— 69 — Pomladno solnce. elo zaželjeno in vabljivo jc gorko pomladno solnce, a tudi jako varljivo. Tam na rebri našega hribčka raste grmovjc. Pod grmovjem je vso zimo spavala čebulica zvončka. Oh, kako dolgo je bilo to spanie, kako težko je čakala zaželjene pomiadi, da pokaže ves svoj kras, ki ga je bila pripravila, dokler je spavala pod zemsko odejo. ln slednjič je zasijalo solnce, ono gorko pomladno solnce, in ogrelo je zenisko površje. Oorkota je prišla do Cebulice, ki se je vzdramila. pogledala brž skozi odejo v prosto naravo in mislila, da je res že prišla pomlad. Drugi dan se je belil že snežnobeli zvonček pod grmovjem in se klanjal gorkemu solncu. Solnce ga je pa radostno poljubovalo. Pa zvonCek je bil ponosen, ošaben. Ponosen je bil, da je on prvi zazvonil pozdrav pomladi. Preziral, zaničeval je sosednjcga, ki še ni bil popolnoma razvil svojega cveta. ,Ti zaspanec, ti nočeš uživati življenja, ne pro-stosti. li še spiš, ti Se ne veš, da je pomlad, gorka pomlad že tu." Sosednji zvonček je pa ie še bolj stisnil svojo suknjico in preslišal takorekoč ono sramotilno bese-dičenje. Takrat pa ni bila še prava pomlad, takrat ni bil Se čas za vstajenje. Šc enkrat je poljubilo solnce nežni zvonček, polem pa jc zatonilo za gorami. Zemljo je objel mrak, razprostrla se je temna noč. Toda noč jc bila hladna, mrzla. Polje je začela beliti mrzla slana. Mrzli veter je potegnil po gričku in poljubil beli zvonček. Ta se je pa stresel, zeblo ga je. Prihajalo je hladneje in hladneje, zvonček se je začel tresti od mraza. Na nebu se je prikazala luna in zrla pomilovalno zvonček, ki je bledel. Videla je, — 70 — da ga zebe. videla, da se trese, videla, kako je povesil nežno glavico in zmrznil. Luna je sijala, nad zemljo je pa pihljal mrzel veter in poljubljal zvonček, a ta ga ni čutil več. Zakaj je zaupal pomladnemu solncu? Tam za hišo je stal lep rastlinjak. V njem so cveli? rože vso zimo. Lepo je bilo v rastlinjaku. Tudi majhni gosenici je ugajal rastlinjak, rada bi bila šla v rastlinjak. a bjl jc zaprt in ostati jc morala zunaj. Hrana je pošla kmalu, gosenica pa se jc zabubila zunaj rastlinjaka pod streho in zadremala v zimsko spanje. Spala je vso zimo, nič ni čutila, nič se prebudila, spala je trdno. Mraz, ki je pritiskal po zimi, je ni mogel vzdramiti, spala je ncvzdramno. Mraz je odnehal, zemlja se je ogrela, solnce je vedno bolj ogrevalo zemljo. In gorki solnčni žarki so dospeli tudi do bube in jo vabili vun iz tesne sobice. ln vzbudil se je mali metuljček, ki se je bil črez zimo razvil iz gosenice. Kako ga je mikalo vabete pomladno solnce! Kako so ga ogrevali solnčni žarki! ln metuljček se je obrnil v tesni celici. Pogledal je skozi majhno okence. Vsa zemlja je že oživela. Po-gledal je po travniku. Beli zvončki so že cveli. In zažeiel je zletett prosto po travniku, pozdraviti prve cvetke. V njein je vskipelo poželenje po proslosti. Iztegnil se je v tesnem prostorčku, oh, kako je bil majhen! in odprl si je majhna vratca. Še enkrat je pogledal po naravi, še enkrat je vprašal solnčne žarke, ali sme vun; ti so ga pa tako vabili, da se ni mogel več ustavljatK Iz tesne celice je zletel beli metuljčck in se za-zibal po trati. Toda njegove perutnice niso še bile vajene nositi telesa po zraku, njegove oči ne še prenašati solnčne svetlobe. Metuljfek se je opotekel v travo. Tu si je malo oddahnil, zravnal se je zopet, zlezel je na majhno bilko in skušal zleteti. Zdaj je šlo bolje. — 7! — i Ko se je bližalo solnce zatonu, je šlo že dobro. Leteti se je bil že precej privadil in solnčni žarki ga niso več tako dražili, kot od začetka. Solnce je zašlo, metuljček si je poiskal posteljico, pa prvič v svojem življenju. Prenočil je v travi na tnajhni