Letošnji novomešniki ap. administrature Slovenske Krajine 1. Holenho Ivan, rojen 1. 1913. marca 28. v Črensovcih, gimnazijo i bogoslovje dovršo v Maribori; prvo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi julija 14. v Črensovcih. 2. varga Ludvth, rojen 1. 1914. maja 30. v Strehovcih, gimnazijo dovršo v Ljubljani, bogoslovje v Maribori; prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi julija 21. v Bogojini. 3. AlltOlill Auguštln, salezijanec, rojen v Beltincih leta 1911. maja 22. Gimnazijo obiskavao v Soboti; od 1. 1927. v Italiji, noviciat opravo 1. 1930—31. v Villa Moglia v Italiji, kje naredo tiidi prve zaobliibe. Višjo gimnazijo dovršo na Radni. L. 1934. odišo na Japonsko, kde je delao po salezijanskih za-vodaj. Bogoslovje je dovršo v glavnom mesti Japonske v Tokio-i, kde je letos marca 17. posvečen za duhovnika. Prvo sv. mešo je prikazao Vsegamogočnomi v dalnoj misijonskoj deželi v Tokio-i marca 24. 4. Jahob Augušfin, salezijanec, rojen I. 1912. aprila 20. v Lipovcih. Gimnazijo dovršo v Italiji 1. 1933. Novicijat opravo 1. 1930—31. Bogoslovje končao na Rakovniki, posvečen julija 7. v Ljubljani. Prvo sv. mešo daruje Vsegamogočnomi julija 28. v Beltincih. S. Magdič Ivan, saiezijanec, rojen 1. 1911. aprila 11. v Renkovcih. Gimnazijo dovršo v Italiji 1. 1932. Novicijat opravo v Villa La Moglia 1. 1929—1930. Tu položo tudi prve zaobliibe I. 1930. Bogoslovje študirao v Padovi v Italijii i zadnje leto v Švici. Za mešnika posvečen v Lugano-i v Švici po Mrs. Angeli Jelmini letos maja 16. Novo sv. mešo bo meo augusta 11. v Turnišči. Pred-gali njemi bodo preč. g. Radoha Jožef, župnik v Uroševci, Srbiji. 6. na rosa Martin, saiezijanec, rojen 1. 1912. novembra 2. v Ghicagi, Severna Amerika, pristojen v Melince. Nižjo gimnazijo dovršo v Italiji 1. 1929. Potem je odpotuvao v Chile državo, Jiižna Amerika, gde je napravo novicijat i naredo prvo zaoblube. Tu je tiidi dokončao višjo gimnazijo i bogoslovje v La Cisterna. Mešniško posve-čenje je sprejeo 1. 1939. novembra 26. v Santiago de Chile. Prvo sveto mešo je dariivao Vsegamogočnomi v Punta Arenas malo pred novim letom de-Novomešnik: Antolin Auguštin cembra 3. 1. 1939, zato smo ga uvrs-z Beltinec. tili med letošnje novomešnike. 7. PintariC Štefan, saiezijanec, rojen 1. 1913. maja 23. v Dokležovji. Gimnazijo dovršo v Italiji 1. 1934. noviciat opravo 1. 1931-32. v Villa La Moglia, gde je 1. 1932. tiidi naredo prve zaoblube. Bogoslovje je končao na Rakovniki, posvečen je julija 7. v Ljubljani. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi augusta 4. v Dokležovji. 8. Sraka Auguštin, saiezijanec, rojen I. 1912. jan. 22. v Lipovcih. Študije zvršo v Italiji. Posvečen 23. junija v Turini v cerkvi Marije Pomočnice. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi augusta 18. v Beltincih. Novomešnik : Zorko Štefan z Ižakovec. 9. Zorfto Štefan, salezijanec, rojen v Bratoncih 1. 1915. febr. 11. Študije zvršo v Italiji kak i bogoslovje. Posvečen 23. junija v Turini v cerkvi Marije Pomočnice. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi v Beltincih. 10. Kisilah Holoman, iz Družbe: Sinovi Bože Previdnosti, ki ma svoj sedež v mesti Tortonas v Italiji. Rojen 1. 1913. febr. 17. na Kobilji. Gimnazijo zvršo 1. 1924—25. v Soboti, 1. 1926. šo v Turin, 1. 