GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA Leto XV. MAJ 1986 C O L O R MEDVODE 2 6 v) -J 6 0 Št. 5 (163) Pomladni pogled na novo tovarno.. Ljubljana — ataj GG Sonce je hitro opravilo z dokaj sramežljivo jutranjo meglo in odelo Ljubljano v žarko luč. Vsepovsod brsteče zelenje, plapolajoče zastave, cvetje po parkih, živopisne skupine mladih iz vseh kancev Slovenije — to je bila slika našega glavnega mesta, na deveto majsko jutro, dan spomina, praznik svobode. Dopdldan je mladina pozdravila štafeto, že v zgodnjih popoldanskih urah pa se je praznik prevesil v svoj tekmovalni del. Začeli so mladi kolesarji, iki so 'bili ogorčene borbe od Figovca do Pošte, vrstile so se pre- ^''^“Efc^šnje v štafetnih tekih, za slove-' smr\gaključek in vrhunec 0Hi športnih prir^tev je bil tek prijatelstva s K? kvalitetno mednarodno udeležbo, vmes pa so se ženske in moške trojke pognale na najtežjo preiskušnjo: Partizanski marš. Fantje so štartali za Bežigradom in se na Orlah pridružili trasi deklet, ki jih je po dobrih 14 kilometrih pripeljala z Gotovca, pa po Ižanski cesti ter mimo Livade 'skozi Trnovo preko trga revolucije na Titovo cesto do cilja na Ajdovščini. Od deklet — pet jih je teklo Co-lorjevk v treh različnih trojkah, so bile najuspešnejše Smlejčanke, za katere je tekla Vida, pa Strahovčanke, ki so imele s seboj Dragi in, seveda, ekipa ŠD Golar, za katero sta poleg gostje Ani tekle Anica in Stanka. Fantje so prijavili dve ekipi za naše športno društvo. V prvi sta se poleg predsednika tekaške sekcije Franca trudila še Ljubo in Frane, v drugi pa vključno z gostom Andrejem veteran Pavle in Marjan. Obe ekipi sta več kot častno zastopali Cetor, saj je boljša pretekla 28 km v času 2.05, druga pa je bila le nekaj minut počasnejša. Seveda pa pri teku niso vse le ure, minute ali sekunde. Čez vse je občutek sproščenosti, osvobojenosti dnevnih skrbi, pa zadovoljstvo nad premaganim naporom, da, tudi utrujenost na cilju, to pa jo kaj hitro prežene požirek piva, to pa po teku še bolj prija. ef Naši jubilanti Kot vsako leto pred 1. majem — praznikom dela so bila tudi letos podeljena priznanja za 30, 20 in 10 let dela v kolektivu. Na svečani seji delavskega sveta so jubilanti prejeli le- pa priznanja. Ta priznanja naj bi bila spodbuda za dobro delo v prihodnje, saj kot je v govoru dejal generalni direktor »Golor« mora obdržati mesto, ki ga je imel oziroma ga še ima. Kljub vsem težavam, ki nas presti j o so bili jubilanti vabljeni na skromno pogostitev v motel Medno. Kot je v športu pomembno sodelovati, je pri nas pomembno tradicijo nadaljevati, kajti s skupnimi močmi in dobro voljo se da marsikaj storiti. 10 LET Marija Barbič — DSSS Slavko Barber — Smole Slavka Brešan — DSSS Ivan Dobnikar — Smole Vera Grmovšek — Premazi Marjeta Jamšek — Smole Ivana Jenko — Premazi Peter Jenko — Smole Urška Jeni«) — DSSS Ilija Jakič — Premazi Ibrahim Kadirič — Premazi Rado Lazarevič — Premazi Marjan Ločnlškar — Premaza Emil Mesarič — Premazi Franc Osredkar — Smole Emil Perič — DSSS Andreja Povše — DSSS Zvonko Škulj — Premazi Marjeta Štrukelj — DSSS 20 LET Ivan Bečan — Premazi Lovro Belčič — Smole Danijel Bitenc — Premazi Anton Brdnik — Premazi Alojz Burja — Premazi Janez Dobnikar — Premazi Vojko Duhoikovič — Smole Barhka Eržen — DSSS Darinka Flenin — DSSS Vinko Jazbec — Premazi Anton Kern — Premazi Marta Krabonja — Premazi Vinko Mlakar — Smole Katja Pelc — Premazi Ana Petaci — Premazi Peter Petač — Premazi Matija Rozman — Smole Žita Sedonja — Premazi Franc Sušnik — DSSS Pavel Valent — Smole 30 LET Frančiška Čarman — Premazi Jožefa Lazič — Premazi Kristina Tehovnik — Premazi Marija Tomšič — DSSS Kratke • SANACIJSKI PROGRAM Program ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgube v letu 1985 je v zaključni fazi. Osnutek programa, ki smo ga v zdlo kratkem izvlečku predstavili že v prejšnji številki, so že obravnavale družbeno politične organizacije v Celarju, prav tako pa tudi delavski sveti. Mnenje je, da nam je inventura stanja v delovni organizaciji odkrila marsikatero slabosit, ki jo moramo odpraviti. Javna razprava, v katero naj se Vključi vsak -posameznik preko sindikalnih skupin ali neposredno, bo trajala do konca maja. Predvideno je, naj bi delavski svet DO sprejel predlog sanacijskega programa v začetku junija, seveda pa ni potrebno čakati samo na sprejem teh ukrepov, pač pa jih lahko vsak pri sebi, tam kjer so stvari jasne, začne izvajati že kar takoj. Zaradi obšimosti gradiva je v tovarni na razpolago le sto izvodov »programa«, ki pa si ga je mogoče izposoditi. Za vse delavce bo v prihodnjih dneh narejen še kratek izvleček iz ukrepov. e SISTEM NAGRAJEVANJA V maju mesecu smo skupaj z organizacijo Iskra—Zorin .pričeli delati na novem sistemu nagrajevanja, ki je že dalj časa kamen sipoditiike v Colorju. Potrebna bo velika mera delavnosti, medsebojnega zaupanja in strpnosti, da bi nalogo pripeljali do kraja. Ne sme se namreč ponoviti zgodba iz prejšnjih let, ko se nikakor nismo znali dogovoriti, kaj hočemo. novice e IZPOLNJEVANJE PLANA Ugotovljeno je, da v izpolnjevanju plana zaostajamo skupaj za 1055 ton. Zaradi tega je 'kolegij predlagal vrsto ukrepov. Predvsem jo potrebno vložiti vse napore, da bi zagotovili dovolj surovin za proizvodnjo; zaradi večjega obsega dela v proizvodnji bodo na pomoč namesto »solidarnostne sobote« priskočili tudi delavci iz DSSS in režijski delavci v TOZD; predlagana je tudi sprememba delovnega časa, tako da bi le-ta trajal v proizvodnji od 6.—14. ure, po potrebi pa je potrebno uvesti tudi izmensko oziroma nadurno delo. Naročil je namreč trenutno zelo veliko in jih na obstoječ način ni mogoče realizirati. • REORGANIZACIJA SEKTORJA Zaradi vse obsežnejših nalog oddelka avtomatike obdelave podatkov, pa tudi nasploh zaradi razvoja te dejavnosti v naši delavni organizacija, se pripravlja predlog za razdelitev dosedanjega sektorja APO in AOP v dva sektorja in sicer: plansko analitiki sektor in sektor avtomatske obdelave podatkov. • NOVA PRIKOLICA 2e nekaj časa lahko pred garažo v stari tovarni opazujete lepo novo prikolico, ki bo te dni dopolnila naše počitniške zmogljivosti. Prikolico smo dobili za nedoločen čas v najem od Republiškega štaba za civilno zaščito. Prikolico lahko uporabljamo praktično kot svojo s tem, da smo jo dolžni v primeru naravnih in drugih hudih nesreč nuditi Republiškemu štabu. Glede na to, da je del naših prikolic že precej dotrajan, si bomo v prihodnje prizadevati pridobiti še kakšno prikolico na ta način. • RAZŠIRITEV SOZD KEMIJA Kemijiska industrija Kamnik (KIK) se namerava pridružiti našemu SOZD. KIK zaposluje 900 delavcev. Proizvodni program se že sedaj dopolnjuje s programom nekaterih članic SOZD Kemija. Njihov srednjeročni program pa je usmerjen v proizvodnjo pigmentov (Al-past in Al-prahov), potrebnih za proizvodnjo premazov. SPREMEMBA VIŠINE POVRAČIL STROŠKOV Od 1. 