Radič žali slovensko ljudstvo. Stjepan Radič je mož velike besedičnosti. To je nje-sgova najjacja, pa tudi najslabša. stran. Najjačja stran, kerje z besedami ustvaril svojo stranko med hrvat<»kim Ijud-stvom. Ako bi od dejanj bil odvisen postanek in obstanekRadičeve stranke med Hrvati, do te stranke ne bi bilo pri-šlo in je tudi ne bi bilo več. Radič ni bil nikdar mož dela,smotrenega in vztrajnega dela za ljudstvo na prosvetnem in gospodarskem poiju. Svojo stranko je med Hrvati sezidal na besede, in na besedah še sedaj ta stranka počiva. Radičeva besedičnost pa je obenem njegova najslabša stran, ker presega brbljavost najbo-lj b*esedične ženske. Zaradi svojega jezika, ne pa radi hrvatskega naroda, kakor <to Radič tako rado zatrjuje, je Radič večkrat in dalje časa sedel v zaporu in jeoi. Radičev jezik je zrušil v poletju 1924 Davidovičevo vlado, v kateri so bili Slovenci in bosansko-hercegovski nraslimaiii in katero je v parlamentu podpirala Radičeva stranka. In ko je lansko leto Radič pokleknil pred Pašiča ter 8 svojo stranko bil sprejet v Pašicevo vlado, je Radič tako dolgo s svojim jezikom opletal po raznih radikalskih ministrih, dokler ni sam po Veliki noči letošnjega leta zletel iz vlade. Za svojo neukrotljivo jezičnost je Radič osebno kaznovan s fem, da ni več minister. Toda ta kazen ga ni spametovala ter mu skrajšala jezika. Jezikuje naprej ter se zaletava zdaj sem zdaj tja, zdaj v tega, potem v drugega. jPred dvanajstimi dnevi se je zaletel v Slovence. Ob Slovence Stjepan Radič kaj rad drgne svoj jezik. Zaletava se v voditelje Slovenske Ljudske Stranlke, dr. Korošca, dr. Hohnjeca in druge. Naši voditelji se za Radiževe besede, in naj so še tako pogrdne, niti ne zmenijo, marveč mirno gredo naprej po poti politične doslednosti in značajnosti, katero naše ljudstvo odobrava in zahteva. JKo je lansko leto 23. avgusta imeil Radič govor v Krškem, je grdo opsoval slovensko duhovščino. Slovenski duhovniki pa so s prezirom šli preko te Radičeve predrznosti. Drugačna pa je stvar,, ako Radič grdi in sramoti vise slovensko Ijudstvo. In to se je Tiredrznil storiti v nedeljo, 25. julija, v svojem govoru na Grobničkem polju v Hrvatskem Primorju. Med drugim je, kakor poročajo časniki, govoril o takrh, ki hodijo zgrbljenih krbtov; taikih ljudi Srbi ne 1'jubijo, marveč jih pogazijo. Ako bi Srbin hotel biti zgrbljen, bi ostal pod Turki. Nato je nadailjeval: »Kriyiti hrbte znajo Slovenci, zat« pa je tudi «dšl« doI milijtna Slovencev pod Italijo.« Tte Radičeve besede vsebujejo brezpriinerno sramoteoje slovenskega ljudstva. Po Radičevih besedah so Slovencd ljudje prosjaških manir, zgrbljenih hrbtov, suženjskega duba. In ta suženjsiki dnh Slovencev je kriv, da je odšlo pol miJijona Slovencev pod Italijo. To je taka pogrda elovenskega naroda, da nocemo zapisati onih ostrih besed, ki bi bile po^rebne, da bi to pogrdo dovolj označili in zavrnili. Radicu mora biti znano, da so 1. 1915 Anglija, Franeija in Rusija v londonski pogodbi te kraje obljubile Italiji, da bi jo pridobile za vstop v svetovno vojno, ter da so 1. 1920 v rapalski pogodbi te kraje Italiji priznali državni'ki tiste »tranke, s katero je Radič lani •napravil takoevani narodni sporazum za razdelitev ministrskih stolčkov. Radiču mora tudi bi-ti dobro znano, kako junaško so «e iSIoveiici v zvezi s hrabrimi sinovi hrvatskega naroda ob So5i in Piavi borili za slovensko zemljo, da bi jo rešili pred italijanskim suženjstvom. In kljub temu se Radič drzn« slovenskemu ljudshTi zalucati v obraz žalitev, da j« njegov suženjsM duh lcriv, ako je pol milijooa Slovencev odšlo pod Italijo. Da, da, gospod Radič! Mi Slovenci znamo samo prosjaciti, kriviti hrbte ter biti sužnji, pa vendar se je naš majhen narod s taiko silo duha in volje, da ji j-e v zgodovini težko najti para, ustavljal ogromni materielni in duhovni sili nemštva, ki ga je hotelo ponemciti. Mi Slovenci krivimo hrbte kot sužnji, pa vendar nismo hoteli skrivljenih hrbtov poklekniti pred velesrhskim centralizmom ter izdati svoj slovenski narodni ^program. In kaj ste storili Vi, gospod Radič, ko so Vas iz luknje v zidu Vasega lepega doma v Zagrebu vtaiknili v zapor, odkoder ste Vi, prejšnji republikanec, mirotvorec in zagovornik samostojne Hrvatske, prišli kot minister centralisticno urejene kraljevime SHS. Proti Vam, gospod Radič, ne bomo branili čas-ti slovenskega naroda. Obračunali pa bomo s tistim slovenskim priveakom Vaše stranke, ki so se nekdaj imenovali samostojni kmetijci, zdaj se imenujejo slovenski kmetijci, v resnici pa so Vaši politicni hlapci. S temi Vašimi agitatorji in priganjači, ki sedaj hodijo po raznih krajih Sloveaaije, bomo obracunali, ko pridejo med nas. Pokazali jim bomo, da nismo Ijudje skrivljenih hrbtov, da nočemo biti sužnji nobene hrvatske stranke, pa magari da se imemije seljačka stranka. Slovenci imo,, ponosni na svojo čast in svoj pomen!