1930. pa v Moho v Italiji. Leta 1931. je prišo v Rim, gde je dovršo višje gimnazijske rede i bogoslovje. Posvečen je bio v Rimi marca 9. Prvo sveto mešo je dariivao Vsegamogočnomi aprila 7. na Belo nedelo na Kobilji. Predgao njemi je g. dekan Jerič Ivan, vodo pri oltari ga je g. Koren Ivan, ekspozit i navzoči so bili še preč. gg. Lejko Štefan, župnik v Dobrovniki, Haoko Jožef, župnik v Bogojini i Lovrenčec Jožef, salezijanec iz Sobote. Nova meša je globoki vtis naredila na celo kobiljansko diihovnijo i vse neštete stotine vernikov, ki niti vsi neso mogli dobiti mesta v cerkvi i so se okoli nje zbirali, i vnogi so zdaj prvič bili na Kobilji. Primicija je potekla mirno, dostojanstveno v zadovolnost vseh nazočih. 11. Salaj Lovrenc - Herubin, kapucin, rojen 1. 1913. aug. 4. v Trdkovi. Gimnazijo zvršo v Soboti i v Ptuji, modroslovje i bogoslovje v Škofji Loki. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi julija 28. v Kuzmi (Kuzdoblanje). 12. 2i!avec Anton, novomešnik senjske škofije, rojen 1. 1915. marca 17. v Domajincih. Osoovno šolo končao na Can-kovi, srednjo v Turini, Italija, bogoslovje v Senji, Hrvatsko Pri-morje. Posvečen v Senji 29. jun. na god sv. Petra i Pavla apo-štolov. Prvo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi julija na Cankovi. 13. Cigan Ivan, salezijanec, rojen leta 1909. aprila 12. v Gančanih. Osnovno šolo zvšo v Gančanih, gimnazijo i modroslovje v Foglizzo v Italiji, noviciat v Villa Moglia v Italiji, prve za-obliibe naredo v Chieri 1931. sept. 18, driige I. 1936. jan. 18. v Napoli, Italija, večne 1. 1937. dec. 8. v Bandel-Church-i v bangalskoj misijonskoj pokrajini v Indiji, kam je odišo 1. 1936. okt. 21. Tu je sprejeo tudi mešniško posvečenje i bo v toj dalj-noj deželi sliižo prvo sveto mešo. Jako lepo prosimo častilce Marijine, naj po svojih močeh darujejo na kelih, ciborij, mesno obleko i driige cerkvene predmete, štere naš novomešnik misijonar potrebuje za svoje misijonsko delovanje. Dare pošlite ria uredništvo Marijinoga Lista i napišite, da je to za misijonara novomešnika, g. Cigana. Križ košta Din 300, mešni beli plašč 2500, alba (duga robača. sra-kica) z dvema pasoma 700, koretel (kratka robača, srakica) 300, robčeki i korporal 300, kelih 1200, vrčki za vodo i vino 50, obhajilna patena (tanjer) 100, mešna kniga 400, kadilnica s čuničkom 200, posodica za sv. pohotnico i olje 200 Din. Zvollte si, drage dllSe, hahSl dar zmoretl, vnogi po z malimi dari to vse zmoremo. 14. Geld Karol, sa- lezijanec, rojen v Lipovcih 1. 1913. maja 1. Gimnazijo končao v Italiji v letaj 1927—34. Tu opravo tiidi noviciat i položo prve za-obliibe. Potem odpotiivao v Tunis v Afriki i tu delao za mladino. L. 1936. se je vrno v Italijo i tu do-vršo bogoslovje. Posvečen je 7. julija, prvo sv. mešo prikaže Vsegamo-gočnomi julija 28. v Beltincih. 15. Sraha Vince, sa- lezijanec, rojen 1. 1912. maja 22. v Lipovcih. Gimnazijo obiskavaol. 1924— 26. v Soboti, od 1. 1926. do 1932. dovršo v Italiji, gde je tiidi napravo noviciat i naredo prve zaob-liibe. Bogoslovje zvršo v Ljubljani na Rakovniki. Posvečen je julija 7. prvo sv. meso prikaže Vsegamogočnomi julija 28. v Beltincih. Sladko Srce Jezušovo blagoslovi vse svoje letošnje novo-mešnike, širom sveta, posebno naše, da bodo sveto živeli i neštete duše k svetosti pripelali. Marija, mati Jezušova, bodi njim mati, sv. Jožef namestnik večnoga Oče pri odgoji njegovoga Sina, prvoga duhovnika, Gospoda Jezuša Kristuša, našega Zve-Iičitela, bodi njim oča 1 Sveta Jezušekova Terezija prosi za nje! Vsi verniki, molimo den za dnevom za duhovnike. Ta mo-molitev