68 Kaj mu je neki?
e sedem let je, kar je Fran       Ko šesto leto je prežlo
Napotil se mej svet neznan,         In Frana le še ni bilo,
Toda, odkar je rodni krov            Se žalost v h/šo je vselila,
Zapustil, ni ga še domov!            Z bridkostjo stariSe polDila.
OdhajajoČ še mladolet                  Od plota koče dan na dan
Za kruhom v daljni širni svet,     Je oie v širno zrl ravan,             J
Obljubil materi, očetu,                  Raz holm zeleni zrl na cesto,
Da vrne se po petem letu.           Vodečo v daljno ptuje mesto.
Toda zaman je o€e zrl,                E Bogu molili so srčno,        ^H
In bolj je srčne tuge mrl,             Boga prosili so lepo,               ^^
In bolj je zdihovala mati,             Da skoro vrne se v domovje,
In bolj je jela tugovati.                 Če ga ne krije že — grobovje.       I
In bratci, sestre še mlade            Potrt in tužen dan na dan
So lili s stariši solze,                   Še hodi oče zret v ravan,
Po bratu so povpraševali,             Vsak dan tužnejši si do Mše       i
I* jedva bi ga še spoznali.          Vrafiaje gorke solze briše..       1
J. Abram   .            i