bilki. Drugi dan je prigrelo solnce in metuljček je zopet letal po zraku, a danes se je začel oglašati že laCni želodček. Zače) je iskati hrane, a drugih cvetk ,«e ni bilo razen nekaj zvončkov, ki pa niso imeli zanj še nič hrane. Ves dan je stikal, a nič dobil. Spo-znaval je poiasi, da je prišel prezgodaj iz celicc. Zopet je zašlo solncc in zopet si je poiskal metuljček prenočiSča. A nocoj ni mogel več sedeti na bilki, nocoj je prenočeva! na mrzlih tleh. Lačen je bil, truden, pa še ta mrzla noč in ta rosa! Metuljček je stiskal okoli sebe suknjico — perut-nice, a vseeno ga je zeblo. zeblo hudo. Metuljček se jc tresel , . . Še enkrat se je zganil in mlado živ-ljenje je bilo pri kraju. Drugi dan ga |e zastonj obsevalo solnce. ni ga čutil. Frevarilo ga je to pomladno solnce. Franckov Jožck je bil bolan, dolgo. vso zimo. Lice mu je bledelo, vedno bolj bledelo in oči so se mu vedno bolj udirale. Njegova zunanjost se je zdela vsem tako sumljiva, tako nevarna, vsi so zmajevali nad njim. Tam gori v ncbežkih višavah, kjer gore sveče vseh Ijudi, tam gori je gorela (udi Jožkova sveča, a bila je žc tako majhna, da je bilo pričakovati, da vsak čas ugasne. Vsi so obupavali, Jožek je pa le upal, da še ozdravi. Kolikorkrat so prišli mati in mu prinesli ali jedi ali pijače ali kaj druzega, vselcj jih jc povprašal, če bo kmalu zdrav, če bo smel kmalu ven na pomladnd solnce. ln mati so mu odgovarjali: ,,B°š. boš, srček moj, kmalu boš zdrav. O Veliki noči gotovo ozdraviš in potem boS imel za pirhe nove hlačke in nov klobuček, tak, kot si ga želel. Pa lepo bo, solnce bo sijalo, ti bož pa zdrav. Le potrpi." m' ^ll iS iS |m ^M ^n Wi JE i$x §$x ax šm §@x ^P*K i^^i, ^§*k ^t^^k *=^^v ^^k /*¦*&§*. >^^ j*1^* >^^. >4fe. .Jfc^fei ^S^. !________^^\ ^S^ ^fH, Ji^. >lfe». J-fl^ Naši veseli pevčki. 1 — 74 —---------------- -- Tako so mu govovili mati, Jožek se je pa veselo nasmehnil in čutil. da se matcrine besede gfotovo uresničijo, da bo kmalu zdrav, prost kot ptiCek v gozdu. Vso zimo je preležal v sobi, njegovi tovariši so se sankali, kepali, delali iz snega možice in si izmiš-ljevali druge zabave, Jožek je moral pa ležati na trdi. na tesni postelji v zaprti sobi. Ali jc čuda, če je za-želel prostosti, da je zalirepenel po svobodi? Saj je bil mlad, željen življenja. Čas je potekal. dnevu jc sledil dan.tednu teden, mescu mesec. Jožek je počasi okreval. Željno je pri-čakoval dne, ko mu dovolijo mati, da sme iti vun v naravo, na solnce uživat življenje, uživat prostost. Oj, to ho veselje! Zemlja se je ogrevala, v dežclo je priplula po-mlad in prinesla gorko solnce. Bilo jc nekaj dni pred sv. Jožefom. Jožku je bilo že zelo odleglo, zato je poprosil mater. da ga puste vun. Dobra mati pač težko odreče prošnjo svo-jemu otroku : tudi Jožku so dovolili mati, da ]e smel na solnce. Naročili so mu pa. da naj ostane pred hišo na solncu in naj nikar ni> hodi na trato z otroki, da se ne prehladi. Jožek je obljubil. O, kako blagodejno so vplivali nanj gorki solnčni žarki! O, kako lepo se mu je zdelo jasno nebo! Kako lepo so peli ptički po drevju in grmovju! Nikdar ga ni še tako mikala vstajajoča narava, kot zdaj, nikdar ni še želel tako skakati po trati. kot zdaj! Začutil je v sebi neko hrepenenje, začutil pa tudi novo moč, nogc so poskočile, Jožek je zaukal in zdirjal k tovarišem. Vsi so ga bili veseli in on je bil vesel njih. Saj se niso že toliko časa videli in radovali skupaj. Dolgo so skakljali. dolgo se igrali, da jim je bilo že vroče. V vcčernem hladu se je Jožko vračal, a prinesel je s seboj smrtno kal v mladih prsih. ki je vzklila, zrastla in — dozorela. Vsi so obhajali god sv. Jožefa in Veliko noč. Jožka pa ni več bolelo. Preselil se je v večno rajsko pomiad^ kjer ga n