.Novičar iz mnogih krajev.
Po novi vojaški vredbi je naše cesarstvo v 4 armadne poveljstva in 2 glavarstvi razdeljeno; v obsežje perve armade spadajo: Češko, Marsko, Silezko, Austrijsko, Solnograško, Štajarsko, Tiroljsko; v obsežje druge armade: Koroško, Krajnsko, Primorsko in Laško; v obsežje tretje armade: Ogersko in Erdeijsko; v obsežje če ter te armade: Galicia in Krakovo; v obsežje perve ga glavarstva: Banat in Vojvodina, d raze ga glavarstva: Horvaško, Slavonsko in Dalmatinsko. — Dunajski časniki naznanjajo delavnost žandarma-rije od 1. svečana do 1. majnika, iz kterega naznanila se razvidi, da so žandarji o tem času v celem cesarstvu
103.115 oseb vjeli , med kterimi je bilo 36.466 vlaču-garjev, 8010 razsaja vcev, 7704 beračev, 11.790javni in osebni varnosti nevarnih, 9626 tatov itd.; razuntega so našli 483 mertvih, 162 ranjenih in bolnih; sicer so bili delavni pri 9230 hišnih preiskavah, za priče pri 2419 sodniških preiskavah; pomagali so pri 731 pogorih in 97 povodnjih itd.; o silni zoperstavi in begunstvu je 10 oseb ob življenje prišlo. — Zdaj je gotovo , da se turška vlada in roški poslanec knez Menčikov nista mogla zediniti in da je zavoljo tega knez Turčijo zapustil. Kaj se bo iz tega razpertja zgodilo, se ne ve. Čeravno se je imelo 29. dan letošnjega majnika tisto preroštvo izteči, ktero pripoveduje konec Tur-čii v Europi, se vendar obeta od vsih strani, da se bo rusko-turška razpertija z lepo poravnala. Čudno je, da Turčija v ti zadregi misli vnovič C ernogorc e napasti, ker je nek Orner-paša njim naznanil, da čas pomirja je iztekel 12. dan tega mesca. Cernogorci se ne morejo dosto čuditi o tem , ker nihče ne ve, da bi bilo v poslednji vojski kakošno pomirje sklenjeno bilo, in ker je celemu svetu znano, da je austrianska vlada vojski konec storila. — Angleška vlada je poslala 4 vojne barke v srednje morje, da so pripravljene, ako bi se kaj nepričakovanega imelo prihodnjič v Turčii zgoditi. — V rimskem časniku ^Custodia della Terra santa" beremo zapisano, kar katoljška cerkev od sultana terja v sveti deželi: 1) le katoličanom samim naj gre pravica, na grobu Izveličarja službo božjo opravljati, kakor so jo opravljali do leta 1808, ko je kupla cerkve božjega groba pogorela, 2) privoli naj se jim kuplo tako iznovega sozidati, kakor je pred ognjem bila, ne pa kakor jo staroverci po svojem hočejo, 3) kerstni kamen naj bo le katoličanom lasten, ne pa, kakor je sedaj vsih skupej, 4) tako imenovanih sedmero obokov divice Marie , ki so obstojni del božjega groba, naj se izročijo spet v last katoličanom, 5) velka cerkev v Betlehemu, ki je bila 1757 katoličanom vzeta, naj se jim nazaj da, 6) ravno tako tudi oba verta poleg^ cerkve, 7J tudi cerkev poleg Jeruzalema, v kteri so grobi sv. Marie, sv. Joahima, sv. Ane, sv. Jožefa in sv. Šimna, in ki je bila 1707 katoličanom vzeta, naj pride spet v v njih lastnino nazaj, 8) tudi podzemeljska jama pastirjev v Nacaretu, ki jim je bila 1828 vzeta, in 9) katoljšk i oltar rojstva Kristusa v Nacaretu, ki so ga jim Greki 30. oktobra 1847 vzeli, naj se izroči spet katoličanom. — Med časniki bulgarskimi (slavjanskimi) in gerškimi, ki hodijo v Carigradu na svitlo, se je vnel hud prepir, ki naznanja sovraštvo med Bulgari in Greki. Ker vsi ti časniki hodijo pod turško cenzuro na dan — pravi ,?Serbeki dnevnik" — se sme misliti, da vlada to razpertje rada vidi, ktero brani edinost dveh nji nevarnih narodov. — Zdaj se jejelo govoriti, da se bo dal cesar Napoleon 10» septembra kronati, da sv. oče papež ne gre v Pariš ga blagoslovit, da pa hoče nadškofa Rejmskega za svojega namestnika poslati. — Amerikanci se vozijo kot norci po železnicah, zato se ondi veliko nesreč primerja; uni-dan je zderčnulo v New-Havenu več vozov z mosta v vodo in 52 ljudi je strašno smert storilo.
—   176   —