5. 1986 se upoštevajo povračila stroškov v višini: — cela dnevnica nad 12 ur din 3.066 — polovična dnevnica od 8 do 12 ur din 1.591 — znižana dnevnica od 6 do 8 ur din 1.156 — stroški prenoč. z rač. v hotelih B kategorije — celotni znesek — stroški prenoč. z rač. v hotelih drugih kategorij din 2.372 — stroški prenoč. brez predl-ož. rač, din 949 — kilometrine (za prevoženi km) din 45,60 — povračilo stroškov za prihod na delo in z dela, kjer ni možnosti prev-oza z javnimi prevoznimi sredstvi — kilometrina za km 13,70 Delovni posnetek rekonstrukcije pritličja Razvoja. Pridobili bomo dva nova laboratorija, pisarno in smotrneje izkoristili prostor, ki ga ob uvajanju novih proizvodov še kako potrebujemo. Kitajska« sobota v finalizaciji COLOR 3 Nevarne snovi V življenju in pri delu uporabljamo najrazličnejše naravne in umetne snovi. Lastnosti nekaterih snovi so nam dobro poznane, nekaterih manj poznane, nekaterih sploh ne poznamo. ve ne poznamo snovi, ki človeku in njegovemu Okolju niso nevarne, to niti ni tragično. Huje je, kadar se srečujemo z nevarnimi snovmi, pa njihovih lastnosti ne poznamo. V tem primeru se ne moremo varovati pred njimi, ker lahko zelo hitro pride do nesreč, poškodb, zdravstvenih okvar, poklicnih bolezni in seveda tudi do materialne škode. Število nevarnih snovi, ki se uporabljajo, je zelo veliko in stalno narašča. Nek priročnik o nevarnih snoveh navaja več kot 12000 različnih substanc, ki lahko predstavljajo določene nevarnosti. Kaj so torej nevarne snovi? To so tiste škodljive ali neprijetne snovi, ki pri proizvodnji, rokovanju, transportu, skladiščenju ali uporabi lahko tvorijo ali oddajajo strupene, dražljive, vnetljive, eksplozivne, korozivne, zadušljive, 'kužne, oaabne ali drugačne nevarne hline, pare, megle, vlakna, dim, prah, ionizirajoča žar-čenja v takih količinah, ki lahko privedejo do zdravstvenih okvar oseb, ki pridejo z njimi v stik, ali povzročijo materialno škodo. In kako razdelimo nevarne snovi? Nevarne snovi lahko razdelimo na več načinov. Odločil sem se, da bom prikazal razdelitev nevarnih snovi tako, kot priporoča Komite Združenih narodov za transport nevarnih snovi: Razred 1: Eksplozivi Razred 2: Plini — stisnjeni (kom-primirani) vtekočinjeni ali pod tlakom raztopljeni Razred 3: Vnetljive tekočine Razred 4: Vnetljive trdne snovi Razred 5: Oksidirajoče snovi Razred 6: Strupene (toksične) snovi Razred 7: Radioaktivne snovi Razred 8: Razjedajoče (korozivne) snovi Razred 9: Druge nevarne snovi Pa pojdimo po tej razvrstitvi in si oglejmo glavne značilnosti — lastnosti nekaterih nevarnih snovi, M jih v naši DO pogosto uporabljamo, ali drugače prihajamo v stik z njimi. 