največ haskov prinese našim diišam, ar so duhovniki boži namestniki, naši vodniki v večno živlenje. Tri nove sv. meše eden den v Beltincih. Novomešniki Jakob Auguštin, Geld Karol i Sraka Vincenc vsi iz Lipovec, bodo 28. julija vsi trije meli novo sv. mešo v Beltincih. Jakob Auguštin po-pevano pri velkom oltari, oviva dva pa pri stranskima oltaroma. Z glObOhOV zahvalnov molitevjov se obračajmo te dneve do dobroga Pastira, ka je dao telikim mladencom Slov. Krajine pozvanje v najvekšo čast duhovniško. Ne spozabimo se pa tiidi z vseh tistih, ki so pripomogli, da je Slovenska Krajina letos s telikimi novomešniki bogatila Kristušovo cerkev i posebno se spomnimo preč. g. Radoha Jožefa, prvoga ravnitela Martinišča, ko so v Italijo naravnali našo mladino, gde je lehko dovršila svoje včenje i prišla do Gospodovoga oltara. Novomešnik : Cigan Ivan z Gančan. Vsaka liibezen, štera je prava, je pripravlena trpeti i se žrtviivati, kak pravi kniga Tomaža Kempčana: Hoja za Kri-stušom: „Brez trplenja ne mogoče v liibezni živeti". (III. kniga, poglavje, 5, 7.) Sveti Gregor Veliki piše od te reči eto: ,,Gde se ne dela, nega liibezni". Liibezen, če je prava, dela na to, da se liibeči spremeni v liiblence, to je, da diiša postane edna z Jezušovov i to s tem Križa-nim. Zato vsaki pravi Iiibiteo rad trpi za Jezuša i njegove diiše, ki je živlenje dao za nas vse. Nišče pa ne tak bluzi k Jezuši, kak diihovnik, ve je te njegov namestnik, ve je te driigi Kristuš. Takšo liibezen je vlejao Diih sveti na Risale v srca apo-štolov, da so po Jezušovom zgledi vse ostavili, da morejo diiše zveličati. Ostavili so družine svoje, ostavili domovino svojo, ostavili vrednost svojo i šli v tuje kraje med trplenje i pa smrt, samo, da rešijo diiše za Jezuša. To je združitev z Jezušom. Duhovniki svojemi Jezuš da to združitev, to je miloščo, da vse ostavi za Njega i ide v kraje, od Njega določene, da tam reši nemrtelne diiše. Ne išče diihovnik sebe, ne išče haskov svojih, ne gleda na dobičke, na čast, gleda samo za Jezuša, da ga Novomešnik : Kisilak Koloman z Kobilja. Novomešnik Kisilak Koloman prikaže svojo prvo sveto meso Vsega-mogočnomi v Kobilji. odiči z rešenjom duš. Zato se ogible posvetnih društev, zato se telikokrat zbere pri Jezuši v Oltarskom Svestvi, zato njemi je ne dugi čas nikdar, ar pri Jezuši je še večnost kratka. I ta združitev z Bogom njemi spravi mir, blaženi mir, ki ga svet ne more dati. I te mir na dni srca je vekša blaženost za njega, kak vsi kinči sveta i vse njegove veselice. Zato gde se duhovnik z Bogom združen prikaže, mir raz-leva tiidi na svojo okolico, mir srca, mir diiše. Krotki sv. Frančišek Šaleški je takši mir razlevao okoli sebe, da je sveti Vin-cenc Pavelski spregovoro: ,,Moj Bog, kak dober moreš še ti biti, če je škof iz Genfa tak dober". Sv. Frančišek je bio najmre v Genfi škof. To združitev z Bogom v najvekšoj meri dobi duhovnik po gorečih vsakdenešnjih svetih mešaj, na štere se v ponižnosti pripravla i za štere se vredno, s popolnim zaviipa-panjom zahvaliije celi bogi den. K a pravi sv. Duh Bog od pijanosti, ho Ctemo v svetom Pismo. ,,Vino je nečista reč i pijanost je zburkanje. Gde kraliije pijanost, nega tam skrivnosti." (Preg. 20—1., 31—4). „Ne je vino stvorjeno za pijanost. Pijanost je nasladnost, žalitev nespametnoga." (Eccli. 