V bolnišnici deluje skupina za oblikovanje standardov.
2.  Na ravni oddelka - Na vsakem oddelku je oseba, ki skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti na tem oddelku.
Metode dela, ki jih uporabljamo na obeh ravneh, so:
-  pregled negovalne dokumentacije,
-  opazovanje izbranih kazalcev,
-  študija konkretnega primera,
-  ocena bolnikovega zadovoljstva.
Ker za vpeljavo sprememb potrebujemo: vizijo, spretnosti, spodbude, vire in dober pIan, smo aktivnosti zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi opredelili v Programu zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi v Bolnišnici Golnik. Za cilj smo si zastavili uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti, ker želimo:
-  doseči kakovostno zdravstveno nego,
-  celovit pristop k obravnavi bolnika,
-  doseči večje zadovoljstvo bolnika,
-  doseči večje zadovoljstvo negovalnega osebja,
-  večjo ekonomičnost procesa.
S programom smo začeli v letu 1997 in za to leto vključujemo naslednje aktivnosti:
1.  uvedba procesa zdravstvene nege,
2.  izdelava lastnih negovalnih standardov,
3.  aktivnosti kriznega menedžmenta,
4.  redno delo z medicinskimi sestrami - pripravniki,
5.  ugotavljanje bolnikovega zadovoljstva.
Vse aktivnosti programa so opredeljene s strukturo, procesom in izidi.
Za leto 1997 v letnem poročilu lahko zapišemo:
1. Redno delo z medicinskimi sestrami - pripravnicami: Pripravili smo spremembe na področju pri-
pravništva. Ves čas pripravništva poteka teoretični del programa, kjer medicinske sestre predavajo o aktivnostih zdravstvene nege z različnih področij. Dogovorili smo se za program kroženja za pripravnike po vseh oddelkih naše bolnice in za opisnů ocenjevanje pripravnika.
2. Uvajanje procesa zdravstvene nege - Osnovni problem, s katerim smo se srečali, je bilo pomanjkljivo znanje medicinskih sester o procesu zdravstvene nege in pomanjkanje dokumentacije negovalnih aktivnosti. Tako smo pripravili sklop predavanj o procesni metodi dela kot pristopu k celostni obravnavi bolnikov. Želeli smo razviti negovalno dokumentacijo, ki naj bi vključevala oceno bolnikovega stanja, načrt in izvedbo negovalnih aktivnosti. Tako smo dosedanji temperaturni list razdelili na dva dela:
-  terapevtski list, kije namenjen zdravniku (terapija, vitalni znaki, zdravnikova opažanja in spremembe v dežurstvu, naročene preiskave);
-  list zdravstvene nege - za oceno bolnikovega stanja, načrtovanje in beleženje negovalnih aktivnosti.
Od 1. 9. 1997 imajo bolniki na vseh oddelkih bolnišnice, od 1. 5. 1998 pa tudi na intenzivnem oddelku, oba lista. Prva ocena izpolnjevanja negovalnih list je bila že narejena. Prvi rezultati niso bili zadovoljivi. Vendar pa z delom na oddelku pri reševanju primerov želimo doseči čimboljše načrtovanje in beleženje negovalnih aktivnosti.
3.lzvedene so bile ocene kakovosti za nekatere aktivnosti po predhodno oblikovanem protokolu. Ocene so bile narejene v okviru prve faze kroga zagotavljanja kakovosti, kjer smo izbirali problem oziroma predmet obdelave. Tako smo izvedli oceno naslednjih aktivnosti:
-  zdravljenje s kisikom,
-  intravenozna terapija,
-  oddaja materialov za bakteriološke preiskave,
-  izpolnjevanje lista zdravstvene nege,
-  vodenje bolnika z urinskim katetrom,
-  izvajanje in načrtovanje osebne higiene bolnikov.
Poročila o oceni (rezultati so bili predstavljeni opisna in grafično) so bila predstavljena na sestrskem, del pa tudi na strokovnem kolegiju in so jih dobili vsi oddelki. Za vsak izbran kriterij smo postavili sprejemljivo raven kakovosti. Na podlagi dosežene kakovosti smo izvedli določene korake (postavljanje standardov, priprava izobraževanja, sodelovanje s skupino za nadzor kakovosti terapevtskih programov).
4. Strokovni sestanki medicinskih sester za oblikovanje negovalnih standardov - delujemo kot samostojna profesionalna skupina, katere članice so
Kadivec S. Zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi
213
poleg mene, ki vodim aktivnosti zagotavljanja kakovosti za zdravstveno nego, še tri medicinske sestre, strokovnjakinje za posamezna področja. Kadar obravnavamo specifično temo, vključimo medicinsko sestro strokovnjakinjo iz tistega področja (na primer higienik), in če je potrebno, tudi zdravnika (na primer vodjo skupine za preprečevanje hospitalnih infektov). Koje standard pripravljen do te mere, da se vse članice skupine z njim strinjamo, ga pripravimo za kolegij medicinskih sester. Koje standard sprejet na sestrskem kolegiju, je predstavljen še na strokovnem kolegiju. Z dnem, ko ga strokovni kolegij potrdi, standard v Bolnišnici Golnik velja.