1. EKSPLOZIVI To so snovi, ki zaradi zunanjih vplivov (toplota, udarec, trenje...) spremenijo svojo kemijsko sestavo, pri tem pa v izredno kratkem času nastanejo velike količine plinov in visoka temperatura — sprosti se ve- lika količina energije. Ce je ta postopek strokovno nadzorovan (npr. pri miniranju sikal, podiranju odsluženih zgradb itd.), je človeku koristen; če pa se to zgodi ob nepravem času in na nepravem mestu, je posledica katastrofa. Vsaj po imenih najbrž poznamo nekatere eksplozive: dinamit, nitroglicerin, trinitrotoluen, smodnik. Ali vemo, da med eksplozive spada tudi mtrocelnloza? NITROCELULOZA V suhem stanju ima obliko sivo-belih kosmičev ali amorfnega prahu. Navlažena ima obliko vlaknaste si-vobele mase do goste 'tekočine. V suhem stanju je zelo lahko vnetljiva snov, ki zgori v obliki eksplozije. Vnetišče ima okrog 180° C. V suhem stanju ni občutljiva samo na povišeno temperaturo, temveč tudi na udarce in trenje, pri čemer se sprošča veliko toplote. Pri požaru se sproščajo velike količine strupenih ndtrozmih plinov (NOx), lahko pa tudi cianovodik (HCN) in ogljikov monoksid (CO). Za proizvodnjo Mitroceluloznih lakov smemo uporabljati samo stabilizirano nitnocelutozo, ki sme vsebovati največ 12 % dušika (N) in mora biti navlažena s topili (etilalkohoi, buta-nol, butilacetat, izopropanol). Pri delu z nitrocelulozo smemo u-porabljati samo naiskreče orodje (leseno, plastično, iz Cu-Be litine). Gašenje: iz zakona z velikimi količinami vode — najbolje razpršen vodni curek, tako, da gorečo snov čimbolj učinkovito ohlajamo. Cista niitrooetuloza ni škodljiva za zdravje, pač pa so zdravju škodljiva topila, s katerimi je omočena. Prva pomoč: Če je ponesrečenec vdihaval preveč topil, s katerimi je nitroceluloza navlažena, ga damo na svež zrak, da si opomore. Huje je, če je človek vdihaval razkrojene produkte nitroceluloze (NOx, HCN, CO). Ponesrečenca damo na svež zrak, mu dajemo umetno dihanje, če pride do zastoja dihanja in takoj pokličemo zdravnika ter mu povemo, kaj je ponesrečenec vdihaval. Povodom smrti naše drage supruge, majke, svekrve i babe, pokojne SLAVKE MLADENOVIČ, zahvaljujemo na svemu učinjenom u vezi pomoči sa vaše strane. Drugarski pozdrav od porodice Mladenovič Nova embalaža na tekočem traku ... ef IN MEMORIAM VOLK FRANC V četrtek 8. 5. 1986 smo po nekajdnevnem iskanju prejeli vest, da je umrl tov. VOLK FRANC, zidar v vzdrževanju. Odšel je od nas v najlepših letih, star komaj dobrih 34 let. Nikoli ne bomo izvedeti, zakaj je omagal pod težo življenja. Vemo, da ga je trla nedoločena bolezen, katere kali tudi zdravniki niso znali zadušiti, da je kuhal v sebi težave, ki jim ni videl rešitve. Rojen je bil v Žirovnici na Gorenjskem 30. 12. 1951, izučil se je za zidarja, nato delal v nekaj gradbenih podjetjih v Kranju in na Jesenicah. Zidaj je bil že 9 let naš sodelavec v vzdrževanju. Ustvaril si je dom in družino, pustil je dva otroka 12-letnega Boga in 9-letno Tino, ki sta mnogo prezgodaj soočena z izgubo' roditelja, ki je ne razumeta, kakor je ne razumemo niti mi, odrasli. Bil je miren, tih, vase zaprt, komaj da smo vedeli, da je med nami. Prav ta njegova zaprtost vase pa je njemu samemu najbolj škodovala, da se ni znal izmotati iz nje. COLOR 4 Knjižni program Letos je pripravila Prešernova družba izredno bogato in zanimivo izbiro svojih zbirk. 