31-35, 40). „Tak vino kak pijanost pokvarijo srce." (Osee 4, 41). „Naj se ne obteršijo vaša srca z nezmernostjov i pijano-stjov" pravi sam gospod Jezuš Kristuš. (Luk. 21, 34). „Ne živite v goščenjaj i pijanosti." (Rim. 13, 13). „Očitna so dela mesa,takša Novomešnik: Zilaoec Anton so: nečistovanje, nesramnost, 2 Domajinec. vmori, pijanost, goščenja i ka je k tomi spodobnoga." (Gal. 5, 21). „Pijani delavec... pijana žena je velika nevola." (Eccli 19,1,26,11). ,,Ce je služabnik malovreden i si misli: ,dugo ne mojega gospoda' i začne pretepate svoje sohlapce i je pa popiva s pijanci, bo prišo gospod toga sliizabnika po dnevi, gda se ga ne trošta i ob viiri, za štero ne ve i ga bo presekao i njemi dao deo s skažlivci, tam bo joč i škripanje z zobmi." (Mat. 24-49-51). ,,Ne držite s takšim, ki je pijanec." (I. Kor. 5, 11). „Ne motite se: pijanci ne bodo posedli božega kralestva." (I. Kor. 6-10). Novomešnik: Geld Karol z Lipovec. Novomešnik: Sraka Vinci z Lipovec. Z/i trije nooomešniki bobo julija 28. o $e/tincik prikazali p roo soojo so. meso XJsegamogočn.onii : ^akob luauštin pri oelikom oltari, Ge/cl ^'arol i Sraka Uinci pa pri stranskima o/taroma. prečna be/tinska jara. Novomešnik: Jakob Auguštin z Lipovec. Vatihan. 26. maja je sv. Oča proglaso za blaženo Marijo Crocifisso di Rosa, ustanovitelico družbe ,,Sliižbenic liibezni". — 29. maja je bio sprejeti v svečano audijenco pri sv. Oči novi italijanski poslanik pri Sv. Stolici dr. Bernardo Attolico. Dr. Atto-lico je pred tem bio poslanik Italije v Moskvi i končno v Berlini. — Pripravla se proglašenje dveh novih svetnic i to bi. Ivane Elizabete Bichier des Ages. ustanovitelice reda „Hčeri Križa" i služabnice Bože Marije Terezije de Soubiran, ustanovitelice Italija. V začetki meseca maja se je vršo v Sirakuzi IV. pokrajinski eucharistični kongres za Sicilijo. Kongresa so se vde-ležili škofje Sicilije, vnogo duhovnikov i velika vnožina naroda. Sv. obhajilo je sprijalo par jezer dece. Španija. Ob priliki beati-fikacije Joakime Vedruna de Mas je generalissimus Franco poslao čestitko sv. Oči. Sv. Oča se njemi je iz srca zahvalo i njemi po-delo svoj blagoslov. — Jezuiti so se vrnoli v Barcelono i dobili nazaj svoje imanje, štero njim je bilo odvzeto. V njihovom zavodi sv. Ignacija se nahaja že 3000 dijakov. TiirCija. V Smirni so s. us-miljenke svetile 100 letnico obstoja svojega samostana. 1839.1. so prišle v Smirno i so bile prve redovnice v Turčiji. V Smirni majo že več hiž, podružnice pa v vsakom vekšem tiirskom mesti. Rusija. Kak piše Jelena Iswolsky v reviji „Le vie intele-ctuelle", še miljoni Rusov držijo stare verske pobožnosti, posebno za Božič. Duhovniki mešiijejo z lesenimi kelihi i pred-gajo z lesenimi križi v roki. D. DiSlrica. Junija 10. so preč. g. Zadravec Matjaš, župnik slovesno blagoslovili v kapeli na pokopališči, štera je sv. Mikloši posvečena, podobi Srca Jezušovoga i Srce Marije. Pri toj priliki so služili prvo sv. mešo v kapeli, veliki broj vernikov je pa pod vodstvom žižkovske godbe pobožno spevao cerkvene pesmi. Odranci. Zver Štefan, gimnazijec, ki je s prav dobrim uspehom zvršo 7. razred gimnazije v Soboti, je stopo v najostrejši red kartuzi-jancov v Pleterjaj. Bog daj mladenci stanovitnost do božega oltara. reda Marije Pomočnice. Novomešnik: Salaj Kerubin z Trdkove. Romanje izseljenke v Lurd Velečastili Gospod! Ne pišem vam pogosto, znam da tak mate vnogo dela. Zdaj vam želem na kratko opisati mojo pot v Lurd. Lepota, štera je tam, se ne da opisati, tam se človek čuti, kak če bi vido kraj nebes. Tiidi Francozi, gda gučijo od