Uvajanje standarda v prakso: V majhnih skupinah ga predstavimo vsem višjim medicinskim sestram bolnišnice. Vsaka glavna medicinska sestra oddelka poskrbi, da je standard na oddelčnih sestankih predstavljen še srednjim medicinskim sestram.
5.   Ugotavljanje zadovoljstva bolnikov - Vidik našega dela s stališča bolnika, ki ga imenujemo bolnikovo zadovoljstvo, je najširše uporabljeno merilo za ugotavljanje izidov zdravstvene oskrbe (9). Prav tako je bolnikovo zadovoljstvo integralni del ocene kakovosti tudi v zdravstveni negi. V letu 1997 smo z anketo, ki je bila oblikovana v Kliničnem centru, ugotavljali zadovoljstvo bolnikov z delom zaposlenih v naši bolnišnici. Vsak sprejeti bolnik je dobil anketni vprašalnik, ki gaje ob odhodu oddal v za to namenjen nabiralnik na oddelku. Vrnjenihje bilo okrog 10 % vprašalnikov. Med njimi je bila tudi pritožba zaradi nekorektnega dela določene osebe. Z obema je bil opravljen razgovor. Sledilo je opravičilo osebi, ki seje pritožila. Zaradi slabe odzivnosti bolnikov na izpolnjevanje anketnega vprašalnika smo se v letošnjem letu odločili izvesti študijo o zadovoljstvu bolnikov z delom zaposlenih v Bolnišnici Golnik. Izbrana skupina bolnikov bo dobila anketni vprašalnik v določenem času po odpustu iz naše bolnišnice.
6.  Aktivnosti kriznega menedžmenta - Že od začetka izvajanja programa so imele aktivnosti kriznega menedžmenta pomembno vlogo. Tu sodelujemo s skupino za intrahospitalne infekte, ki zbira podatke, kot so: urinski infekti, [lebitisi in drugi bolnišnični infekti. Zbiramo podatke o nesrečah in padcih, ki se zgodijo na posameznih oddelkih. Zbiramo tudi podatke o pojavljanju kroničnih ran (raz-
jede zaradi pritiska, golenje razjede in diabetično stopalo). S predavanji in standardi o oskrbi rane želimo poenotiti pristop k obravnavi ran v celotni bolnišnici.
7. Vsak mesec pripravljamo izobraževanja na dolo-
čeno temo za vse medicinske sestre bolnišnice. Poslušali smo predavanja s tematiko, ki je aktualna za našo bolnišnico. Prav tako pa k sebi povabimo predavatelje iz drugih ustanov, s temami, ki so za nas zanimive.
8.  Na vseh oddelkih v bolnišnici je mapa, v katero vlagamo zapiske o vseh aktivnostih, ki se dogajajo v okviru aktivnosti zagotavljanja kakovosti v Bolnišnici Golnik.
Zagotavljanje kakovosti je novejše področje tako v zdravstveni negi kot v zdravstvu nasploh. V Sloveniji smo v prizadevanjih za boljšo kakovost dela še precej na začetku dolge poti. Medicinska sestra nastopa na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Možnosti, da se njeno delo kritično oceni, je zelo veliko. Pogosto je od njenih postopkov odvisna stopnja zadovoljstva uporabnikov zdravstvenega varstva. Delo, ki ga opravljamo za ljudi, zahteva popolno predanost in visoko profesionalno usposobljenos.. Zdravstvena nega bo kakovostna, če bo orientirana k bolniku, v reševanje njegovih problemov in usmerjena v nenehno izboljševanje kakovosti.
Literatura
1.  Marr H. Giebing H. Quality assurance in nursing. British Library Cataloguing in Publicaiion Data. Edinburgh: Campion Press, 1994.
2.  Quality improvement in nursing. Stockholm: The Swedish Association of Health Officers,1995.
3.  Marott J. Zagotavljanje kvalitete. Kranj: Moderna organizacija 1987; I:87-8.
4.  Marott J. Zagotavljanje kakovosti v storitvenih dejavnostih. Organizacija in kadri 1986; 19: 298-30..
5.   Kitson A, Giebing H. Nursing quality assurance in practice. Utrech:: RCN / CBO publicaiion Nr. 264, 1990.
6.   Kersnik J. Zagotavljanje kakovosti 1994: zbornik 11. Učnih delavnic za zdravnike splošne medicine. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD - ZZD Slovenije, 1994: 48-52.
7.   Kersnik J. Zagotavljanje kakovosti: Oblikovanee priporočll za kakovostno delo zdravnika splošne medicine. Zdrav Vestn 1995; 64: 1-6.
8.  Marolt J. Management in zagotavljanee kvalitete. Kranj: FOV, 1994.
9.  Hopkins A, Costain D. Measuring the outcomes of medica1 care. London: The Royal College of Physicians of London, 1993: 19-26.
10.   Kitson A. Quality assurance in nursing practice. Proceedings of the Royal Society ofEdinburg, 101 B. 1993: 143-63.
11.  Giebing H. Quality assurance, a nurse's perspective. Utrech:: CBO, 1987.