1. REDNA LETNA ZBIRKA ZA LETO 1987 izide že decembra letos in vsebuje 6 knjig: — PREŠERNOV KOLEDAR 1987 Je osrednja knjiga te zbirke. Koledarski del bodo bogatile barvne reprodukcije umetniških slik, letopdsni in leposlovna dela pa pripravljajo najboljši sodelavci. — Luj Šprohar: TUDI JAZ VIDIM Je nag-rajeni roman mladega pisatelja. Opisuje mladega oslepelega fanta, ki se z neverjetno vztrajnostjo prebija skozi šolske, poklicne, družinske, ljubezenske in sploh življenjske težave sodobne družbe v boju za uveljavitev in enakopravnost osebnosti. — Anton Ingolič: ZGODILO SE JE To je zbirka novel in črtic s posebno izdajo, ki je posvečena osemdesetletnici pisateljevega rojstva. — Mimi Malenšek: POČITNICE V BAVANGI Je izredno veder in poučen mladinski potopis. Tu se srečamo z eksotično Afriko, kamor pride Primož z materjo na obisk k očetu. — Andrej Seliškar in Tone VVraber: TRAVNIŠKE RASTLINE NA SLOVENSKEM Knjiga je priročnik — poljuden, praktičen in bogato Ilustriran z barvnimi fotografijami. Koristil bo vsem, ki se zanimajo za domače rastlinstvo in tudi za njegovo zdravilno moč. — Vladimir Utvič: VELIKE IN MALE BOLEZNI ČLOVEŠTVA V tem priročniku so prikazane skoraj vse najpogostejše bolezni. Avtor na duhovit način prikaže zgodovinski razvoj nekaterih bolezni skozi čas in pri tem boj medicine za zdravje človeštva. Knjiga je prijetno kramljanje in modrovanje. Cena zbirke do 30. junija: broširana — 2.300 din; vezana — 3.500 din. 2. ZBIRKA ROMANOV LJUDSKA KNJIGA: — Utta Danella: PAZABI, CE HOČEŠ ŽIVETI — Mary Higgins Clark: ZASEDA — Una Troy: VRATA V NEBEŠKO KRALJESTVO — Antti Tuurd: SEVERNA DEŽELA — Nikola Cvetic: ČEMERNA — Johanna Jonas: KRIVDA LINE BESENBOCK Za člane PD je predračunska cena zbirke 4.800 din. 3. ZAKLADNICA USPEŠNIC To je že drugi letnik, v katerem izide šest naslovov v osmih knjigah. Za člane PD je prednaročniška cena 8.900 din. — Arnold Knieger: MLADA LJUBEZEN (2 knjigi) — Emil Luewdg: KLEOPATRA — Prosper Merimee: CARMEN — Emil Zola: THERESE RAQUIN — Alberto Moravia: CIOCIARA (2 knjigi) — A. J. Cronin: ANGELI NOCl 4. Revija OBZORNIK Izhaja mesečno, le julij—avgust je dvojna številka. Letna naročnina za naročnike Redne letne zbirke 1.200 din Letna naročnina za druge naročnike 1.500 din 5. Zbirka VRBA Izhajala bo postopoma skozi vse leto, doslej imamo zagotovljene naslednje naslove: — Pavle Zidar, A. Slodnjak: POEZIJE — Emil Cesar, dr. Janez Rotar: PREBUJENJE — antologija Jugoslovanske proze iz NOB — Magdalena Dejak: AMBIS — Marija Vogrič: NEPTUNOV KRST — Jože Felc: RIMSKA CESTA — Polona Škrinjar: SENCE NAD RASPOKOM Cene posamezih knjig bodo znane ob izidu. 6. Prešernove poezije v besedi in sliki: KRST PRI SAVICI z ilustracijo Ivana Seljaka-Čopiča. cena za člane PD znaša 1.700 din za ostale kupce pa 2.100 din 7. Zbirke slikanic za otroke: SLAVČEK Najprej bo izšla slikanica Luis Adamič — LUKAS, KRALJ BALUKOV z barvnimi ilustracijami Marjana Amalettija. Upamo, da bo v tem pisanem programu našel vsakdo kaj primernega zase. Glede na ceno so te knjige kot darilo. Poverjenik: Anica Petaoi — tel. 204 Vesti iz strokovne knjižnice V tej številki vas želim