Lurda, večkrat šteri pravi, „to je količek nebes." Parkrat so g. plebanoš oznanili, da bo 26. sept. romanje v Lurd i ka z našega sreza što šče 'iti, naj se priglasi. Jaz sem pa tiidi že dugo to želo mela, da bi rada obiskala Lurško Marijo, da bi jo prosila vnoge milosti tam, gde se je prikazala osemnajstkrat toj mladoj sv. Bernardki. Eden den idem gučat z g. plebanošom i se dam vpisali. Tiidi ji pitam, če nas je že dosla; pravijo, nega še dosta, v nedelo še ednok povem, i te vse imena pošlem na piišpckijo. Da je pa itak nej bilo zadosta, dajo imena sesedne fare plebanoši, da je tisti odpošlejo. Težko pričakiijem te den odhoda. G. plebanoš me parkrat pitajo, gda prido, či se kaj pripravlam za odhod v Lurd: jaz pa pravim, da že dneve štem. Prišo je te den; vstanem ob štiraj, ar ob petih de trbelo oditi. Vreme je slabo, dežuje i veter šumi, a vsega toga se ne zbojim, vzemem dežnik i idem čakat na auto, šteri naskori pride. Tak je pun, da nemarno vsi mesta za sedeti, naš g. plebanoš tiidi nemajo sedeža. Gda nas pripelo 12 km,, se stavi; tii moremo prestopiti ha eden drugi vekši auto. Tii mamo vsi lepo mesto, tri viire nas pela neprestano, dokeč nas pripela k železnici. Vnogo liidi že najdemo tam, ali še sesko prihajajo autobusi puni. Z našega depar-tementa se nas je zbralo štiri jezero, med temi dvestoštirdeset betežni. Na postaji nam davajo knige, v šterih mamo napisane molitve, pesmi i vore naših ceremonij v Lurdi. Idemo gor na vlak: tii nas preseneti ščista nekaj novega: Train d'Radio (vlak z radijom). Tak lepo je v njem, lepi sedeži i iščemo našo numero prle kak si sedemo. Komaj so vsi liidje na vlaki, čiijemo orgle, naskori se stavijo i pita nas gospod: Ste že vsi tii? Ste poiskali vsaka partija svojo numero? Brez da bi čakao na odgovor, nam zapove šteti na prvoj stranici naših kni-gic, v štero je napisano, zakaj romamo v Lurd. Potem začne popevati i tiidi moliti rožni venec; med vsakov desetinov popevamo Gloria Patri... Pelamo se tiidi malo bole po dolini, sunce nas veselo gleda notri nad okna, vlak pa le brzi z nami. Pa se začenjajo gore. Ništerni pravijo, že skoro bomo tam, ar so v Lurdi velki bregovje. Vidimo lepe visoke cerkvene torme, mesta, vesi itd., ali vse to hitro mine pred očmi. Kak se stavi vlak na velkoj postaji, vidimo napisano Lurd - Lurdes. No zdaj smo tii. Prišli smo z vlaka, idemo po lepih vulicaj. Idemo prek velkoga mosta i opaziijem, da je voda zelenkasta'; naš g. plebanoš mi pravijo, to je potok, na šleroga ov kraj je sv. Bernardka nabirala drva i prišla na to stran i tii se njej Marija prikazala prvikrat. Tiidi mi pravijo imena svetnikov, šterih podobe so tam postavlene v lepom redi. Komaj pridemo do našega cila k votlini, že opazimo podobo Marije z napisom «®lioIi glave: Jaz sem brezmadežno spočetje (nevtepeno poprijetje). Malo ob strani i visoko ob glavi zelenje pokriva kamen, a bliizi Marije je pa goli kamen. Tu se vidi, da Marija liibi prostost. Ne je iskala dekle lepo oblečene, prikazala se je siromaškoj Bernardki. Večer ob devetih se začne procesija flambaus. Hjtro po večerji idemo k procesiji. No to je še najlepše; zdaj se vidi človeki, da ne more biti v ne-besaj lepše. Vsi stolpi razsvetleni, velika cerkvena vrata razsvetlena, Marija v hodniki razsvetlena, vsaki človek drži v roki svečo vužgano, i vsi idemo v lepom redi dva pa dva i popevamo Marijine pesmi z odpevki: Ave Marija. To trpi edno voro, potem pa se še zmoli Jaz Verjem (Čredo), nazadnje je pa škofov blagoslov. Sv. meše se začnejo rano ob petih, k obhajili idemo rano, slovesna sv. meša je pa ob desetih. V romarskom časi se opravi na den 350 do 400 sv. meš. — Popoldne se začnejo molitve ob 2 i liidi predge, po molitvaj se moli rožni venec na mesti prikazni i*se glasi predga škofova. Od tam ide procesija naprej z Najsvetejšim, štero nosijo škof.