seznaniti z domačimi strokovnimi in leposlovnimi revijami: To so: 1. Avtomatizacija poslovanja 2. Brodogradnja 3. Bilten — objašnjenja za prime-nu propisa iz oblasti finansija 4. Bilten dokumentacije — novosti iz znanosti, tehnike in ekonomije 5. Bilten EDP 6. CIS BILTEN — pregled nauč-no-stručne literature zaštite na radu 7. Društvena samozaštata i opšte-nar odna odbr ana 8. Delo in varnost 9. Delegatski obveščevalec 10. Dnevni informativni bilten 11. Delegat |12. Delo 13. Boje lakov! i pigmenti 14. Ergonomija 15. Elektrotehniški vestnik 16. Ekonomska politika 17. Front 18. Gospodarski vestnik 19. Glasnik privredne komore Jugoslavije 20. Gospodarstvo 21. Gasilski vestnik 22. Glasnlik SDK 23. Glasila raznih delovnih organizacij 24. Kemijska industrija 25. Inventivni radniik 26. Informativni bilten za kotrlja-juče ležaje 27. IKS — Informacije o knjigovodstvu in stroki 28. ING Registar 29. INDEKS — mesečni pregled gospodarske statistike Jugoslavije 30. Informatika — časopis za tehnologijo računalništva in probleme informatike 31. Investicije 32. JUS — informacije 33. Jugoslovanska i inostrana dokumentacija zaštite na radu 34. Jugobanka 35. Kemija u industriji 36. Knjigovodstvene novosti 37. Kvalitet i pouzdanost 38. Komunist 39. LES — revija za lesno gospodarstvo 40. Liste patentnih spisov firme UNIVENTIO 41. Manipulacija — skladištenje 42. Moto revija 43. Naša obramba 44. Nova proizvodnja 45. Naše okolje 46. Naučni i stručni skupovi u Jugoslaviji i inostranstvu 47. Naše gospodarstvo 48. Naši razgledi (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR 5 (Nadaljevanje s 5. strani) 49. Obvestila 50. Organizacija in kadri 51. OMO — Održavanje mašina i opreme 52. Občan 53. Odbrana i zaštita 54. Pravna praksa 55. Planiranje in analiza poslovanja 56. Priručnik privredno finansijskih prepisa 57. Protiivpožanna zaštita 58. Poročevalec 59. Polimeri 60. Prometni vestnik 61. Pronalazač 62. Plastika i guma 63. PEP — Požar eksplozija preventiva 64. Pravnik — revija za pravno teorijo in prakso 65. Revija rada 66. Raziskovalec 67. Sam svoj majstor 68. Strojniški vestnik 69. Socialno delo 70. SDK — Jugoslavije 71. Sudska praksa 72. Samoupravno organizovanje u-druženog rada 73. SREČNO — varstveno vzgojni strokovni časopis za vprašanja varstva ljudi pri dedu 74. Sudska i pravna praksa 75. Seznam veljavnih predpisov 76. Sigurnost 77. Sinteza 78. TTV — tarifsko transportni vestnik 79. TEB-ov knjigovodstveni priročnik (TKP) 80. Uradni list SRS 81. Uradni list SFRJ 82. Varnostna navodila (VN) in Varnostni problemi (VP) 83. Vestnik slovenskega kemijskega društva 84. Zaštita materijala 85. Združeno delo 86. Zaštita rada 87. Preporod 88. Zaštita čovekove okoli n e 89. Zbirka odločb sodišč 90. Zunanjetrgovinski in devizni predpisi 91. Zdravje Ob koncu še nekaj knjižnih novosti in publikacij: — FARBREGISTER RAL 840 HR — nekatere manjkajoče barvne karte — SURFACE COATINGS vol. 1 — POŠKODBE PRI DELU, s komentarjem, avtor Uroš Djurič, 1985 — KOMENTAR OBLIGACIJSKIH RAZMERIJ, III. knjiga, avtor dr. Stojan Cigoj, 1985 — KOROŠKO PARTIZANSKO ZDRAVSTVO, avtorja Antona Iko-vica in Marjana Linasija — knjiga je iz rednega programa »Knjižnice NOV in POS«, katere redni naročniki smo Pred nekaj dnevi smo prejeli 6 knjig letne zbirke Prešernove družbe 1986 brezplačno — v znak zahvale COLOR6 za finančno pomoč, nakazano v letu 1985: — STO ZNANIH SLOVENSKIH U-METNlSKIH SLIK, dr. Ivan Sedej — SLEDI, Tone Peršak — LJUDJE PRAVIJO O ZDRAVJU, dr. Miha Likar — GRENKO BRINJE, Polona Škrinjar — ZGAGA VOJVODINE KRANJSKE, Miloš Miikeln — BARONOV MLAJŠI BRAT, Vitan Mal Špela Sitar Izvršljivi sklepi skupne disciplinske komisije RUDI ŠUNKO, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Smole in bil že v .postanku, je odgovoren, da je bil 15. 11. 1985 ob 9.30 na delu vinjen in je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Izrečen mu je bil ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA s pogojnim odlogom izvršitve za 12 mesecev, kar pomeni, da se ukrep ne bo izvršil, če delavec ne bo storil nove hujše kršitve. HASNIJA MISKIC, na delih in nalogah čiščenje notranjih prostorov v DSSS je odgovorna, da je 12. decembra 1985 vzela material za higieno, last organizacije in si hotela to prilastiti. S tem je storila hujšo kršitev, ki je navedena v 81. točki 42. člena pravilnika in ji je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. DRAGOJLA ČIČA, na delih in nalogah čiščenje notranjih prostorov v DSSS je odgovorna, oa je 12. decembra 1985 vzela več vrst različnega materiala last organizacije in si ga hotela prilastiti. S tem je storila hujšo kršitev, ‘ki je navedena v 81. točki 42. člana pravilnika in ji je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. ALOJZ MUREN, na delih in nalogah izdelovanje premazov v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, da je bil 14. 2. 1986 na delu vinjen ter je v takem stanju grozil ohratovodji z nožem s čemer je storil hujši kršitvi delavne obveznosti po 4. in 13. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Za navedeno mu je izrečen u-krep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 12 mesecev. ČRT KONIČ, na delih in nalogah — uvozno referentska opravila v DSSS, je odgovoren, da je neugotovljenega dne med 15. oktobrom in 15. novembrom 1985 kot uvozni referent poslal vodji .proizvodnje TOZD Premazi predračune za nabavo rezervnih delov ne da bi ga pri tem opozoril na povečanje teh cen za 55 % glede na prejšnji predračun, ki ga je v DO »Color« posredoval inozemski prodajalec. S tem je storil hujšo kršitev delavne obveznosti po 1. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. FRANC LAVRINC, na delih in nalogah prevzemanje in skladiščenje materiala v TOZD Premazi, je odgovoren, da je 25. 3. 1986 med delovnim časom iz tovarniške jedilnice odnesel 38 kosov kruha in jih dal v svoj avto, ki je bil parkiran zunaj tovarniške ograje. S tem je storil hujšo kršitev, ki je navedena v 81. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Iz odbora za delovna razmerja Odbor za delovna razmerja DSSS je na svoji seji 16. 5. 1986 snrejel sklep, da se na objavljena dela in naloge komercialno tehnična opravila v predstavništvu Sarajevo sprejme Staka Mirka s končano višjo izobrazbo, 20 leti delovnih izkušenj od tega ca. 7 lat na komercialnem področju kot potnik oziroma predstavnik. Odbor za delovna razmerja DSSS je na seji 9. 