«.Pred Marijov molim za vse slovenske duhovnike, novomešnike, za vas, g. urednika, za celo uredništvo i vse sotriidnike, za vse naročnike i širitele, naj bi mogli vnogo bole razširiti te dobre lisle. Molim za vse cerkvene potrebe i misijone, posebno za tiste, ki so odišli daleč po sveti i tam širijo kralestvo Kristušovo; darujem vsa dobra dela enoga dneva v Lurdi za njih, da naj njim Marija pomaga pri njihovom velkom deli i žrtvaj. Vnogo molimo skupno za mir z razprostrtimi rokami pred Lurškov Ma-rijov, za mir Franciji i za mir celomi sveti. Ravno v tisti dnevaj je bilo naj-vekše burkanje za volo bojne, štera bi se skoro tak ne^mileno začela. Ne je bilo veselo pri srci našemi škofi, gda so dobili telegram tri vore po prihodi v Lurd: „Mogoče te se mogli naskori vrnoti z vsemi romari, ar bojna se začenja." I to so nam še povedali slednji den, da so zdaj slednjikrat predgali. Prehitro je prišo slednji den, vse je jokalo; moški i ženske, gda so nam škof slednjikrat predgali pri Lurškoj Mariji, ka mo se mogli ločiti z toga svetoga mesta. Škoda, večer je deževalo i ne bilo procesije; šli smo vsegli ešče ed-nok molit k mesti prikazni i se Mariji zahvalili za vse dobrote, štere smo sprejeli pri njej v tej trej dnevaj. Pol enajstih v noči trbe iti na vlak; med potjov še vidimo na bregi razsvellen križ, driigo je že vse za nami. Na vlaki nam pa radio začne popevati, moliti i tak mi pa puni srčnoga veselja odgovarjamo. Zdaj vtihne i nam žele lehko noč. Zdaj pa premišlavamo, kakšo lepoto smo vidli, kak vse Marijo časti* njena čast tiidi v naših srcaj doni. „Le zate Marija mi srce gori — le Tebi živeti jaz hočem vse dni." Pridemo domo puni diišnoga veselja. Jaz sem prišla v tujino, ki se nekak oddaleč jako •ladko drži, a njeno srce je pa trdo, ki povzroča vnogokrat bridke skuze v oči. Vič. gospodi Prav lepo se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin i M. Lista. Zdaj vas pa najlepše pozdravlam i vse vaše sotriidnike, svoje domače, mamo, brate i sestro, celo gračko faro i vse naročnike Novin i M. Lista. Ana Raibar od Grada v Franciji. Srebrno meso v Bogojini Na predvečer 16. junija se je zbrala v Bogojini pri cerkvi z godbov cela fara i je zastopana po raznih driištvah v devetih govoraj pozdravila svojega plebanoša, g. Hauko Jožefa, ki so drugi den prikazali svoio zahvalno sv. mešo Večnomi, ka se njim je dao včakafi 25 letnice v teškom diihov-niškom pozvanji. Junija 16. so srebrnomešnika v procesiji vpelali k božemi ollari. Dvorila pri sv. meši sta njemi preč. g. Jerič Ivan, dekan i Berden Andrej, marljanski župnik. Nazoči so bili še Vadovič Rudolf, beltinski plebanoš. urednik Mar. Lista Klckl Jožef, Vogrin Štefan, ravniteo Martinišča i Horvat Franc, dolenski plebanoš, ki so po evangeliji stopili na predganico, pozdravili sfavlenca g. Hauko i nalo gučali od rtjihovoga diišnopastirskoga delovanja i sploh od duhovniških teških skrbi v diišnopastirstvi. Ravno za to pa so verniki dužni poštuvati i bogati svoje dušne paslire. Naroda se je zbralo toliko za to slovesnost, da niti mesta ne m