5. 1986 sprejel sklep, da se Bertoncelj Milana, tekstilnega tehnika premesti iz TOZD Smole v DSSS v komercialni sektor na dela in naloge reševanje reklamacij in o-pravljanje demonstracij. Odbor za delovna razmerja TOZD Premazi je na svoji seji 5. 4. 1986 sprejel sklep, da se na dela in naloge -prodaje .izdelkov v maloprodaji sprejme Jenko Vanjo, KV 'trgovko. Odbor za delavna razmerja TOZD Premazi je na iste seji sprejel sklep, da se na opravljanje težjih skladiščnih del v odpremi sprejme Jaklič Darka, KV delavca. Odbor za delovna razmerja je na seji 16. 5. 1986 sprejel sklep, da se na opravljanje težjih skladiščnih del v prevzemu sprejme Zakrajšek Miroslava, KV delavca. Na isti seji je sprejel sklep, da se za opravljanje enostavnih opravi v obratu I. sprejme Sedej Marka, NK delavca. 30. 4. 1986 se je upokojila Marija Alič, ki je preživela v »Colorju« 22 let. 12. 5. 1986 se je upokojila Cecilija Sedej, ki je preživela v »Colorju« 28 let delovne dobe. Obema želimo, da bi se uspešno vključili v vrste svojih »sotrpinov« in bi lepo preživeli drugo polovico življenja. Color v sliki in besedi Se bo ob obilici luči komu le posvetilo Če kdo potrebuje salonitke, prosim, izvoli! Saj inšpektorja ni zraven Še malo in bo trava prerasla »bivše regalno skladišče« Saj to pa je na drugi strani finalizacije in se tako ali tako ne vidi s Triglava Le kdo me je pozabil! Oko kamere je vsem nam v opomin poiskalo nekaj črnih točk naše malomarnosti, kar lahko beremo tudi kot nemarnosti. Rezervnih delov za dva peščena mlina COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA 1 S- č e.vA Abffccoe <00 e> AILV ICA«. veu wo (OUCCUAk Z.B.AV. WA icatotVcr SeSfAV/L ■bis O MCLto tol H- re<3«iv*3«k 6A8.VIC SKALA rttfaau 1CAL\ •a rou A n gm *VAMl/r ŽVEPLO os- ZAmeu. P£.6bkfCtT opu s, »K.03 . Fosroo. LOV UČ6 M3e Lo. ČUVA utečene * jftVA-L klkS piSATEL) SPAUClu 4 1 Ob ČAPVOVA bC-AH A 2IVILO UrOJUi.T\C SOtebUo PtEfrkAD- LA bi O TCLevcu re z. C>VA _ B-A3.I C.. UV LA <0VfcA6WA Ptica LADUUVU PBCLAZ- MA vsie&iTU 2.« ICT ener VLCTA priče <3£> De>L sre.Auic.1 eevA v ITALIJI i(M'n l> Clt-K-A A-oecete zAvi ro AVSrcUA SLeouče verEMnA boo uric. MCMIU COLORJEVE INFORMACIJE številka 5 (163), leto 15, maj 1986. Izdaja jih organizacija združenega dela Col or Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk A ERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. junija 1986. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA P F HBti s "" — ram M -T R 6 O V ]_ ■M E” H P A R 5 E_ N_ H mi Z A _R_ A IT V P Aj _D_ IE ss. 0 A _S_ JL «0 J E A_ _P_ _/_ ■;;r c vit me -- “ene- H 0 D R_ A o 6 E i 1 s k S Ji Ji L 0 G A C / T E Al_ ::*** !-’W O k O L / c A IS 0_ k_ P A N D 1 V _A_ Č |A_ J L svi£ s / L A E _P_ E L / J / ji. c_ ; V C A T J U _n_ E_ c A_ _c_ k A_ _D_ A_ T L A Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 30 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih razvojnega seiCDorja. Komisija v sestavi Venčka Kuralt, Rezka Polh in Ludvik Kalan je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Marijo Dolinar, drugo nagrado 300 din prejme Dunti Remic, tretjo nagrado 200 din pa Majda Škof. Izžrebankam bodo nagrade izplačane po izidu glasila! Čestitamo!